PRIPRAVE NA III. KONGRES SAMOUPRAVLJALCEV
PROŽNEJE DO REŠITEV TEŽAV
Gozdarji bodo imeli delegata
Goariao gospodantvo Ljabijana se-
toT n koopcradjo gmiliatfa, pet TOZD gnnhBtrt, TOZD ftmnri-ja ia paAije ter DSSS.
vtw|iho ˇstopfli ˇ pnpnve ¦¦ III.
DSSSAriOMMČtfeiMM.
¦¦*-[-"-•-        • " • "
gHnacq (17. 3.) m r GG IjaMjiM ozkoBa   ajegorii   TOK,   TOZD   n
©• pogovonh o nkqKiB ebcbhA 80
¦IJMk^dkkMflkMVHi
spodbnki ¦ačrt zb lcto 1982.
NMI kMKRMS ˇ XeDBB JC Bfa^flb
ki |O vbjc ˇ pretres pkvuhi^csbo fftt"
VC* XS |MI DO pOMBgHB B SVOJHHI StlB-
Starost kHni gozdarje       T
Ljubljanski gozdarji so že izluščili najbolj izstopajoče pojave v njihovi de-lovni organizadji. Priznavajo nedoreč-nost organizacijsko-sirokovnih reStev pri delitvi dela med temeljnimi organi-zadjami in DSSS. Z izpopolnitvijo teh bodo tudi smeieje uvajali svobodno menjavo dela med TOZD in DSSS.
Gozdarji so zaskrbljeni nad starost-nim sestavom. Trenutno p>ovprečno do-življajo triinštirideseto leto. V gozd ne morejo dobiti mlajših delavcev. K temu menda največ prispeva slabo plačilo. Prav temu področju samoupravnega delovanja bodo letos namenili dodatno skrb.
Tudi pri kmetih - gozdarjih ni tako, kot si gozdarji in vsa družba želimo.
Povpraševanje po lesu je vse večje, kmetje ostareli, gozdarji pa niso prožni toliko, da bi lahko primerno izkoristili tudi te gozdove.
OdTOZD  do Beograda
»Izdelali smo organizadjsko povezovalno sbemo vseh koordinacijskih odborov za pri-pravo in vodenje aktivnosti za III. kongres samoupravljalcev Jugoslavije. Ta nas lahko po medsebojnih usklajevanjih pripelje z na-Sm delegatom (evidentiran je Kurt Čuček.) prav do beograjskega kongresa samouprav-ljalccv. Seveda je bistvo vsega dela v tem, da smo delavci gozdnega gospodarstva dobili nov zagon za rešitev nekaterih zapletov, ki jim dosedaj nikakor nismo bili kos.
Po konferenci v Trzinu, na kateri smo spregovorili o Združevanju dela in sredstev TOZD na podlagi dohodkovne povezanosti, smo takole razporedili razprave v naši sre-dini.
Med 20. in 25. aprilom bomo izpeljali vse razprave po posameznih sektorjih. Šli bomo tudi na bolj oddaljena deloviiča, saj tam
prav gotovo delavce tarejo posebni proble-mi, o katerih pa sedaj premalo vemo.
Iz spoznanj, ki jih bomo nabrali na teh razgovorih, bomo oblikovali sporočila za občinsko koordinacijo.
Seveda jih bo ovrednotil koordinacijski odbor delovne organizacije, ki mora do 10. maja zbrati prav vse prispevke, pripombe, kritike, ocene, mnenja in jih zliti v celoto, ki nam bo omogočila pospešiti reševanje neka-terih neznank.«