Divje babe I - poskus uporabe statistične analize množičnih živalskih
ostankov v paleolitski arheologiji
IV. Posamično najdeni zobje jamskega medveda
Ivan TURK, Janez DIRJEC, Irena DEBELJAK in Duro HUBER
Izvleček
Prispevek obravnava vse posamično najdene (izolirane) zobe jamskega medveda (Ursus spelaeus) iz mlajšepleistocenskega paleolitskega jamskega najdišča Divje babe I v Sloveniji. Se neobjavljeni arheološki ostanki pripadajo moustčrienu (več plasti) in aurignacienu (ena plast).
Stalni zobje so bili obdelani s tafonomskega, paleockonom-skega in paleoekološkega vidika.
V tafonomski analizi smo primerjali predvsem rezultate različnih metod terenskega in kabinetnega dela. V paleoeko-nomski analizi smo se dotaknili vprašanja lova na jamskega medveda. V paleoekološki analizi smo obravnavali zapletene povezave med starostno in spolno sestavo fosilnih populacij jamskega medveda v času. Pri razlagi rezultatov analize smo si pomagali z etologijo in s posameznimi ekofakti, ki smo jih dobili s pomočjo pelodnih in sedimcntološko-stratigrafskih analiz. Za nekatere evidentno soodvisne spremembe v starostni in spolni sestavi smo predlagali alternativno razlago Ber-gmannovemu pravilu. Naša alternativna razlaga temelji predvsem na odgovoru na vprašanje, kdo je kdaj uporabljal jamski brlog: ali izključno dominantni samci ali izključno mladiči in samice z mladiči.
Abstract
The contribution gives a presentation of all isolated teeth of the cave bear (Ursus spelaeus) originating from the Divje babe I cave, an Upper Pleistocene Palaeolithic site in Slovenia. All the as yet unpublished archaeological remains belong to the Mousterian (a number of layers) and to the Aurignacian (one layer).
Permanent teeth were studied in terms of taphonomic, palaeoeconomic and palaeoecological analyses.
In the course of the taphonomic analysis, results of different methods of fieldwork and deskwork were compared. The palaeoeconomic analysis discussed the question of the cave bear being hunted or not. The palaeoecological analysis studied the complex interrelationship between age and sex structures of the fossil populations of the cave bear through the passage of time. The interpretation of the results of the analysis drew on cthological studies and individual ecofacts obtained by means of pollen and sedimentological-stratigrap-hic analyses. For some of the clearly evident interrelated changes in age and sex structures, an interpretation alternative to the Bergmann rule has been proposed. This alternative interpretation is mostly based on how we answer the question, who made use of the cave-den at a specific period of time, i.e. whether the cave was exclusively used by dominant males or exclusively by cubs and females with cubs.
Zahvale: Raziskave v Divjih babah I financirajo in podpirajo: Astra, IMP Črpalke, Iskra Commerce, Petrol in Ministrstvo za znanost in tehnologijo, vsi v Ljubljani, Komisija za raziskovalno in inovativno dejavnost pri Skupščini občine Idrija in Zidgrad iz Idrije, Elektrodistribucija iz Tolmina in Elektronadzorništvo iz Cerknega. Za terensko-tehnične izboljšave ima velike zasluge Kosta Bizjak, Kolinska iz Ljubljane. Koristne pripombe k rokopisu je dala dr. Katica Drobne, ki je zlasti zaslužna za končno obliko in zasnovo prispevka. Računalniška obdelava teksta je delo Brede Justin. Vsem iskrena hvala.
I. UVOD
S tem prispevkom zaključujemo pregledno preliminarno objavo vseh 1980-86 najdenih ostankov jamskega medveda (Ursus spelaeus Rosenm. et Heinroth,
1794). Medtem ko so bili že objavljeni prispevki posvečeni skeletnim najdbam (Turk, Dirjec 1989; Turk et al. 1990; Turk, Dirjec 1991), je zadnji posvečen izključno raziskavi posamično najdenih (izoliranih) zob.
Raziskava ima tri glavne namene: tafonomskega, paleoekonomskega in paleoekološkega.
Tafonomijo bomo obravnavali izključno z vidika tafonomskih izgub posameznih izoliranih zob in vseh zob skupaj. Pod tafonomsko izgubo razumemo ves primanjkljaj zob, do katerega je prišlo od smrti posameznega osebka pa do odkritja njegovih fosilnih ostankov.
Pri paleoekonomiji se bomo dotaknili vprašanja lova na jamskega medveda v mlajšem pleistocenu, kot se kaže na podlagi najdb posamičnih zob.
Paleoekologijo bomo obravnavali na podlagi preliminarnih rezultatov sedimentoloških, stratigrafskih in pelodnih analiz ter naslednjih teoretskih izhodišč:
Za vse živeče medvede je značilno, da mladiči in samice z mladiči nikoli ne prezimujejo skupaj z odra-
slimi samci (Anon. 1987; Schoen et al. 1987). Podoben vedenjski vzorec lahko pričakujemo tudi pri izumrlem jamskem medvedu. Zato bomo posvetili posebno pozornost funkcionalni razlagi fosilnega brloga, kakršnega poznamo v Divjih babah I. Pri tem si bomo pomagali z nekaterimi značilnostmi najdenih zob.
Ostrina in dolžina zime močno vplivata na prezimo-valne navade večine današnjih medvedov, predvsem na: 1) izbor brloga (v jami ali na prostem), 2) tekmovanje za najprimernejše jamske brloge znotraj vrste (med samci in samicami, med mladiči in odraslimi) in med vrstami v zaostrenih razmerah in 3) čas, ki ga medved prebije v brlogu (Hamilton, Marchinton 1980; Shoen et al. 1987; Schwartz et al. 1987; Servheen, Klaver 1983; Anon. 1987). Domnevamo, da se je podobno odzival na številne klimatske spremembe v mlajšem pleistocenu tudi jamski medved.
II. GRADIVO, METODA IN IZHODIŠČA
(tab. 1,2; si. 1)
Izkopavanja v Divjih babah I imajo tri razvojne stopnje, ki so močno vplivale na obdelavo gradiva in na rezultate raziskave.
V	prvi fazi (1980-83) smo vse najdene ostanke jamskega medveda, vključno z zobmi, dokumentirali vertikalno, izključno po plasteh in lateralno od enega do drugega profila. Razmik med profili je bil običajno 1 m, dolžina profilov in debelina plasti pa sta bili različni.
V	drugi fazi (1984-86) smo vse najdene paleontolo-ške ostanke dokumentirali po umetnih izkopih (režnjih db. 25-40cm) in metrskih kvadratih. Izkope smo
Tab. 1: Divje babe I, vsi posamično najdeni zobje jamskega medveda v letih 1980-86.
Table I: Divje babe I. all isolated teeth of cave bear found in 1980-86.
(1)	(2)	(3)	(4)
Identifikacija	Levi	Desni	Skupaj
Identification	Left	Right	Total
,1.2	752	743	1495
I3	623	582	1205
p4	336	322	658
M1	513	474	987
M:	426	428	854
>1.2	752	764	1516
h	529	523	1052
P4	291	324	615
M,	609	652	1216
M,	552	541	1093
M,	405	386	791
Cs,Cj		1926	1926
Skupaj			13453
Total			
Mlečni kanini			1077
Deciduous canines			
Mlečni ostali zobje			88
Other deciduous teeth			
Skupaj	14618
Total
povezali s plastmi, ki so bile večinoma debelejše od izkopov, kolikor se je dalo natančno. Z novim sistemom dokumentiranja smo dobili veliko število "standardnih" vzorcev, ki smo jih lahko poljubno sestavljali v vertikalni in lateralni smeri v večje vzorčne bloke (cfr. Turk, Dirjec 1989; Turk et al. 1989a). Vsi vzorci in njihove sestavljenke so bili med seboj dobro primerljivi, ker so teoretično nastali na enakem prostoru in v enako dolgem času.
V	tretji fazi, ki poteka od 1990, smo zmanjšali debelino izkopa na ok. 10 cm in uvedli sistematično sejanje in spiranje vseh sedimentov na sitih 10, 3 in 0,5 mm. S tem smo zajeli tudi najmanjše najdbe in odpravili pristranske učinke terenske metode dela na število in sestavo najdb. Ti so se pojavljali v vseh dosedanjih paleolitskih raziskavah v Sloveniji, vključno z izkopavanji 1980-86 v Divjih babah I.
Za prvi dve fazi je torej značilno zbiranje (vzorčenje) podatkov , ki je bilo nenamerno pristrano, za tretjo pa nepristrano vzorčenje.
Večino gradiva iz druge faze smo obdelali v dveh vzorčnih blokih sedimentov s površino 10 nr in skupno prostornino 70,5 m3 (cfr. Turk, Dirjec 1989; Turk et al. 1989a). Gradivo tretje faze še ni objavljeno, razen dela gradiva iz bloka sedimentov s prostornino 5,76 m3 in površino 9 m2 (tab. 6), ki ustreza izkopom 1-4 v bloku sedimentov druge faze.
V	letih 1980-86 pridobljeno gradivo šteje 14.618 izoliranih zob; od tega 13.453 (92 %) stalnih zob in samo 1.165 (8 %) mlečnih zob (tab. /). V spranih sedimentih smo našli približno enako število obojih zob. Zaenkrat smo analizirali samo stalne zobe, ki so bistveno večji od mlečnih in zato niso bili tako močno selekcionirani z uporabljeno metodo terenskega dela, t.j. z načinom vzorčenja.
Vse v letih 1984-86 najdene stalne zobe smo identificirali glede na znano zobno formulo in jih starostno opredelili v juvenilno in adultno skupino (tab. 2). Za starostno opredeljevanje smo uporabili naslednje morfološke kriterije:
1)	V juvenilni skupini so zobje z votlo in na apeksu široko odprto korenino ter zobje z votlo krono brez korenine.
2)	V adultni skupini so zobje z masivno krono in korenino, ki je na apeksu zaprta.
Starostne skupine so umetno razmejene, kriteriji zanje pa so relativni. Z uporabljeno metodo je namreč nemogoče ločiti osebke, ki so imeli v določeni ontoge-netski stopnji razvoja zobe s še votlimi koreninami (juvenilni) in zobe z že zaprtimi koreninami (adultni). Absolutno starost osebkov, ki jih predstavljajo izolirani zobje v letu pogina, je mogoče ugotoviti samo s štetjem cementnih letnic (Hillson 1988, Fig. 9). Postopek je v praksi preizkušen pri živečih populacijah medvedov.
Pri analizi gradiva smo na podlagi izkušenj v zvezi s pristransko naravo favnističnih vzorcev, pridobljenih brez sejanja in spiranja, uporabili izključno opisno statistiko. Merili in analizirali smo:
1)	najmanjše število osebkov (NŠO)
2)	nadzorovane tafonomske izgube (NTI)
3)	število opredeljenih zob (ŠOZ) v kombinaciji s
starostno sestavo (StS)
4) spolno sestavo (SpS).
Vse uporabljene analitične mere so med seboj kompleksno povezane. Pri pristranih vzorcih, kakršni so naši, je seveda težko, če ne nemogoče, pravilno ugotoviti te povezave in jih statistično preizkusiti.
NŠO smo izračunali po podatkih v tab. 1 in 2, in sicer z običajnim postopkom (cfr. Grayson 1984) ter z metodo zobnih parov (Turk et al. 1989a). Z metodo zobnih parov pri adultni skupini ne štejemo tistih zob, ki ontogenetsko (lahko) pripadajo še juvenilnim osebkom. Pri običajni metodi je juvenilna skupina največkrat nekoliko prenizko ovrednotena (tab. 3).
Pod NTI razumemo vse izgube prvotnega števila zob, ki jih je možno nadzirati in kvantificirati. Tu predlagana NTI je relativna mera, izvedena iz NŠO in izražena v odstotkih. Je v skoraj popolni negativni korelaciji z odstotkom števila najdb (si. /), kar je predvsem posledica stalne vsote pri vrednostih, izraženih v odstotkih ("closure problem", cfr. Davis 1976, 79 ss). Na nadzorovano tafonomsko izgubo lahko močno vplivata tehnika in metoda (terenskega) dela. Izguba se lahko zmanjša, če izboljšamo tehniko in metodo dela in tako odstranimo pristrani del izgub. Nedvomno imajo lahko večje ali manjše nadzorovane tafonomske izgube večji ali manjši vpliv na izid analiz
Tab. 2: Divje babe I, vsi posamično najdeni stalni zobje jamskega medveda iz vzorčnega bloka sedimentov 1984-86. Table 2: Divje babe I. all isolated permanent teeth of cave bear from the 1984-86 sampling area.
		IZKOP 1						I Z KO P 2						IZKOP 3						1 ZK0P 4						1 Z KO P 5						IZKOP 6					
		A DULT.			J U VE N.			A DULT.			J U V E N.			A 0 U LT.			J U V E N.			A D U LT.			J U VE N.			ADULT.			J UVEN.			ADULT.			JU VE N.		
		S	0	1	S	0	I	S	D	I	S	D	1	S	D	1	S		1	S	D	1	S	D	I	S	D	1	S	D	1	S	D	1	S	0	1
O «1 a 3	I1-!2		1					1	1					5	3		1	3		8	12		1	2		12	3						4	1			
	I3	1	1					1	1			1		4	4 1					3	2		1			3	5					3	6				
	P<													2	3						2		—			1	1		1	1							
	M'	1										1					2			1	1			1		1	1			1		3	2				
	M2																1	1		1	1			1						2		1			2		
Inferior	l,-l2		1					2	1					6	5		1			6	4					3	6		1			1	3			1	
	'3							4	1		1			2	6					1	5		1			4	2			1		3	2				
								2				1		1	5					4	2					2	4										
	»1	2						1	1	1	—			3	6		1	1		3	5					2	1					3	1				
	»2													2	3		2			1	1					2	1		2			2	2	1			
	"3							1							1					2	2		1			4	1					1	1				
C	• c,												2			7			2			5			2			7			4			8			1
		IZKOP 7						IZKOP 8						IZKOP 9						IZKOP 10						IZKOP 11						IZKOP 12					
o a 3 «	I1-	5		1				12	18	2				3	2	3				8	4					12	13		3	4		11	14	1	4	1	
	I3	4	-4 2		1			15	4		2			5		1				4	8			1		10	9	1	4	2		9	4		1	2	
	P4						-	3	2		1	1			5			1		1	3		1			8	9 7		3	2		8	1		2	3	
	M*	2	1					8	3		S	1		2	2		1			5	7		1	1		11			4	2		7	3		5	7	
	M2	1	2		1			3	5		4	1		2	2		7 1	4		1	3		1	1		4	4		4 6			8	5		8	4	
inferior		7	8	1				8	10		1	1		3	2					2	3					12	12	1	2	2		15	11	1	1	3	
	'3	1	3					8	S		2			4	5		1			2	9					8	5		2	1		9	5			2	
	P4		1			-		2	7			1		1	2			1	—	3 3	3 4			1		5	5		2	2		3	4		1	2	
		2	2	1				8	8			1		S	0											11	10		4	3		11	8		4	2	
	Mj	2	1		l			2	7	1	8	2		2	2			1		5	3		4			10	10	1	9	8		9	8		7	4	1
	M3	5	1					5	3		2	2		2	1		1						2	iT		9	"		4	4		8	4		3	5	
c'-c,				11			2			17			10			18			2			8	I 10					31			22			24			13
		IZKOP 13						IZ KOP 14						S— sinister D— dexter I — indet. {sin. s. dext.)						IZKOP 22						I Z KOP 23						IZKOP 24					
O • a 3	l1-lJ	15	11		8	1		13	5	1	S	3 j								5	8		4	3		4	3	1	2	1		2	2				
	I3	7			1	7		8	8		2	1								3	4		2	3		2	2		1	1	1	1		1	2		
	P«	6			3	3		8	4		5	2									1		1	1			1		3						1		
	M1	»	«		5	8		2	8		1	3									2		5	3		1				2			1			3	
	M2	8			3	5		8	3		4	14									2		1	5 4					1	2		1				1	
0 • C		11	S		4	2		11	11		3	1								2	4	3	2			4	'	1	5	1						1	
	'3	10	6	1		1		8	1			3								1	2		1	1		4	5			1		1	1		1		
	P<	4	5		1			5	8		1										4		3	2		2	1		1	1							
	M1	«	10	1	8	4		11	7		8	9								5	4		4 4	5		1	4			3		1	1				
	»1	13	4		4	S		8	3		S	3								2	1			5			1		2	2		1	1			3	
	»3		5		7	1		8	5		3	2								S			1	2					2 [ 3								
C* -Cj				41			26			30			33									7			14			6			8			8			2
		IZKOP 25						IZKOP 26						IZKOP 27						1 2		KOP		28		IZKOP 29						IZKOP 30					
	l' I2		2 I			1			1		1				1'			1		1		1	1	1		4	8		4	3		8	9		3	4	
superior	|3	2	1 I		1	1				1	1			1	1		1	1					2	1		1			5	1		1	8		7	1	
	P<		--		1	1														3	2					2	1		4				4		1	3	
	M<														1			2					2	3		1	2		3	8			2		5	3	
	M2					3		1			2	1			1								3	2					3			1	1		4	3	
	1, l2		2			1		1	1			2		1	3	2				1	1	3	2			8	7			1		3	2		3	2	
o	'3										1			1				1		1	1			2			8		3	1		4	5		1	8	
	p4	1	1												1					2						1	1		1			5	1		4		
e c	M,		2		1				1		1			1				2			2		1			2	1		1			8	3		4	4	
	M2		1		1				1						1		1	1		2							1		8	2		1	1		1	4	
	M3		1						2											1	1		2	1		3			1	1		1			2	1	
c'-c,				1			e			3			4			9			7			7			2			3			21			8			18
katerega koli arheozoološkega gradiva, ki ga poskušamo kakorkoli razčleniti (klasificirati, grupirati itd.). Zato smo temu vprašanju tu prvič namenili več pozornosti, NTI pa smo upoštevali tudi pri analizi vseh drugih mer in razlagi njihovih rezultatov.
V ŠOZ so zajeti vsi taksonomsko in anatomsko opredeljeni zobje. Angloameriška ustreznica kratici ŠOZ je NISP - Number of Identified Specimens, (cfr. Grayson 1984). Predstavlja lahko tudi največje možno število osebkov (MŠO).
StS smo ugotovili na podlagi ŠOZ po že omenjenih kriterijih. Juvenilna skupina je lahko podcenjena zaradi večje možnosti tafonomskih izgub in zaradi možnosti, da del t.i. adultnih zob dejansko pripada juvenil-nim osebkom.
SpS smo preučili na podlagi statistik dolžine prvega stalnega spodnjega molarja (M,) (Kurten 1967; Davis 1976; Makridakis et al. 1983) in naslednjih teoretskih izhodišč:
Živeče populacije medvedov imajo dobro izražen spolni dimorfizem. Samci so precej večji (težji) od samic (Anon. 1987, 13 s.; Stirling 1985; Russell 1985, 31). Spolni dimorfizem je izražen tudi z velikostjo nekaterih zob pri živečih in domnevno tudi pri izumrlih vrstah medvedov (Gordon, Morejohn 1975, s cit. lit.; Koby 1949).
Analizirani Mi je morfološko dokaj stabilen, njegove mere pa so v dobri korelaciji z velikostjo osebkov (Legendre, Roth 1988).
Skoraj vsa jamska najdišča z ostanki jamskega medveda so bila brlogi, v katerih so se verjetno izmenično zadrževali enkrat samotarski in dominantni samci, drugič spet bolj družabni mladiči in samice z mladiči. Samice so v jamskih brlogih tudi skotile in vzredile mladiče, kar dokazujejo številni ostanki zelo mladih medvedkov in najdbe fosilnih ležišč oz. "gnezd" (Ma-lez et al. 1988a, 1988b; Barthe 1984). "Zato lahko razlike v merskih lastnostih izoliranih zob, ki jih razlagajo s spremembami variacijske širine znotraj različnih populcij (Rakovec 1967; Pohar 1981), razložimo tudi funkcionalno ali s tem, kdo je bil kdaj glavni uporabnik brloga: bodisi samotarski odrasli samci bodisi samice z mladiči (cfr. Kurten 1955; Turk et al. 1989a).
III. ANALIZA GRADIVA IN DISKUSIJA
Najmanjše število osebkov (NŠO)
(tab. 3; si. 2)
Najmanjše možno število osebkov ali NŠO ni analitično najbolj zanesljiva mera, ker se nenadzorovano spreminja glede na velikost vzorca oziroma glede na to, kako so podatki razvrščeni (cfr. Turk et al. 1989a, Grayson 1984).
24
18-16 14 12-10 J 8 6-" 4 2
0
O
Ci
o'1-2 ©|1.2
®h,2
O,

.,1.2 + l1,2
24
—i-1-1-1-1—
50	100
16 14
n 2 12
1 10 0) T3
<5 8 ifi
6 4
2
+0,
O
+ ++H
O ffiL
O
©
Q>
o ©

o
% tafonomske izgube
50
% tafonomske izgube
100
SI. I: Divje babe I, odnos med NTI in najdenimi zobmi v: (a) vzorčnem bloku sedimentov 1984-86 in (b) vzorčem bloku sedimentov 1990-91. Podatki iz tab. 4 in 5. Legenda: krogci - adultni, križci - juvenilni. krogci s križci - adultni in juvenilni skupaj. Fig. 1: Divje babe I. correlation between the CTL and the teeth found, given for (a) 1984-86 sampling area, and (b) 1990-91 sampling area. Data taken from tables 4 and 5. Legend: circles - adult, crosses - juvenile, circles and crosess - adult and juvenile together.
Tab. 3: Divje babe I. najmanjše število osebkov (NŠO). Table 3: Divje babe I, minimum number of individuals (MNI).
0)
Najmanjše število osebkov (NŠO)
Minimum number of individuals (MNI)
(2)
Običajna metoda (Grayson 1984) Standard method
(3)
Metoda parov (Turk el al. 1989a) Pair method
(a)
(b)
(a)
Adult.
(b)
Po izkopih 1-14 By spits 1-14	112	63	175	140	89	63	152
V združenih izkopih 1-14 In spits 1-14 combined	77	40	117	97	77	40	117
Po izkopih 22-30 By spits 22-30	31	34	65	51	23	34	57
V združenih izkopih 22-30 In spits 22-30 combined	20	22	42	35	14	22	36
Po izkopih 1-14 in 22-30 By spits 1-14 and 22-30	143	97	240	191	112	97	209
V združenih izkopih 1-14 in 22-30 In spits 1-14 and 22-30 combined	90	60	150	128	88	60	148
V vseh sedimentih 1980-86 In all sediments of 1980-86
652
Vsota ločeno ugotovljenih vrednosti NŠO.
Sum total of the MNI values established separately.
Vrednost NŠO na osnovi podatkov, ki niso bili starostno grupirani. MNI values based on data not grouped according to age.
Za vzorčni blok sedimentov 1984-86 in za vse v letih 1980-86 raziskane sedimente smo ugotovili nekatere vrednosti najmanjšega števila osebkov za različno razvrščene podatke, in sicer z običajnim postopkom in z metodo zobnih parov (lab. 3). Rezultati se spreminjajo glede na to, kako razporedimo podatke, ki jih hočemo analizirati (Grayson 1984). V našem primeru sta bila možna dva načina razvrščanja osnovnih podatkov, ki se nanašajo na število zob po posameznih izkopih: 1) po stratigrafskih enotah in 2) po starostnih skupinah.
Združevanje po stratigrafskih enotah je preučil že Grayson (1984), ki je ugotovil, da so statistično-anali-tično najbolj zanesljivi tisti rezultati, ki se nanašajo na najdišče kot celoto, torej na NŠO v najdišču. V vseh drugih primerih preučujemo variabilnost velikosti vzorcev namesto variabilnosti števila osebkov. Zato naše vrednosti NŠO v stratigrafskem nizu v podrobnostih odstopajo od ŠOZ pri starostno razvrščenih podatkih (cfr. si. 2 in 5a).
Na podoben način kot vpliva na vrednosti NŠO razvrščanje podatkov po stratigrafskih enotah, vpliva nanj tudi razvrščanje po starostnih skupinah (cfr. tab. i): manj je skupin, manjše je najmanjše število osebkov.
V našem primeru sta med različnimi vrednostmi NŠO najbolj zanesljiva podatka, ki se nanašata na združene izkope 1-14 in 22-30 ter na vse 1980-86 raziskane sedimente, dobljena z metodo zobnih parov oziroma z običajnim postopkom.
Čeprav je NŠO nezanesljiva mera, je lahko zelo koristna pri relativni kontroli tafonomskih izgub, zlasti če podatke o tafonomskih izgubah primerjamo z drugimi podatki o posamično najdenih zobeh (glej poglavje o SpS).
SI. 2: Divje babe I, StS v vzorčnem bloku sedimentov 1984-86 na osnovi NŠO po metodi parov. Podatki iz tab. 2.
Fig. 2: Divje babe I, AST in the 1984-86 sampling area, based on MNI, according to the pair method. Data taken from table 2.
Nadzorovane tafonomske izgube (NTI)
(tab. 4-6; si. 3,4)
Ker je NŠO zelo nezanesljiva mera, ki je močno odvisna od razvrščanja podatkov (prim, poglavje o NŠO), je edino smiselno analizirati NTI samo za večje skupine podatkov. V našem primeru je to vse gradivo, izkopano v letih 1980-86, ali najdišče kot celota in t.i. standardizirano gradivo iz vzorčnega bloka sedimentov, ki obsega izkope 1-30 oz. plasti 2-21 (cfr. Turk et al. 1989a; Turk, Dirjec 1989).
NTI za najdišče kot celoto so prikazane v tab. 4, za vzorčni blok sedimentov 1984-86 pa v tab. 5. Celotna tafonomska izguba je bila nedvomno večja od ugotovljenih 31 %. V tab. 6 so za primerjavo prikazane NTI v bloku sedimentov 1990-91, katerih vsebino smo pregledali s sejanjem in spiranjem. Sestava izgub je popolnoma spremenjena, kar je predvsem posledica spremenjene terenske tehnike in metode. Relativne razlike v NTI pa so lahko povezane tudi z velikostjo vzorcev, od katerih je močno odvisno NŠO, ki ga potrebujemo za izračun teh izgub (cfr. Grayson 1984).
Tab. 4: Divje babe I. nadzorovane tafonomske izgube stalnih izoliranih zob v vzorcu 1980-86.
Table 4: Divje babe I, controlled taphonomic losses of permanent isolated teeth in the 1980-86 sample.
(1)	(2)	(3)	(4)
Identifikacija	Najdeno	Pričakovano	Tafonomske
Identification	št. zob	št. zob*	izgube v % **
	No.of teeth	No.of teeth	% of tapho-
	found	expected	nomic losses
,1.2	1495	2608	42.7
I3	1205	1304	7.6
p4	658	1304	49.5
M1	987	1304	24.3
M2	854	1304	34.5
It,2	1516	2608	41.9
I3	1052	1304	19.3
P4	615	1304	52.8
M,	1216	1304	6.7
M,	1093	1304	16.2
M,	791	1304	39.4
Cs,Cj	1926	2608	26.2
Skupaj	13453	19560	31.2
Total
Izračunano na osnovi NŠO, ki je 652 ^Based on MNI, being 652
Tafonomska izguba je 100 % minus procent najdenih zob od pričakovanega števila zob
Taphonomic loss equals the percentage of the teeth found in respect of the number of the teeth expected taken away from 100%
Če analiziramo NTI iz vzorčnih blokov 1984-86 in 1990-91 (tab. 5,6; si. 3), ki sta bila raziskana z različnimi terenskimi tehnikami, lahko ugotovimo naslednje:
a) NTI iz vzorčnega bloka sedimentov 1984-86 so, razen redkih izjem, v negativni linearni korelaciji z velikostjo zob (si. 3a). Ta povezava je še posebej izrazita pri juvenilnih zobeh. Tako stanje je zelo verjetno povezano z metodo izkopavanja v letih 1980-86,
ko sedimentov nismo niti sejali niti spirali. Zato je bila prepustnost izoliranih zob zelo velika in verjetno odvisna od njihove velikosti. NTI iz vzorčnega bloka sedimentov 1990-91 dajejo bistveno drugačno sliko (si. 3b). Tu bi lahko govorili predvsem o pozitivni povezanosti med velikostmi zob in NTI, če sploh lahko govorimo o korelaciji. Vsekakor pa je težnja, ki se kaže pri tafonomskih izgubah, tu popolnoma drugačna in ni primerljiva z domnevno umetno selekcijo zob v bloku sedimentov 1984-86.
b)	NTI večine juvenilnih zob iz vzorčnega bloka sedimentov 1984-86 so precej večje od izgub adultnih zob (tab. 5; si. 3a). To je bilo pričakovati glede na manjšo trdnost juvenilnih zob in predvsem v povezavi z manjšo velikostjo teh zob v začetnih stadijih rasti, ko korenine še niso izoblikovane. Drugačno sliko daje vzorčni blok sedimentov 1990-91 (tab. 6; si. 3b). Tu so NTI juvenilnih zob bistveno manjše od izgub adultnih zob. Če so bili v prvem vzorcu zobje selekcionirani predvsem umetno (po velikosti), so bili v drugem vzorcu selekcionirani izključno naravno (tudi po velikosti ali drugače). Znano je, da večje tafonomske izgube pomenijo vedno manj najdb in obratno (cfr. si. 1). Ker smo v vzorcu sedimentov 1990-91 pobrali vse zobe, v vzorcu sedimentov 1984-86 pa ne, je zelo malo verjetno, da bi imela oba vzorca tako različno nepri-strano starostno sestavo (glej tudi poglavje o ŠOZ in StS populacij jamskega medveda ter si. 5). Bolj verjetno je, da so razlike posledica različnih terenskih metod in iz njih izhajajočih pristranih in nepristranih vzorcev (cfr. si. 4).
c)	Iz zaporedja NTI zgornjih in spodnjih zob, ki je za najdišče kot celoto P4,11'2, M2, Cs, M1,13 za zgornje in P4, I12, M3) Ci, I3, M2, M, za spodnje zobe (cfr. tab. 4), ter za vzorčni blok sedimentov 1984-86 P4, I1'2, M2, M1, I3, Cs za zgornje in P4, I12, M3, I3, M2, C|, M, za spodnje zobe (cfr. tab. 5), bi lahko ugotovili, da se tafonomske izgube posameznih zob, razen nekaterih izjem, ujemajo z zaporedjem rasti (erupcijo) velikih stalnih zob, ki je za zgornje zobe M1, M2, l3, Cs in za spodnje M,, M2, I3, M3, Cj (cfr. Turk et al. 1989a). To bi dejansko pomenilo, da so zobje, ki zrastejo prej, boljše zastopani in imajo zato manjše NTI, in obratno, pod pogojem, da je tafocenoza sestavljena pretežno iz pripadnikov, ki so poginili v obdobju rasti stalnega zobovja. Tako stanje bi se moralo v obliki negativne korelacije kazati tudi v odnosu med NTI vseh juvenilno-adultnih parov zob. Razen tega bi morali imeti zobje, ki zrastejo prvi (npr. M,), najmanjše tafonomske izgube v adultni skupini in največje v juvenilni, zobje, ki zrastejo zadnji (npr. M3), pa ravno obratno. Enostavna analiza tega odnosa ni dala pričakovanega rezultata (si. 4a). Še več, primerjava z vzorčnim blokom sedimentov (1990-91) je pokazala, da je zaporedje zob tam bistveno drugačno, in sicer M1, P4 in M2, C\ I3, I1 , I2 za zgornje ter M2, M3, M,, Cj, I| in P4, I2, I3 za spodnje zobe (cfr. tab. 6), kar povezujemo predvsem z drugačno terensko metodo. Tudi odnos med NTI adultnih in juvenilnih zob kaže tam na zakonitosti v obliki pozitivne krivulj-čne korelacije (si. 4b), vendar brez notranje porazdelitve, ki bi jo lahko povezali z erupcijo zob.
Tab. 5: Divje babe I, nadzorovane tafonomske izgube v vzorčnem bloku sedimentov 1984-86. izkopi 1-30. Table 5: Divje babe I, controlled taphonomic losses in the 1984-86 sampling area, spits 1-30.
O)	(2)	(3)	(	(4)
Identifikacija	Najdeno število zob	Pričakovano št. zob	Tafonomske izgube v %
Identification	No. of teeth found	No. of teeth expected"	% of taphonomic losses
	Adult.	Juvcn.	Skupaj	Adult.	Juven.	Skupaj	Adult.	Juven.	Skupaj
,1.2	245(13.9)	63(7.)	308(11.5)	360	240	512	32.	73.7	39.8
I3	158(8.9)	58(6.5)	216(8.1)	180	120	256	12.3	51.7	15.6
PJ	78(4.4)	47(5.2)	125(4.7)	180	120	256	56.7	60.8	51.2
M1	108(6.1)	83(9.2)	191(7.2)	180	120	256	40.	30.8	25.4
M:	77(4.4)	107(11.9)	184(6.9)	180	120	256	57.3	10.8	28.1
I..2	220(12.4)	49(5.5)	269(10.1)	360	240	512	38.9	79.6	47.5
I3	147(8.3)	34(3.8)	181(6.8)	180	120	256	18.4	71.7	29.3
P4	94(5.3)	23(2.6)	117(4.4)	180	120	256	47.8	80.8	54.3
M,	173(9.8)	71(7.9)	244(9.2)	180	120	256	3.9	40.8	4.7
M->	116(6.6)	93(10.4)	209(7.8)	180	120	256	35.6	22.5	18.4
M,	99(5.6)	54(6.)	153(5.7)	180	120	256	45.	55.	40.2
C\C,	253(14.3)	215(23.9)	468(17.6)	360	240	512	29.7	10.4	8.6
Skupaj Total	1768(100)	897(1 (X)) 2665(1 (X))		2700	1800	3870	34.5	50.2	31.1
* Izračunano na osnovi NŠO. ki je za adultne zobe 90, juvenilne zobe 60 in za oboje skupaj 128.
Based on MNI. being 90 for adult teeth. 60 for juvenile teeth, and 128 for the sum total of both. V oklepajih so odstotki najdenega števila zob.
The figures given in parenthesis denote percentages of the numbers of the teeth found.
Tab. 6: Divje babe I, nadzorovane tafonomske izgube v vzorčnem bloku sedimentov 1990-91. izkopi 2-6. Table 6: Divje babe 1. controlled taphonomic losses in the 1990-91 sampling area, spits 2-6.
(O	(2)	(3)	(4)
Identifikacija	Najdeno štev. zob (%)	Pričakovano štev. zob*	Tafonomske izgube v %
Identification	No. of teeth found (%)	No. of teeth expected'	% of taphonomic losses
	Adult.	Juvcn.	Skupaj Total	Adult.	Juven.	Skupaj Total	Adult.	Juven.	Skupaj Total
I1	13(8.5)	30(8.)	43(8.)	32	38	62	59	21	31
I2	22(14.5)	32(8.)	54(10.)	32	38	62	31	16	13
I3	10(6.5)	25(6.5)	35(6.5)	32	38	62	69	34	44
p4	4(2.5)	20(5.)	24(4.5)	32	38	62	88	47	61
M'	4(2.5)	18(4.5)	22(4.)	32	38	62	88	53	65
M:	2(1.)	22(6.)	24(4.5)	32	38	62	94	32	61
li	13(8.5)	33(9.)	46(8.5)	32	38	62	59	13	26
I-.	19(12.5)	30(8.)	49(9.)	32	38	62	41	21	21
I3	23(15.)	31(8.)	54(10.)	32	38	62	28	19	13
P4	16(10.5)	30(8.)	46(8.5)	32	38	62	50	21	26
M,	8(5.)	23(6.)	31(6.)	32	38	62	75	40	50
M-.	4(2.5)	13(3.)	17(3.)	32	38	62	88	66	73
M.,	4(2.5)	21(5.)	25(5.)	32	38	62	88	45	60
C\C,	10(7.)	57(15.)	67.(12.5)	64	76	124	69	25	46
Skupaj Total	152(100)	385(100)	537(100)	480	570	930	68	33	42
Izračunano na osnovi NŠO, ki jc za adultne zobe 16, juvenilne zobe pa 19 in za oboje skupaj 31. Based on MNI, being 16 for adult teeth. 19 for juvenile teeth, and 31 for the sum total of both. V oklepajih so odstotki najdenega števila zob.
The figures given in parenthesis denote percentages of the numbers of the teeth found.
Med združenimi izkopi 1-14 (plasti 2-14) in združenimi izkopi 22-30 (plasti 17a-21) vzorčnega bloka usedlin 1984-1986 ni značilne razlike v skupnih NTI brez prvih dveh incizivov in kaninov, ki znašajo 37 in 34 %. V času nastajanja zgornjega (izkopi 1-14) in spodnjega kompleksa sedimentov (izkopi 22-30) in po njem na podlagi uporabljene enake metode vzorčenja
niso delovali bistveno različni tafonomski dejavniki, čeprav bi jih lahko pričakovali glede na nekatere že ugotovljene razlike v obeh stratigrafskih kompleksih in glede na različno starost sedimentov (Turk et al. 1989b, Šercelj 1991).
NTI v vzorcu najdenih stalnih zob iz Divjih bab I 1980-86 so zelo verjetno odvisne predvsem od velikosti
SI. 3: Divje babe I, odnos med NTI in velikostjo posmeznih zob v: (a) vzorčnem bloku sedimentov 1984-86 in (b) vzorčnem bloku sedimentov 1990-91. Podatki iz lab. 4 in 5. Legenda: glej si. 1.
Fig. 3: Divje babe I, correlation between the CTL and the size of individual teeth in (a) 1984-86 sampling area, and (b) 1990-91 sampling area. Data taken from tables 4 and 5. Legend: see fig. 1.
SI. 4: Divje babe I, NTI strostno opredeljenih zob v: (a) vzorčnem bloku sedimentov 1984-86 in (b) vzorčnem bloku sedimentov 1990-91. Podatki iz lab. 4 in 5. Legenda: krogci - zgornji zobje, pike - spodnji zobje.
Fig. 4: Divje babe I, CTL of age-defined teeth in (a) 1984-86 sampling area, and (b) 1990-91 sampling area. Data taken from tables 4 and 5. Legend: circles - upper teeth, dots - lower teeth.
5 C?
o M2
> 13
._ M 2
1	M1
2	m3 h
M 1
p4
c '3
S. h.2 g |1.2
P4
	0
+ s.	© 0
	+
© + S ®	^ .o & + ®Ox + + x
	® O"-K
0	® ^ 0 © ^ <f- 0 © + x N 0 © +
O O
o

O
O O
o
o
o
o
o
o o
50
°h tafonomske izgube
100 0
50
^tafonomske izgube
h M 2 5 M2
mi r
m3 O
~M1 i
PT '3
12 , 5
-ii rp4
N
CO
E
100
100
50
»l3
11.2 Oh,2
»P4
0]3 »Mi
OP4
»M3
OMh • M 2
® Os,i
OM2
100
%
50
• M2
O Ml
^ M3
M_i
0l3
l3
*Ol2
l2 P 4 • •
Oh • h
► Cs.i
50
1001
50
adultni zobje
O M 2
100%
adultni zobje
in od ontogenetske stopnje posameznih zob. Oboje je bilo zelo verjetno odvisno tudi od uporabljene terenske metode, ki je lahko zabrisala prvotne značilnosti vzorca.
Število opredeljenih zob (ŠOZ) in starostna sestava (StS) populacij jamskega medveda
(tab. 7; si. 5)
ŠOZ daje najbolj verodostojno sliko starostnih skupin po izkopih in plasteh, ker je kot analitična mera
neodvisna od razvrščanja podatkov (Grayson 1984, Turk et al. 1989a).
V vzorčnem bloku sedimentov 1984-86 je bilo 2706 starostno opredeljivih zob; od tega 67% adultnih in 33% juvenilnih (tab. 7). Na prvi pogled je vidna značilna razlika v StS zob med kompleksom plasti 2-14 (izkopi 1-14) in 17a-21 (izkopi 22-30). V združenih plasteh 2-14 je 73% adultnih in 27% juvenilnih zob, v združenih plasteh 17a-21 pa samo še 48% adultnih in kar 52% juvenilnih zob.
StS, ki ga dajejo izolirani zobje, se še kar ujema z metodološko neodvisno dobljenim StS na podlagi skeletnih delov (si. 5) (Turk et al. 1988). Med juvenilnimi
Tab. 7: Divje babe I, število opredeljenih zob, posamične najdbe iz vzorčnega bloka sedimentov 1984-86. Table 7: Divje babe 1. number of identified teeth, individual finds from the 1984-86 sampling area.
(1)	(2)	(3)	(4) .	O/ /o	
Izkop	Adult.	Juvcn.	Skupaj	(2)	(3)
Spit	Adult.	Juven.	Total		
1	7	0	7	1 (XI	0
2	18	6	24	75	25
3	77	15	92	84	16
4	72	10	82	88	12
5	66	13	79	84	16
6	43	4	47	91	9
7	70	6	76	92	8
8	162	44	206	79	21
9	83	20	103	81	19
10	82	24	106	77	23
11	225	97	322	70	30
12	187	83	270	69	31
13	207	103	310	67	33
14	170	109	279	61	39
1-14	1469 534 2003	73 27
22	63	76	139	45	55
23	50	41	91	55	45
24	20	14	34	59	41
25	14	19	33	42	58
26	12	13	25	48	52
27	24	17	41	59	41
28	33	25	58	57	43
29	50	74	124	40	60
30	74	84	158	47	53
22-30	340	363	703	48	52
1-30	1809	897	2706	67	33
Zajeti so tudi levo-desno ncopredeljivi zobje iz lab. 2. Also included arc the left-right unidentifiable teeth from table 2.
zobmi in juvenilnimi kostmi je tudi precej močna pozitivna korelacija (r = 0.753, korelacija je značilna, p = 0.001). Več kot polovica variance (57%) je pojasnjene z odnosom med juvenilnimi in adultnimi primerki. Drugo so nepojasnjeni posamični vplivi, katerih vzrok je predvidoma predvsem terenska metoda dela. Kljub temu lahko nekatere ugotovitve na podlagi skeletnih delov veljajo tudi za izolirane zobe. Tako ni npr. nikakršne zveze med relativno zastopanostjo artefaktov in juvenilnih zob, ki bi jo logično pričakovali, če bi neandertalci iz Divjih bab I lovili jamske medvede (cfr. Turk et al. 1989a). V takem primeru bi bili predmet lova verjetno predvsem mladi osebki.
StS populacij jamskega medveda v Divjih babah I se je v času neprestano spreminjal (si. 5). Ker ves profil 1980-86 obsega srednji in delno starejši wurmski glacial (Turk et al. 1989b), bi bile lahko te spremembe povezane tudi s pogostimi klimatskimi preobrati v zadnji ledeni dobi. V obdobjih dolgih in hudih zim bi naraslo zanimanje za jamske brloge in obisk le-teh, razvilo bi se tekmovanje zanje znotraj posamezne vrste medvedov in med njimi in z drugimi živalskimi vrstami, pa tudi s človekom. Ker so v jamah oz. brlogih verjetno ločeno prezimovali enkrat odrasli samotarski samci, drugič družabnejši mladiči in samice z mladiči, so lahko ugotovljeni "adultni in juvenilni presežki"
povezani z določenimi paleoklimatskimi in paleoekolo-škimi razmerami.
Na podlagi sestavljenih, vendar med seboj odvisnih podatkov izoliranih zob in kostnih ostankov imamo zaenkrat v starostnem profilu tri izrazitejše "adultne presežke": enega v zgornjem delu in sicer v plasti 8 (izkop 8-10) in dva v spodnjem delu, v plasti 18 (izkop 24) in 20 (izkop 27) (si. J). Lahko bi jih povezali z zaostrovanjem razmer v zimski polovici leta in s tem povezanimi težavami z brlogi. V takih razmerah bi se še najbolj znašli odrasli dominantni samci. V hiberna-cijsko ugodnih obdobjih so Divje babe I nemoteno zasedli subadultni osebki in medvedke z mladiči. Tako spodnji del profila, kjer je več mladičev kot odraslih, dejansko predstavlja bistveno ugodnejše vegetacijske, se pravi klimatske razmere kot zgornji del, kar dokazujejo predvsem rezultati pelodnih analiz (Šercelj, Culiberg 1991).
StS bomo šc enkrat preučili skupaj s SpS in NTI v mejah danih možnosti.
Spolna sestava (SpS) populacij jamskega medveda
(tab. 8,9; si. 6,7)
Ker v našem najdišču lahko spremljamo razvoj StS in merskih značilnosti populacij jamskega medveda, je možna statistično zanesljiva splošna analiza SpS teh populacij.
Vzorec izoliranih zob iz približno zadovoljivo raziskanega vzorčnega bloka sedimentov 1984-86, ki smo ga preliminarno enkrat že analizirali (Turk et al. 1989a), je za podrobno statistično analizo po stratigrafskih enotah, žal, premajhen. Zato smo se odločili za stratigrafsko splošnejše izhodišče. Za analizo smo izbrali stalni prvi spodnji molar (M,), ki edini od vseh izoliranih zob zagotavlja statistično še dovolj velike (zanesljive) vzorce v trenutno samo dveh do štirih možnih stratigrafskih kompleksih: 1) združenih plasteh 2-14, ki jih lahko dodatno razdelimo še na plast 8 in plasti 10-14 in 2) združenih plasteh 17a-21.
Najprej smo, na naključno izbranem manjšem vzorcu (n = 18) prosto in v ujetništvu živečih rjavih medvedov (Ursus aretos L.), različnih starosti, z znanim SpS, analizirali statistike štirih različnih kombinacij vzorca, ki so pomembne za naše vzorce zob jamskega medveda (tab. 8, kombinacije od a do d). Sestavo kombinacij (c) in (d) smo določili z žrebom.
Srednje vrednosti spodnjega prvega molarja samcev in vzorca z dvotretjinsko večino samcev so značilno večje od samic in vzorca z dvotretjinsko večino samic (si. 6), kot je potrdil t-preizkus (p = 0.01). Vzorci izpolnjujejo vse tri pogoje za uporabo tega preizkusa: naključnost izbora, normalno razporeditev vrednosti dolžin zoba in enakost varianc. Enakost varianc smo ugotavljali z F-preizkusom (p = 0.05). Močna negativna asimetrija (asimetrija = - 1.52) in velik standardni odklon (SD = 1.55) pri samcih sta posledica zelo majhne vrednosti enega od izmerjenih zob (d = 19.2 mm). Vzorci zob samic imajo manjše standardne od-
SI. 5: Divje babe I, StS v vzorčnem bloku sedimentov 1984-86: (a) na osnovi izoliranih zob (ŠOZ) (podatki iz tab. 7) in (b) na osnovi kostnih ostankov (podatki iz Turk, Dirjec 1989, t. I).
Fig. 5: Divje babe I, AST in the 1984-86 sampling area, (a) based on isolated teeth NIT (data taken from table 7), and (b) based on bone remains (data from Turk, Dirjec 1989, t. 1).
1 2
3
4
5
6
7
8 9
10 11 12
13
14
22
23
24
25
26
27
28
29
30
2
2-3 4
4
4-5
5
6
6-8 8 8
8-10 10 11 - 13 14
17a 17a 18 18 18-19 20 20 20 21
— 0
A -I
A
A
B
D
D -D -E
E -E -E -
FJ
50
100% 0
EiEjj
mil
b
50
100%
cr
KI
L
I
III
d.
adultni
juvenilni
adultni
juvenilni
klone in manj izraženo asimetrijo. Zato so podatki bolj zgoščeni okoli srednjih vrednosti.
Analiza dolžin prvega spodnjega molarja rjavega medveda je potrdila spolni dimorfizem tudi za ta zob.
SI. 6: Rjavi medved (Ursus aretos L.), statistike dolžine M|. Podatki iz tub. 8. Legenda: okvirček - razpon vrednosti vzorca, pokončna črta - srednja vrednost vzorca, šrafirano -srednja vrednost ± I SD, (a) samci, (b) samice, (c) 2/3 samcev, (d) samic.
Fig. 6: Brown bear (Ursus aretos L.), statistics for the M, lengths. Data taken from table 8. Legend: square - sample range, upright line - sample mean, hatching - mean ± 1 SD, (a) males, (b) females, (c) 2/3 males, (d) 2/3 females.
19 20 21 22 23 24 25 mm
Za nas je še posebej pomembno, da spolne razlike vplivajo tudi na srednje vrednosti vzorcev, v katerih so neenakomerno pomešani predstavniki obeh spolov (tab. 8; si. 6, c,d).
Te ugotovitve smo uporabili pri razlagi rezultatov statistik izoliranih prvih stalnih spodnjih ntolarjev iz Divjih bab I. Izhajajoč iz domneve o spreminjanju namembnosti brloga s časom, smo posebej za adultno in juvenilno starostno skupino analizirali dolžine analognega zoba v dveh oz. štirih stratigrafskih kompleksih, ki imajo bistveno različen StS (cfr. si. 5). Rezultati so prikazani v tab. V.
Analitično zanimive so predvsem srednje vrednosti (si. 7). Te bistveno odstopajo samo pri vzorcu adultnih zob iz plasti 17a-21. Manjši odstopanji sta tudi pri juvenilnih zobeh v plasteh 8 in 10-14. Slika se ne spremeni, če zobe razdelimo na leve in desne ter tako izključimo možnost nenadzorovanega podvajanja mer, ki bi morebiti lahko vplivalo na rezultate analize. F-preizkus na podlagi vseh možnih kombinacij variance je pokazal, da med variancami ni značilnih razlik (p = 0.05). Zato lahko, z domnevo o naključnosti vzorcev (cfr. Turk et al. 1990, 34) in normalni razporeditvi podatkov meritev, uporabimo dvosmerni t-preizkus za ugotavljanje enakosti oz. neenakosti srednjih vrednosti pri različno velikih vzorcih.
Srednja vrednost adultnih zob (29.32 mm) v plasteh 17a-21 se značilno razlikuje od srednje vrednosti juve-
Tab. 8: Statistike dolžin prvega spodnjega molarja (M,) žive populacije rjavega medveda v Dinarskem gorstvu.
Table 8: Statistics for the first lower molar (MO lengths of the living population of brown bear in the Dinaric Mountains.
(1)			(2)	(3)	(4)	(5)	(6)
Ursus aretos L.			Razpon	Srednja	Varianca	Standardni	Asimetrija
Dinaridi				vrednost		odklon	
r		n	Range	Mean	Variance	Standard	Skewness
						deviation	
(a) Samo samci		9	19.2-24.5	22.94	2.42	1.55	-1.52
Only males							
(b) Samo samice		9	20.0-23.2	21.20	1.16	1.07	+0.46
Only females							
(c) 2/3 samcev, 1/3 samic		9	20.2-24.2	22.74	1.41	1.18	-1.10
2/3 males, 1/3 females							
(d) 2/3 samic, 1/3 samcev		9	19.2-23.0	21.16	1.54	1.24	-0.02
2/3 females, 1/3 males							
Tab. 9: Divje babe 1. statistike dolžin prvega spodnjega molarja (M,) populacij jamskega medveda iz vzorčnega bloka sedimentov							
1984-86.							
Table 9: Divje babe I, statistics for the first lower molar (M[) lengths of					cavc bear populations in the 1984-86		sampling area.
(D			(2) (3)	(4)	(5)	(6) (7)	(8)
Ursus spelaeus			Razpon Srednja	Varianca	Standardni	Asimetrija Koeficient	% Ml adultni
Rosenm. et Hcinroth			vrednost		odklon	variacije	juvenilni
Divje babe 1							
	n		Range Mean	Variance	Standard	Skewness Coefficient	% M1 adults
					deviation	of variation	juveniles
Plast 8\	29		27.7-33.2 30.19	2.85	1.69	-0.04 5.59	94
Layer 8* 1							
Plasti 10-14	36		27.9-33.1 30.06	1.84	1.36	+0.20 4.52	66
Layers 10-14							
Plasti 2-14	73		27.7-33-2 30.30	1.96	1.40	4.62	77
Layers 2-14 1							
Plasti 17a-21	27		26.9-32-4 29.32	2.16	1.47	+0.60 5.01	54
Layers 17a-21							
Plast 8\	17		27.8-33.0 30.60	1.46	1.21	-0.40 3.95	6
Layer 8 2							
Plasti 10-14	62		25.8-32.7 30.34	2.07	1.44	-0.69 4.74	34
Layers 10-14							
Plasti 2-14	76		25.8-32.7 30.33	1.90	1.38	4.45	23
Layers 2-14 9							
L Plasti I7a-21	29		27.4-33.3 30.26	1.84	1.36	-0.28 4.49	46
Layers 17a-2l							
I adultni	2 juvenilni
adults	juveniles
' Statistike so izračunane na osnovi razširjenega vzorca, ki smo mu dodali M| najdene v plasti 8 izven vzorčnega bloka sedimentov 1984-86.
* Statistics arc based on a sample expanded by the M|'s found in layer 8 outside the 1984-86 sampling area.
nilnih zob (30.26 mm) v istih plasteh (p. = 0.01). To si lahko razložimo z velikim deležem samic in z domnevo, da so v juvenilnem vzorcu bolj enakomerno zastopani predstavniki obeh spolov. Srednje vrednosti juvenilnih zob so zato v vzorcih stabilnejše od srednjih vrednosti adultnih zob (koeficient variacije pri adultnih je 5.01 in 4.49 pri juvenilnih). Asimetrija je pri adultnih pozitivna (prevladujejo majhni zobje), pri juvenilnih pa negativna (prevladujejo veliki zobje). Vse razlike statistik se dobro ujemajo tudi s StS v plasteh 17a-21 (tab. kolona 8; si. 5). T-preizkus je pokazal tudi značilno razliko med adultnimi vrednostmi v plasteh
17a-21 in v plasteh 8 ter 10-14 (p = 0.025). Adultni zobje v plasteh 2-14 so večji od analognih zob iz plasti 17a-21. Verjetnost, da to ni tako je samo 2.5 %. Po drugi strani se srednje vrednosti juvenilnih zob v istih plasteh prav nič ne razlikujejo (p = 0.05).
Razlike v velikosti analiziranega zoba torej niso značilne za celotno mrtvo populacijo jamskega medveda iz Divjih bab I, temveč samo za določen starostni delež te populacije. Če združimo adultne in juvenilne zobe po plasteh 2-14 in 17a-21, dobimo nestruk-turirani srednji vrednosti, ki sta 30.3 ±1.4 in 29.8 ± 1.5. Obe vrednosti bi lahko razložili tudi s spremenje-
SI. 7: Divje babe 1. jamski medved (Ursus spelaeus R. et H.), statistike dolžine M, po plasteh. Podatki iz lab. 9. Legenda: okvirček - razpon vrednosti vzorca, pokončna črta - srednja vrednost vzorca, šrafirano - srednja vrednost ± 1 SD. (a) adultni. (j) juvenilni.
Fig. 7: Divje babe I, cave bear (Ursus spelaeus R. et H.), statistics for the M, lengths, by layers. Data taken from table 9. Legend: square - sample range, upright line - sample mean, hatching - mean ± 1 SD, (a) adult, (j) juvenile.
nim variacijskim razponom populacij jamskega medveda in z Bergmannovim zakonom (Klein, Cruz-Uribe 1984), oboje v povezavi z ugotovljenimi klimatskimi spremembami v plasteh 2-14 in 17a-21 (Turk et al. 1989b, Šercelj, Culiberg 1991). Na podlagi analize pa smo ugotovili, da moramo upoštevati tudi doslej slabo upoštevano funkcionalno razlago brloga (cfr. Kurten 1955; Turk et al. 1989a).
Ker so v plasteh 17a-21 samo analizirani adultni zobje manjši kot v plasteh 2-14 in ker je v prvih plasteh bistveno več mladičev kot v drugih, lahko domnevamo, da je bilo v času nastajanja plasti 17a-21 samic z mladiči več kot v času nastajanja plasti 2-14.
V plasteh 2-14 imamo izrazit presežek adultnih zob v plasti 8 (cfr. str. 15). Zato bi na podlagi funkcionalne razlage brloga pričakovali v njej povprečno večje prve spodnje molarje v primerjavi z nekaterimi plastmi zgornjega stratigrafskcga kompleksa, ki vsebujejo značilno več juvenilnih zob. Vendar ni tako (tab. 9; si. 7). Med adultnimi zobmi iz plasti 8 in 10-14 ni razlik (t-preizkus, p = 0.05). Prav tako ni razlik med juvenil-nimi zobmi iz plasti 8 in adultnimi zobmi iz plasti 10-14 (p = 0.05). S tem popravljamo ugotovitve v članku Turk et al. (1989a), do katerih so avtorji prišli po drugačni poti, ne da bi upoštevali StS analiziranih zob. Bdino, kar kaže na razlike med plastmi, je različen predznak asimetrije in velike razlike v standarnih odstopanjih (tab. 9). Glede na predznak asimetrije prevladujejo v plasti 8 večji, v plasteh 10-14 pa manjši adultni osebki. V juvenilni skupini prevladujejo večji osebki v plasti 8 in v plasteh 10-14 (negativna asime-
trija). Adultni in juvenilni zobje v plasti 8 tudi podobno variirajo kot adultni in juvenilni zobje v plasteh 17a-21 (tab. 9, kolona 7). Značilne so velike razlike v koeficientu variacije. V drugih plasteh so te razlike manjše.
Povezave med nadzorovanimi tafonomskimi izgubami, starostno in spolno sestavo populacij jamskega medveda
(tab. 10; si. 8)
Pri "funkcionalni razlagi" podatkov, sestavljenih iz velikosti in StS zob, moramo upoštevati še različne NTI, ki bi lahko delovale starostno selektivno. Zato smo analizirali še celotne NTI, posebej za adultno in juvenilno skupino, po stratigraskih kompleksih (tab. 10; si. 8). V plasteh 17a-21 je odnos med NTI in StS drugačen kot v plasteh 2-14 (si. 8b). V plasteh 2-14 je med sestavljenima vrednostima (NTI + StS) adultnih in juvenilnih primerkov negativna korelacija: juvenilni primerki imajo večje NTI in jih je manj kot adultnih in obratno. V plasteh 17a-21 je med obema sestavljenima vrednostima adultnih in juvenilnih primerkov pozitivna korelacija: juvenilni primerki imajo večje NTI in jih je več kot adultnih in obratno. Možno je, da so zobje v plasteh 2-14 in 17a-21 starostno selektivno razpadali. Zato moramo biti zadržani pri sklepih, ki temeljijo na primerjanju podatkov o SpS s podatki o StS. Možnost, da so razlike v ugotavljeni StS tafonomske narave ni povsem izključena.
Tab. 10: Divje babe 1. starostna struktura in nadzorovane tafonomske izgube izoliranih zob v vzorčnem bloku sedimen-tov 1984-86.
Table 10: Divje babe 1. age structure and controlled taphonomic losses of isolated teeth in the 1984-86 sampling area.
(1) Izkopi, plasti Spits, layers	(2) Tafonomska izguba Taphonomic loss	(3) Starostna struktura Age structure
	% adult. % juven.	% adult. % juven.
1-14,2-14 22-30, 17a-21	37( 7) 56(48) 33(15) 45(44)	73(77) 27(23) 48(54) 52(46)
8-10,8 11-14, 10-14	56(27) 76(92) 35(5) 55(35)	79(94) 21(6) 67(66) 33(34)
Vrednosti NŠO. potrebne za računanje tafonomskih izgub, so dobljene z običajno metodo.
* The MNI values needed for the calculation of the taphonomic losses have been attained using the standard method.
Starostna struktura in tafonomske izgube so izračunane na osnovi vseh zob. V oklepajih so vrednosti, ki se nanašajo samo na M].
Age structures and taphonomic losses are calculated on the basis of all teeth. The figures given in parenthesis denote the value quoted only for M|'s.
Drugače je v plasteh 8 in 10-14. V plasti 8 bi lahko prišlo do ugotovljenega presežka adultnih zob (in kosti), zaradi selektivnega razpadanja. Vendar se to, z ozirom na NTI zob, ni zgodilo. Ta je precej večja v plasti 8, vendar ni starostno selektivna, kot je razvidno iz odnosov med NTI in StS (si. Ha). Zato bi bila namesto "funkcionalne razlage" v tem primeru morda umestna "ekološka razlaga", povezana z rahlo spre-
SI. 8: Divje babe I. odnos med NTI in StS med: (a) plastmi 10-14 in 8 ter (b) plastmi 17a-21 in 2-14. Upoštevani so vsi zobje skupaj iz tab. 10 in ločeno samo M|. Legenda: krogci - adultni, križci - juvenilni, polna črta - plast 8, prekinjena črta - plasti 10-14, črta pika - plasti 2-14, črta križec - plasti 17a-21.
Fig. 8: Divje babe I, correlation between CTL and AST between (a) layers 10-14 and 8, and (b) layers 17a-21 and 2-14. Taken into account are all the teeth presented in table 10, aswell as M,'s separately. Legend: circles - adult, crosses - juveniles, full line - layer 8, dashed line - layers 10-14, dash-dot line - layers 2-14, dash-cross - layers 17a-21.
membo variacijske širine celotne populacije jamskega medveda in z Bergmannovim pravilom (primerjaj tudi srednje vrednosti adultnih in juvenilnih zob v si. 7). Kakorkoli že, v tem odseku je nekaj močno drugače kot v drugih plasteh zgornjega kompleksa.
IV. ZAKLJUČEK
Tafonomska analiza je pokazala: 1) da so NTI juvenilnih zob močno odvisne od terenske metode dela, 2) da so NTI vseh zob vzorca 1980-86 v negativni korelaciji z njihovo velikostjo, kar pomeni: manjši je zob. težje ga najdemo, 3) da je izražena domneva o ujemanju zaporedij NTI in erupcije zob napačna (cfr. Turk et al. 1989a) in 4) da v fosilni populaciji najdišča kot celote ne prevladujejo osebki, ki so poginili v obdobju rasti stalnega zobovja (na povečano smrtost naj bi vplivale težave z menjavo zob), kar je v nasprotju s splošnim prepričanjem (cfr. Turk et al. 1989a). Ta del populacije z morfološko dvoličnim zobovjem dokazano ni bil jeziček na tehtnici, ki bi se pri zobeh, ki prvi zrastejo, nagnil v prid adultnih, pri zobeh, ki zrastejo zadnji, pa v prid juvenilnih primerkov.
StS ne daje opore tolikokrat izraženi domnevi o lovu na jamskega medveda v srednjem paleolitiku (mousterien) in zgodnjem mlajšem paleolitiku (aurig-nacien).
StS in paleoklimatski podatki na podlagi pelodnih analiz potrjujejo funkcionalno razlago brloga kot alter-
nativo spremenjeni variacijski širini populacij jamskega medveda in Bergmannovemu pravilu. SpS se dobro ujema s stanjem StS v splošnem, ne pa v podrobnostih.
Pri ugotovitvah, ki se opirajo na StS, imamo določene pomisleke: 1) na StS lahko vplivajo selektivni tafonomski dejavniki in 2) različni kumulativni učinki, ki so delovali predvsem na juvenilne zobe. Ti imajo dokazano večje NTI kot adultni zobje, ker so bolj krhki in zato hitreje razpadejo kot adultni zobje, in kot zadnje: nedoločeno število adultnih zob, ki jih imajo sicer še vedno juvenilni osebki, je nedvomno napačno opredeljenih v adultno skupino. Zato je med juvenilne zobe v vsakem primeru vštetih premalo zob. Obstaja tudi nevarnost, da je ta primanjkljaj od plasti do plasti različen.
V objavljeni statistični seriji prispevkov so bili prvič v slovenski paleolitski literaturi podrobno in sistematično kvantificirani in analizirani množični živalski ostanki v paleolitskem jamskem najdišču iz obdobja zgodnjega in srednjega wiirma, ki je tipično za Slovenijo ter širše alpsko in dinarsko območje. Dosedanji podobni poskusi so na Slovenskem obtičali pri naštevanju "dejstev" in uporabi intuitivnih, predvsem opisnih metod. Formalne statistične metode niso bile nikoli uporabljene. Zato ni bila kakšna večja pozornost namenjena sistemu vzorčenja favnističnih ostankov, pri katerem se je sistematično upoštevala samo vertikalna razsežnost (stratigrafija), lateralna (razprostranjenost v tlorisu) pa samo izjemoma. Iz podobnih razlogov se ves čas razvoja slovenske paleo-
litske stroke ni bistveno spremenila tudi terenska metoda dela.
Analitična obravnava množičnih živalskih ostankov iz najdišča Divje babe I je med drugim pokazala, kako prav metoda velikokrat določa in omejuje rezultate. Razen tega je opozorila na to, da še tako navidezno veliki vzorci, potem ko jih razčlenimo na posamezne enote, lahko postanejo kaj hitro statistično nezanesljivi ali sploh neuporabni za formalne kvantitativne metode.
Vprašanja, ki smo jih nakazali v tem in drugih prispevkih pod skupnim naslovom "Poskus uporabe statistične analize množičnih živalskih ostankov v pa-leolitski arheologiji", bodo dodatno osvetlila nadaljnja izkopavanja v paleontološko bogatem najdišču Divje babe I. Ta bodo z uporabo ustrezne terenske metode zagotovila tudi dovolj neselekcioniranega gradiva, brez katerega ni mogoče zadovoljivo statistično ovrednotiti posameznih problemskih sklopov.
Anon. 1987. Grizzly bear compendium. Interagency Grizzly Bear Committee and the National Wildlife Federation. -Washington, D.C.
BARTHE. J.-M. 1984, L'ours des cavernes. Ce familier meconnu. - Spelunca 16, 25-28.
DAVIS. J. C. 1976, Statistics and Data Analysis in Geology. - New York etc.
GORDON, K. R. in G. V. MOREJOHN 1975, Sexing black bear skulls using lower canine and lower molar measurements. - Jour, wildl. managem. 39, 40-44.
GRAYSON. D. K. 1984, Quantitative zooarcliaeology. Topics in the analysis of archaeological faunas. - Orlando etc.
HAMILTON'. R. J. in L. R. MARCHINTON 1980, Denning and related activities of black bears in the Coastal Plain of North Carolina. - Int. Conf. Bear Res. and Managem. 4, 1977, 121-126.
H1LLSON, S. 1988. The scanning electron microscope and the study of ancient teeth. - V: Scanning Electron Microscopy in Archaeology. BAR Int. Ser. 452, 249-260. Oxford.
KLEIN, R. G. in K. CRUZ-URIBE 1984, The analysis of animal bones from archaeological sites. - Chicago and London.
KOBY, F. - Ed. 1949, Le dimorphisme sexuel des canines d'Ursus arctos et d'Ursus spelaeus. - Revue suisse de zoolo-gie 56, 675-687.
KURTEN, B. 1955, Sex dimorphism and size trends in the cavc bear, Ursus spelaeus Rosenmullcr and Hcinroth. -Acta Zool. Fennica 90. 1-48.
KURTEN. B. 1967, Some quantitative approaches to dental microevolution. - Journal of Dental Research 46, Part 1, Suppl. Sept.-October. 817-828.
LEGENDRE. S. in C. ROTH 1988, Correlation of carnassial tooth size and body weight in recent carnivores (Mammalia). - Historical Biology 1, 85-98.
MAKRIDAKIS, S.. S. C. WHEELWRIGHT in V. E. McGEE 1983, Forecasting: Methods and applications. -New York etc., Second edition.
MALEZ. M.. B. JALŽ1Č in I. LAJTNER 1988a, Ponor Sušik kod Drežnice kao primjer tafodeme spiljskog medvjeda. -Naš krš 14, 119-127.
MALEZ, M., T. SLIŠKOVIČ. A. KAPEL in Ž. OPAŠIČ 1988b. Pečina Hrustavača kod Sanskog Mosta i njezino paleontoloSko značenje. - Naš krš 14, 69-79.
POHAR, V. 1981, Pleistoccnska favna iz Jame pod Herkovimi pečmi. - Geologija 24, 241- 284.
POHAR. V. 1981, Pleistocenska favna iz Jame pod Herkovimi pečmi. - Magistrska naloga. Ljubljana (tipkopis).
RAKOVEC. I. 1967, Jamski medved iz Mokriške jame v Savinjskih Alpah. - Razpr. 4. razr. SAZU 10, 121-203.
RUSSELL, A. 1985. Grizzly country. - Vancouver, Toronto.
SCHOEN. J. W., L. R. BEIER. ). W. LENTFER. in L. J. JOHNSON 1987, Denning ecology of brown bears on Admiralty and Chichagof islands. - Int. Conf. Bear Res. and Managem. 7, 1986, 293-304.
SCHWARTZ. C. C., S. D. MILLER in A. W. FRAN-ZMANN. 1987. Denning ecology of three black bear populations in Alaska. - Int. Conf. Bear Res. and Managem. 7, 1986. 281-291.
SERVHEEN, C. in R. KLAVER 1983. Grizzly bear dens and denning activity in the Mission and Rattlesnake Mountains, Montana. - Int. Conf. Bear Res. and Managem. 5, 1980, 201-207.
STIRLING. 1. 1985, lmobilization of polar bears with TelazolR on the western coast of Hudson Bay during summer 1984.
-	Progress Notes, Can. Wildlife Serv. 157, 1-7.
ŠERCELJ. A. in M. CULIBERG 1991. Palinološkc in antra-
kotomske raziskave sedimentov iz palcolitskc postaje Divje babe 1. - Razpr. 4. razr. SAZU 32, 129-152. Ljubljana.
TURK. I. in J. DIRJEC 1989, Divje babe I - poskus uporabe statistične analize množičnih živalskih ostankov v palcolitski arheologiji. 1. Določljivi skeletni ostanki jamskega medveda.
-	Arh. vest. 39-40, 1988-1989. 61-94.
TURK. I. in J. DIRJEC 1991. Divje babe I - poskus uporabe statistične analize množičnih živalskih ostankov v palcolitski arheologiji. 111. Kostni fragmenti. - Arh. vest. 42, 5-22.
TURK. 1.. J. KOGOVŠEK, A. KRANJC in J. DIRJEC 1988. Fosfati in tanatomasa v sedimentih iz jame Divje babe I. - Acta cars. 17, 107-127.
TURK. I., J. DIRJEC in M. CULIBERG 1989a. Divje babe I - novo paleolitsko najdišče in skupinsko grobišče jamskega medveda. Poskus tafonomske analize na podlagi vzorcev iz dveh sedimentnih in arheoloških kompleksov. - Arlt. vest. 39-40, 13-60.
TURK. I.. .1. DIRJEC. D. STRMOLE. A. KRANJC in J. ČAR 1989b. Stratigraphy of Divje babe I. Results of excavations 1980-1986. - Razpr. 4. razr. SAZU 30, 161-207.
TURK. I.. J. DIRJEC in A. SM1DOVN1K 1990, Divje babe I - poskus uporabe statistične analize množičnih živalskih ostankov v palcolitski arheologiji. II. Razbite dolge mo-zgovne kosti jamskega medveda. - Arh. vest. 41, 25-42.
Divje babe I - an attempt to apply statistical analysis to the mass animal remains in the palaeolithic
archaeology
IV. Isolated teeth of cave bear
Summary
This paper comes as an end to the series of contributions bringing a detailed presentation of the fossil remains of Ursus spelaeus from a typical cave den at Divje babe I (Slovenia) by using a combination of both archaeological and statistical methods. This specific site stands also as an important Palaeolithic findspot exhibiting numerous Moustcrian levels and a single level belonging to the Aurignacian. The Palaeolithic finds themselves have not as yet been published; for others see Šcrcelj, Culiberg 1991; Turk. Dirjec 1989. 1991; Turk et at. 1988, 1989a,b. 1990.
The present contribution brings taphonomic, palaeoeconomic, and palaeoecological analyses of all the isolated permanent teeth that were recovered during the first stage of the excavation, carried out under the direction of M. Brodar in 1980-86. The entire sample of a total of 13,453 teeth (table 1) was produced at the time without any resorting to the screening and/or washing of the sediments. For the purpose of comparing the different methods of sampling, a smaller sample of teeth (table 6) that was subsequently obtained by way of screening and washing the sediments through screens 10, 3, and 0.5 mm was then subjected to the taphonomic analysis as well. This latter procedure has now been applied since 1990 during the second, as yet unpublished stage of excavation.
In the course of analysing the evidence, only the methods of descriptive statistics were employed in correlation with the following analytical measurements:
(1)	minimum number of individuals (MNI) (table 3; fig. 2),
(2)	controlled taphonomic losses (CTL) (tables 4-6, 10; figs. 1, 3, 4, 8),
(3)	number of identified teeth (NIT) and age structure (AST) (tables 7. 10; figs. 2, 5, 8),
(4)	sex structure (SST) (tables 8, 9; figs. 6, 7).
The methodology of calculating the MNI and the issues involved in this specific analytical measurement are discussed in detail in Grayson (1984).
The CTL was obtained by means of subtracting the percentage of the "survived" teeth from hundred percent (cf. table
4).
The NIT stands for all the teeth found (cf. NISP in Grayson 1984).
The AST has arbitrarily been divided into two groups, juvenile and adult, the division being based on the inner structure of roots and crowns of the teeth (i.e. either hollow or massive teeth). The method has proved to be deficient because, at a certain ontogenetic stage, some specimens could be classified in cither of the two groups for the reason of having teeth with their roots and/or crowns still hollow (classified juvenile here) as well as teeth with their crowns and roots already solid (classified adult here).
The SST was determined on the basis of the lenghts of the first lower molar (M|) as correlated to the general size of the individuals (Legendrc, Roth 1984), and sexual dimorphism in bears (Anon. 1987; Gordon. Morcjohn 1975; Stirling 1985) (table 8; fig. 6).
The MNI for the Divje babe I site was found to be 652, or slightly more than one individual per m3 of the sediments.
The CTL of all the teeth for this locality was found to be 31.2 %. However, total taphonomic loss of the teeth must have been somewhat larger than the CTL established in the procedure described. The CTL of the juvenile teeth is much dependent on the sort of the field recovery technique cm-ployed. and - much the same as in the adult teeth - it is in negative correlation with the sizes of individual teeth (fig. .?).
Also determinable from the CTL measurement was the fact that the fossil population of this site was by no means dominated by individuals that had died off during the stage of growth of their permanent teeth, i.e. individuals that should be expected to have both juvenile and adult teeth according to our criteria (fig. 4a). It was these that were to be expected to tip the scale of the AST. This would, in turn, result in juvenile and adult pairs of teeth being in constant negative correlation, with the teeth that grow first (e.g. Mj) exhibiting the least taphonomic losses in the adult group, and the largest in the juvenile. The situation with the teeth that grow last (e.g. M3 and I3) would then be expected to be just the opposite. Fig. 4a,b seems to show that the loss of the deciduous and the eruption of the permanent teeth did not substantially affect the mortality rate in cave bear.
The AST of teeth, which is in a significant correlation with the osteological evidence (r = 0.753, p = 0.001). has been found to give no support whatsoever to the often repeated hypothesis that the teeth and other remains of cave bear must have accumulated in caves because of the cave bear being the target of a specialized hunt during the Middle and early Upper Palaeolithic Period (fig. 5) (Turk, Dirjec 1989).
Both the AST and the palaeoclimatic data based on pollen analyses (Šcrcelj. Culiberg 1991) confirm that the function of the den provides a reasonable basis for an interpretation alternative to that of a change in the variability of fossil populations, as well as to the Bergmann rule (Kurten 1955; Turk et al. 1989a). Variations in the AST profile, which comprises the Middle and in part the Early Wiirm glaciation (Turk et al. 1989b), may be attributed to the frequent climatic changes during the last glacial. During the periods of long and cold winters, the demand for cave dens, as well as the frequcntation of these, was certain to be on the increase, which would give rise to rivalry within one or more bear species as well as with other carnivores and man. Owing to the assumption that cave dens must have been used as places of hibernation by different categories of bears alternatively, i.e. at times probably by some adult solitary males and at other times by the more sociable cubs and females with cubs (cf. Anon. 1987; Schoen et al. 1987), the "adult or juvenile surpluses" established at Divje babe I site may well be related to some specific palaeoclimatic and palaeoecological conditions (fig. 5). The adult surpluses may thus be related to the severer conditions during the winter half of the year and to the ensuing den problems; such conditions would naturally grant privilege to the adult dominant-type males. On the other hand, during the hibcrnationally favourable periods. Divje babe 1 would then be occupied by subadult individuals and by female bears with cubs. Consequently, the lower segment of the section, with its number of cubs higher than that of the adults, represents indeed the essentially more favourable vegetational, i.e. climatic conditions, at least favourable in comparison with the upper segment (Šercelj, Culiberg 1991 ■ Turk et al. 1989b).
In general features, though not in details as well, the AST has been found to fairly correspond with the SST. On the average, statistical analyses have shown the M, lengths to be larger in the adult teeth coming from layers 2-14 than in those found in layers 17a-21 (table 9; fig. 7). Since statistically significant differences between individual sedimentary units have been established solely in adult teeth (p = 0.025), whereas in layers 17a-21 also between juvenile and adult teeth (p = 0.(K)1), the smaller teeth in layers 17a-21 may be attributed to a higher number of females. The above figure
corresponds well with the rather high percentages of cubs established in layers 17a-21 (fig. 5). The differences in M, sizes such as observable through the passage of time are in no way a characteristic typical of the cave bear population as a whole (which could well be explained through the application of the Bergmann rule) but only of a specific age group; this, in turn, is explainable in terms of the den function and age-selective CTLs (cf. figs. 8a and b). Metaphorically speaking. a cave-dcn had three principal functions: it may have served as a "hotel" (for adults), a "kindergarten", or a "maternity ward". At Divje babe I. the latter two functions seem to liave prevailed. However, not all differences in the size of M| offer themselves to an interpretation in terms of the function of the den. Upon due consideration of the age-nonselective CTLs (fig. 8a). the comparison of the size of teeth and the AST between layer 8 and layers 10-14 seems to speak in favour of the more usual interpretation in terms
of a change in variability based on Bergmann rule (cf. Pohar 1981; Rakovec 1967). In layer 8, not only has the function of the den undergone a change (cf. Turk et al. 1989a) but a number of major changes have occurred within the fossil population as a whole, which is expected to be explained in further detail by the palacontological analysis of the evidence planned in near future.
The problems left open by the present as well as the rest of the contributions presented under the common title "An Attempt to Apply Statistical Analysis to the Mass Animal Remains in the Palaeolithic Archaeology" arc certain to be solved by further excavations to be carricd out at Divje babe I. Along with an improved recovery technique to be applied, these are also certain to provide us with sufficient unbiased evidence, which is a major prerequisite for a truly satisfactory statistical evaluation of individual problem areas.
Ivan Turk
Inštitut za arheologijo Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU Novi trg 5
SLO-61000 Ljubljana
Janez Dirjec Inštitut za arheologijo Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU Novi trg 5
SLO-61000 Ljubljana Irena Debeljak
Paleontološki inštitut Ivana Rakovca Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU Novi trg 5
SLO-61000 Ljubljana
Duro Hubcr Zavod za biologiju Veterinarski fakultet Heinzclova 55 HR-41000 Zagreb