1 (jfižžjon ND ^JuA&ce. AM€RICAN IN SPIRIT JFOR€IGN IN LANGUAG6 ONLY NO. 99 Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVGNIAN MORNING NGWSPAP6R CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, JUNE 10, 1974 LETO LXXVI. — VOL. LXXVI Zambijska železnica bo gotova do oktobra železnico iz Zambije do Dar es Sallama v Tanzaniji, dolgo 1,163 milj, bodo'“onrat An"a ' Salmick, vdova po NOVI GROBOVI Anna Nadrah V 80. letu starosti je po kratki v Tanzaniji* i ^0)ezni uAmria V Eudid General .............1 bolnici Anna Nadrah, rojena zgradili eno teto pred pred-;Sal”ick' ^ova po leta 1966 videnim dnem. umrlemu možu Amonu. Petmd- vaj set let pred očetovo: smrtjo LUSAKA, Zamb. — Velika “Uhuru” železnica bo že letošnje jesen povezala obsežno področje bakrenih rudnikov v Zambiji z obalo Indijskega oceana pri Dar es Salaamu v Tanzaniji. Za gradnjo so se odločili v Zambiji in Tanzaniji, da bi se Zambija rešila odvisnosti od Portugalske, oziroma rabe železnic preko njenih afriških posesti Angole in Mozambika. Gradnjo je omogočila LR Kitajska, ki je dala na razpolago 400 milijonov dolarjev brezobrestnega posojila in poslala tisoče svojih delavcev in strokovnjakov železnico gradit. Prav ta je družina živela na North Broadway Avenue v Genevi, Ohio. Bila je mati pokojnega Anthonvja, Josepha, pokojnega Victoria, Josephine. Krsto, Stan-leya in Anne Trobenter, stara in prastara mati, rojena v Beli cerkvi pri Novem mestu na Dolenjskem, od koder je prišla v Ameriko leta 1910. Bila je članica Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ, Collinwood Hive št. 283 TM, Društva Mir št. 142 SNPJ, Oltarnega in Roženvenskega društva fare Marije Vnebovzete in Marijine legije. Pogreb bo v torek ob 8.15 iz Želetovega pogrebnega zavoda na 458 E. 152 kitajska podjetnost, pridnost in «t „ ,7 Vnebovzete pomoč so dosegle, da bo zelezni- . n . , ' . .... ca, dolga 1,163 milj, končana eno Vernih duš leto pred določenim dnem. Napovedujejo, da bo po vsej njebi Frank Praznik dolžini stekel prvi vlak letos 24. : V soboto je umrl v Euclid oktobra, ko bo Zambija prazno- General bolnišnici 89 let stari vala 10-letnico svoje neodvisno- Frank Praznik s 17902 East sti- Park Drive, rojen v Dvorski Dokler ni Rodezija januarja vasi pri Velikih Laščah, od ko-lani zaprla svoje železnice za der je prišel v ZDA leta 1914 in zambijski železniški promet, je bil zaposlen dolgo let pri W. S. šlo preko nje na svetovni trg Tyler Co., mož Angele, roj. Za-polovico zambijske bakrene ru- krajsek, oče rev.' Rudolpha A. de in je prihajalo po tej poti v Praznika, župnika pri Sv. Vidu. Zambijo dve tretjini vsega nje- Pokojnik je bil član ADZ št. 14. nega uvoza. Po zapori gre del Pogreb bo v sredo ob 9. iz Grdi-preko portugalske Angole, dru- novega pogrebnega zavoda na gl pa preko portugalskega Mo- Lake Shore Blvd., v cerkev sv. zambika in Tanzanije. Nova že- Vida ob 9., nato na pokopališče lezniška . proga bi bila sposobna , Vernih duš. prežeti ves .zunanji promet Zambije, pa so druge ovire, ki tega Dorothy M. Laurich ne bodo dopustile, ko bo železni- Pokojna Dorothy A. Laurich, ca zgrajena. ° katere smrti smo že poročali, Dar e S' Salaam, kamor bo že- ie bila stara 69 let, rojena na ieznica pripeljala rudo in drugo Hrvaškem, od koder je prišla v blago iz Zambije, je povečal ZDA stara 4 leta. Živela je na svoje pristaniške pristojbine za Lake Shore Blvd. (Brate- 300%. Zambiji se je posrečilo nahl)> bila mati Anthonyia, 5-doseči za svoje blago nekaj olaj- ^rat stara rnati, 1-krat prastara sav, toda še dolgo ne tega, kar mati, sestra Antoinette, Julie in smatra za sprejemljivo. Prista- Mary- Pogreb bo jutri, v torek, MšČe je med tem sorazmerno *z Grdinovega pogrebnega zavo-^ajhno in neučinkovito, zato se da na Luke Shore Blvd. v cerkev v Zambiji boje, da ne bo moglo sv’ Aloiziia °b 10., nato na poko-sprejeti in odpraviti bakrene ru- : Pališče Vernih duš. de, M bi j0 Zambija mogla pre-i Rive K_ žager. P0S^aB svojlm odjemaL-| V soboto je umrla v Mt. Sinai 7 m' Tako končno ne bo ostalo bolnišnici 62 let stara Rive K. arn iji drugega, kot še dalje u- jzager, roj. Becker, žena Louisa Porabljati železnice preko Ango- F., mati Elaine, stara mati Ro- ^ m Mozambika tako za svoj berta L. in Franka Krane. Po- lir“Z k°- 23 uvoz’ Pa nai le P°-'greb bo v sredo ob desetih do-icno £e tako nerazpoložena poldne iz Želetovega pogrebnega P oti Portugalski, gospodarici o-j zavoda na E. .152 St. eb teh posesti. Louis Feme Po dolgi bolezni je umrl v Richmond Heights General bolnišnici 77 let stari Loins Feme s 1048 Addison Rd., mož Jennie, roj. Schuma, oče Carla A. in Mary Ann Selan, brat Jožefa in Frančiške Pivec (oba v Jug.). Pokojnik je bil doma na Prim-skovem v Sloveniji, od koder je prišel leta 1913 v ZDA, se naselil v Forest Cityju, Pa., delal 28 let v premogovnikih, pa se L 1942 preselil v Cleveland, kjer je bil zaposlen pri Steel Improvement Co. do svoje upokojitve 1. 1963. Pokojnik je bil član Društva Najsv. Imena pri Sv. Vidu in Kluba slovenskih upo- Zrak v stanovanjih I nevarno onesnažen Ko se tako brigamo za snažen zrak zunaj, ne posvečamo nobene resne pažnje zraku v svojih stanovanjih, trdi zdravnik dr. Burch z univerze Tulane. NEW ORLEANS, La. — Zdravnik za srčne bolezni dr. G. E. Burch z medicinske šole univerze Tulane je opozoril zdravstvene strokovnjake in varuhe okolja, da se vse premalo menimo za čistočo zraka v naših stanovanjih. Delavci in drugi u-poslenci, ki so na slabem zraku med svojim delom, hite domov, da bi se odpočili in okrepili. PODPREDSEDNIK FORD PROTI CRNOGLEDOM Podpredsednik ZDA Gerald Ford je včeraj v Clevelandu obsodil negativizem, preroke zla in propada naše dežele ter pozval k trezni sodbi, ločevanju med dobrim in zlim, ter k resnemu naporu za reševanje težav, ki naj obdajajo. —...... — CLEVELAND, O. — Podpred-!tila- Mi morenao iz teh težav sednik Gerald R. Ford je sinoči j |n sBsk> če se bomo udajali mis-na banketu National Conference ! kojencev za St. Clair Avenue okrožje. Pogreb bo iz Želetovega Pri tem pridejo često pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Avenue v sredo ob 8. zjutraj, v cerkev sv. Vida ob 9., nato na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaški oder bo položen nocoj ob sedmih. Andrew Jurkezi v slabši zrak, kot so ves dan v njem delali. Kako to? Dr. George E. Burch pravi, da je zrak v, večini ameriških stanovanj skoraj zastrupljen z vsemi možnimi kemikalijami, ki jih uporabljamo za ne- Nenadno je umrl na svojem I ^ fv0-iega telesa> posebej las, nrrm fil? F I4n st w nptpt ! sredstev Protl potenju, za čišče- ! nje tal, posode, pa tudi za “čiščenje in osvežitev’’ zraka. domu, 612 E. 140 St., v petek zvečer 62 let stari Andrew Jurkezi, sin Mare, roj. Zvonar in pok. Ivana, brat Mrs. Robert Neu-1 mann. Pogreb bo iz Grdinovega ! skodlJ1V° na naše srce na del°-pogrebnega zavoda na Shore Blvd. jutri, v torek, ob Te kemikalije u či n k u jejo cf Christians and Jews, na katerem je dobil priznanje clevelandski glavni šolski nadzornik Paul Briggs za svoje 10-letno u-spešno in vestno delovanje v našem mestu, obsodil negativizem, kot se kaže v označevanju mrtvih pripadnikov Symbionese Liberation Army za nedolžne žrtve družbe, kot največjo nevarnost, ki ogroža našo deželo. “Zadnjič sem. opazil na primer napade na policijo v Los Angelesu, ker se je drznila vrniti strele na morilsko skupino samozvanih revolucionarjev,’’ je dejal Ford skupini kakih 1500 ljudi, ki se je zbrala na letni bratski banket kristjanov in ju-dov v hotelu Sheraton-Cleve-land. Ko so bili ti ljudje mrtvi, so 9.15, v cerkev Marije Vnebov-, žete na Holmes Avenue ob nato na Kalvarijo. J Veg d . 1 ..o , Lake vanie ledv'c> Pa tudi na telesne padali očitki na policijo, ki da mišice in kožo. Zlasti škodljiva J je bila surova in nasilna, med so sredstva za uničevanje mr- tem ko so mrtve ugrabitelje in česa, ki ostanejo dalj časa v sta- revolucionarje predstavljali kot 10, Kfeindienst dobil milo, pogojno kazen WASHINGTON, D.C. — Bivši pravosodni tajnik Richard G. Kleindienst je zadnji petek s solznimi očmi sprejel milo kazen glavnega zveznega sodnika G. L. Harta Jr. zaradi svojega pričevanj a pred senatnim odborom o International Telephone & Telegraph Corporation. Sodnik je pohvalil poštenost R. G. Kleindiensta, ki pa ima “preveč lojalno srce”. Kaznoval ga je z $100 globe in enim mesecem pogojnega zapora, tekom katerega pa bo na svobodi in brez vsakega sodnijskega nadzora. Po odhodu iz sodišča je R. G. Kleindienst dejal časnikarjem: “Kot. stojim tu danes, nisem ni-kcVir čutil v-svojem srcu, da bi krivo pričal.” Obsojen je bil na temelju lastnega priznanja krivde, ko je odklonil odgovor na vprašanja pred pravosodnirfi odborom. Senata tekom zasliševanj v marcu in aprilu 1972. novanju in jih vdihavamo dolge ure. Če so sposobne uničiti mrčes in druge manjše živali, so brez dvoma škodljiva tudi človeškemu telesu. Očitno je, da je treba to vprašanje načrtno in naglo začeti reševati, ker je čistoča zraka v stanovanjih vsaj tako važna kot v naravi, če ne celo bolj. ZDA pristale na nov načrt o oskrbovanju Izraela z orožjem WASHINGTON, D.C. — Državni tajnik Henry Kissinger je v zunanjepolitičnem odboru Senata povedal, da so ZDA pristale na predloge Izraela o dolgoročnem načrtu za oskrbo tega z ameriškim orožjem. osebe “visoke morale”, je opozarjal podpredsednik ZDA na zmešane pojme nekaterih novinarjev in poročevalcev, pa tudi razlagalcev novic in položaja, nato pa ugotovil:1 “Nekje v svojem predajanju čustvom so ti napovedovalci propada prišli do zmešanega zaključka, da so tisti, ki so se sami postavili izven zakona, nedolžne žrtve, policija in družba pa sta krivca. Če mi priznamo ta negativizem, je naš narod v lesni težavi. Mi moramo še dalje ločiti med dobrim in zlom, kot je National Conference oii Christians and Jews odločena delati za izboljšanje naše družbe. Smatram, da je nemoralno obsojati zločine posameznikov v vladi, pa odobravati zločine revolucionarjev v Kaliforniji. O Iz Clevelanda in okolice Seja— Klub slovenskih upokojencev za Waterloo Road okrožje ima svojo redno sejo kot običajno jutri, v torek, 11. junija, ob 1.30 popoldne. Po seji bo na razpolago prigrizek. Kdo je zamenjal— Na seji Kluba Ljubljana je bil zamenjan ženski “London Fog” dežni plašč. Kdor ga je zamenjal, naj kliče 731-7237 in plašč prinese na prihodnjo sejo. Mrs. Zone bo nasledila moža v mestnem svetu— Mrs. Mary Zone, žena umrlega mestnega odbornika 3. varde Michaela Zone, je sprejela predlog predsednika mestnega sveta G. L. Forbesa in bo po vsem sodeč danes zavzela v mestnem svetu mesto svojega pokojnega moža in nadaljevala z njegovim delom. K molitvi— Članstvo Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ je vabljeno nocoj ob 7.30 v Želetov pogrebni zavod na E. 152 St. k molitvi za umrlo članico Ano Nadrah. člani Društva Najsv. Imena fare sv. Vida so vabljeni jutri, ivrncMVAT-A vcctj v ,v torek> zvečer ob sedmih v MOSKVA, ZSSR. — Znana *.„1 ,. , . , T ’ T7. .. • iZeletov pogrebni zavod na St. Leonardi da Vincijeva Mona r. „ . m , Clair Avenue k molitvi za umr- Lisa se bo na poti iz Tokia do- U člana Louisa Femca_ mow Francijo ustavila v Sov-1 Clani Društva Najsv Imena lim in napovedim prerokov propada in sodbe. Ti nam pripovedujejo, da je polom pred nami, napovedujejo nam, da nas bodo uničile inflacija,, pomanjkanje hrane in pomanjkanje energije. Take napovedi so nesmiselne, so ubijajoče in za nje ni resnic- j nega vzroka. Naša dežela se je rešila že iz hujših stiks, se krepila in rastla, zato ni povoda za kak obup in črnoglednost. Krščanski človek nikdar ne obupa, ker ve da je pod božjim varstvom, ker zaupa v Njega, ki ga je ustvaril za srečo, pa četudi mora v potu obraza skrbeti za sivoj vsakdanji kruh, odkar je moral iz raja. Tisti, ki iščejo raj samo na zemlji, ki ga samo tu pričakujejo, ti so pa res lahko obupani in črnogledi, kajti njihov cilj ni dosegljiv. “Mona Lisa” v Moskvi j fare sv. Vida šo vabljeni jutri, v torek, zvečer ob 7.45 v Grdi-nov pogrebni zavod na Lake Shore Blvd. k molitvi za pok. Franka Praznika, očeta svojega Doslej so bili taki dogovori _ __^ _ sklenjeni za leto ali dve. v bodo-' srednja moralna resnica je ne-če naj bi to oskrbovanje uredil obhodna, če naj imamo kako vo-dogovor, ki bi veljal za daljšo'dilo. Kar je prav, je prav, kar dobo let. Izrael se je za tako re- je narobe, je narobe! To velja šitev že dolgo prizadeval, pa ni. za .vsakega v narodu od tanoz-našel za njo pravega razumeva- vanih mestnih gverilcev pa do nja v Washingtonu. vrhov naše vlade!” ------o—----- Amerika je pred resnimi te- — Največ korkovine pride na žavami, toda jih je sposobna svetovni trg iz Portugalske. rešiti, če se jih bo le resno lo- jetski zvezi, kjer bo v Moskvi na ogled od 14. junija do 8. julija. Zadnje vesti ..................................... WASHINGTON, D.C. — Med j duhovnega vodje rev. R. Praz-ZDA in Savdsko Arabijo je|nika> župnika pri Sv. Vidu. bil podpisan v soboto dogovor : Mislijonar p. S. Podržaj o obsežnem sodelovanju na i se oglasil v uradu— gospodarskem, tehnološkem in ! Slovenski indijski misijonar p. vojaškem polju. 1 Stanko Podržaj se je pretekli KAIRO, Egipt. — Po devetih |petek doPoldne oglasil v uradu dneh razpravljanja je Pales- Bll° Je prijetno in zani- tinski narodni svet izbral nov|mAo sreoanje. včeraj zjutraj izvršni odbor (vlado), v ka-:ok. osmlb jg imel sv. mašo s teri prevladujejo zmerni vod-1 Pridlg° P1-! Sv. \ idu, popoldne niki z Yasirom Arafatom na ’pa Predavanje s skioptičnimi sli-čelu. PARIZ, Fr. — Vlada je v soboto j kami. Obakrat je pokazal svojo J predanost misijonskim nalogam in poudarjal, da smo vsi kristja- vedla letos zadnjo-vrsto jedr-i “ d°l^ misijonar iti vsak na Skrb nrPSk„«nv „ svojem področju m vsak na svoj način. Poslednji pozdrav— Članice Collinwood .Hive No. 283 TM so vabljene nocoj ob klonil, jo bil odpuščen iz via- “dmih V,2elet°V Pogani =avod H« Potu.; ia kil .„i..i,... .. da Pomolijo za svojo umrlo cla- nico Ano Nadrah in ji izkažejo poslednji pozdrav. obljavila, da bo Francija izvedla letos zadi skih preskusov v zraku nad južnim Pacifikom, nato bo vse preskuse izvajala pod zemljo. Ko je Servan-Schreiber poskuse v zraku obsodil in od- Varnostni svet odložil sprejem Bangladeš v ZN P ZdRUžENI NARODI, N.Y.— 0 kratki razpravi 5 minut je ^ srnostni svet odložil glasovale o prošnji za sprejem države “angladeŠ v ZN. Ko je ta za to aprosiila prvič avgusta 1972, je ^tajska sprejem preprečila z e °m. Sedaj sodijo, da tega ne bo več storila. V k olik or bo Varnostni svet prejem izglasoval, bo ta potr- bo^ °dvglavne skupšeine, ko se ietošnjo jesen zbrala na svo-J ‘ redno zasedanje. ŠVEDJE IŠČEJO NADOMESTILO ZA TEKOČI TRAK V TOVARNAH imenski prerok Oblačno in soparno. Naj višja emperatura 84 F (29 C). Razlaganja sociologov in psihiatrov, da je delo ob tekočem traku, posebno še v avtmobilski industriji, nesodobno, so nekatera podjetja na švedskem vzela za res in začela iskati nadomestilo za ta način dela. Tako je znana tovarna Volvo zgradila in u-redila avtomobilsko tovarno brez tekočega traku v stari o-bliki, pa se namesto nj ega naslonila na skupinsko delo. Švedje so se postavili na sta-' lišče, da je treba tovarno in stroje prilagoditi človeku in ne človeka stroju in posebej ne tekočemu traku, ki napravi iz človeka tudi nekak stroj, oziroma njegov del. V novi avtomobilski tovarni v Kalmarju je Volvo opustil tekoči trak, ki teče nad glavami delavcev, in opustil točno določitev časa za vsako predvideno delo. Delavec je tako dobil nekaj več časa, pa tudi nekaj več odgovornosti za svoj končni produkt — avto Volvo. Podjetje je v novo tovarno vložilo okoli 2.5 milijonov dolarjev več, kot bi vložilo v o-bičajno avtomobilsko tovarno stare vrste, pa je prepričano, da se bo to obneslo, ker upa, da bo v novi tovarni manj izostajanja z dela, manj nezadovoljstva med delavci in zato tudi njihovo manjše odhajanje in uvajanje vedno novih. Tovarna v Kalmarju, ki si jo je nedavno ogledal Henry Ford II, pa tudi vrsta drugih vodnikov avtomobilske industrije z . vsega sveta, producira zdaj 50 avtomobilov na dan in jih bo 100, ko bo v polnem obratu. Namesto tekočega traku nad glavami delavcev sta v ■ novi tovarni dva “nosilca”,, na katerih enem so motorji, na drugem pa obodi avtov. Po določenem času in na določenem kraju se motor in avtor mobilov obod združita v avto. “Nosilec11 obodov je mogoče ’ nagniti do 90 stopinj, da se delavcu ob njem ni treba sklanjati nadenj, kar bi ga u-trujalo. Nosilca se gibljeta ločeno in delavci morejo njihov tek pospešiti ali zadržati in imajo tako hitrost dela pod svojim lastnim nadzorom. Delavci so razdeljeni v skupine po 15, ki so odgovorne za izvedbo določenega dela produkcije, kot na primer za namestitev električnega sistema, za tapeciranje avtomobilskega oboda, za namestitev vseh delov na spodnji strani avtomobila. Dokler s k u p i ne dosegajo predvideno produkcijo, lahko urejajo in prilagajajo brzi.no ■ dela po mili volji. Lahko bolj hite zjutraj kot popoldne ali pa obratno, kot se pač počutijo in želijo. Skupina med seboj lahko uredi vse delo, kot sama hoče, vendar prevladuje stališče, da naj se vsak član skupine nauči vseh del, ki j) pripadajo. Na ta način še med seboj lahko menjavajo, če komu postane eno delo predol-gočasno, pa tudi, če ga ne o-pravlja v zadovoljstvo cele skupine, ki za delo^odgovarja. Vsaka skupina ima svoje o-mare, svoj vhod in svoj prostor za zajtrk in malico. Podjetje je za enkrat z delom zadovoljno tako v obsegu produkcije kot v kakovosti izdelkov, priznava pa, da je še prezgodaj misliti na končno sodbo o uspehu tega poskusa. de, v kateri je bil minister za reforme. EMPORIA, Kan. — Včeraj in v soboto je vrsta tornadov napravila veliko škodo v Kansasu in v Oklahomi. Po zadnjih podatkih je bilo 18 ljudi Brezposelnost nekaj malega porastla WASHINGTON, D.C. - šte-mrtvih in večje število ranje- vilo brezposelnih je v ZDA v nih. maju porastlo od 5V na 5.2'!, DUBLIN, Ir. — Preplašena in največ zaradi iskanja zaposlitve malo opraskana, sicer pa zdra- mladih ljudi, ki sd končali šole, va sta bila včeraj izpuščena in takih, ki bi se radi zaposlili vojvoda in vojvodinja Do- tekom počitnic, noughmore, ugrabljena 4 dni Brezposelnost je porastla veli-preje od pripadnikov Irske; ko manj, kot so napovedovali, republikanske armade. Ti so Računali so. da bo sredi leta do-ju hoteli uporabiti kot talca segla okoli 6'!, kar pa se vsaj za izpust svojih pristašev v. za enkrat še ni zgodilo, ječah, ki so bili na gladovnem štrajku. BOGOTA, Kolumb. — V soboto ponoči je domače Znižanje obresti NEW YORK, N.Y. — First potniško National City Bank, druga naj-ietalo s 43 osebami treščilo v' večja banka "v deželi, je znižala, bližini meje Venezuele v neko obrestno mero za posojila svo- goro in se vnelo. Vsi potniki in posadka so bili mrtvi. BONN, ZRN. — Pri včerajšnjih deželnih volitvah na Saškem je zmagala krščansko demo- ________________ kratska unija, pa vendar ni do- teden na splošno porastle. bila absolutne večine, ki bi ji ~--------------- omogočila sestavo vlade. Ta cev, ki so skupaj dobili nekake jim najbolj šim strankam od 11.5G- na 11.25%. To znižanje je našlo ugoden odmev na borzah, kjer so cene vrednostnih papirjev pretekli bo ostala še dalje v rokah koalicije socialistov in liberal- pol odstotka ali celo manj večine. warmer::ax domovina, june io, 1974 Ameriška Domovina 71/VI K rntmmJJmmmm mJnSSl'm 6117 St Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Wed., Sat., Sun., and Holidays, 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: • Združene države: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece • Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States $18.00 per year; $9,00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO «^^^.83 No. 99 Monday, June 10, 1974 Evropska varnostna konferenca v Ženevi napreduje po polževo Zastopniki evropskih držav z izjemo Albanije ter zastopniki Kanade in ZDA se vztrajno sestajajo v švicarski Ženevi in razpravljajo o evropski varnosti in sodelovanju. Razprava o tem se je začela po dolgih pripravah v Helsinkih v lanskem septembru, pa se nato preselila v Ženevo v Švici. Konferenca je bila prekinjena za Novo leto in ponovno za Veliko noč. Konferenca se je sešla v prvi vrsti na prizadevanje Sovjetske zveze, ki hoče z njo''doseči priznanje sedanjih meja in sedanjega splošnega političnega stanja v Evropi. Končala naj bi mrzlo vojno in priznala Sovjetski zvezi položaj, ki si ga je v Evropi ustvarila ob koncu druge svetovne vojne in po njej. Prav tako naj bi konferenca izdelala in objavila vrsto načel za mirno sožitje in sodelovanje evropskih držav. Svobodni svet se je sovjetskim predlogom in prizadevanjem za to konferenco dolgo upiral, pa jih končno sprejel v upanju, da bo na njej lahko dosegel tudi nekaj za sebe, oziroma za večjo svobodo. Največ napora je posvetil razlaganju in podpiranju večje svobode med obema deloma Evrope, demokratičnim in komunističnim. Svobodno naj bi krožile ideje z ene strani na drugo, prav tako svobodno in brez ovir pa naj bi tudi prebivalstvo hodilo z Vzhoda na Zahod in z Zahoda na Vzhod. Zastopniki držav demokratične Evrope se ves čas vztrajno prizadevajo za sprejem teh svojih predlogov, pa jim ni uspelo omajati sovjetskega odklanjanja. Sovjetska zveza in ostale komunistične države trdijo, da hoče Zahod s temi svojimi predlogi odpreti vrata podtalnemu rovarjenju proti komunističnim vladam Srednje in Vzhodne Evrope. Predloge označuje enostavno za poskus vmešavanja v notranje zadeve drugih držav, ki ga ne more sprejeti. Vztrajnost, s katero komunistične države odklanjajo neovirano izmenjavo misli in obiskov, je očiten dokaz njihove negotovosti in strahu, da bi se moglo prebivalstvo navdušiti za zahodne misli in za zahodni način vlade in napraviti konec socialističnemu redu in komunistični vladi. Zahod je povezal z evropsko varnostno konferenco razgovore o omejitvi oboroženih sil v Srednji Evropi. To vprašanje obravnavajo na Dunaju zastopniki držav NATO in zastopniki držav Varšavske zveze. Tudi ti razgovori se pomikajo dalje po polževo, stvarno še počasnejše od onih v Ženevi. Ko so v Moskvi tako pritiskali k naglemu zaključku ženevskih razgovorov o evropski varnosti in sodelovanju, so na Zahodu sodili, da jih k temu sili rastoči spor z LR Kitajsko. Ta je dejansko bil-nekaj časa zelo oster, pa je popustil, dokler se ni v letošnjem marcu znova zaostril, ko je Kitajska zadržala sovjetski helikopter, ki je pristal na njenih tleh v Sinkiangu, posadko pa zaprla, ker da je vohunila. Po vsem sodeč spor s Kitajci Sovjetije ne goni več tako hudo h končanju evropske konference. V Ženevi namreč sovjetski zastopniki ne kažejo nobene volje za resnična pogajanja in sporazum, ki bi bil sprejemljiv za obe strani. Tak sporazum naj bi nato vodniki vseh 35 držav slovesno podpisali in objavili na vrhunski konferenci v letošnjem juliju. To je bil moskovski načrt še v letošnji zgodnji pomladi. Sedaj postaja precej očitno, da ga ne bo mogoče izvesti, vsaj ne v juliju, če ne pride res do kakega izrednega preobrata. Čas je enostavno prekratek za rešitev vseh spornih zadev. Nekateri zalrodni opazovalci sodijo, da Sovjetska zveza namerno čaka in zavlačuje delo konference, da bi se razgledala o novih razmerah v Franciji in Nemčiji, pa tudi v Združenih državah in v Kanadi. Francija in Nemčija sta med tem dobili novi vladi, med tem ko se predsednik Nixon še vedno bori za.svoj obstanek v Beli hiši, v Kanadi pa so sredi volivnega boja. Če bi se Sovjetski zvezi zazdelo, da je trenutek za končanje konference ugoden, lahko nekaj popusti in hitro doseže sporazum. Zahod je stvarno že opustil vsako upanje, da bi mogel doseči kako večjo svobodo v izmenjavi misli, • idej in obiskov med obema deloma Evrope ter se vdal prepričanju, da bo treba, sprejeti, kar mu 6o na tem področju možno iztisniti od zastopnikov komunistične Evrope. De! odgovornih politikov v demokratični Evropi trdo vztraja na zahtevi po svobodni izmenjavi in je voljan tudi sprejeti .polom konference, če bi Sovjetska zveza in satelitske države ne bile voljne vsaj'nekaj pouustiti. Ti politiki sodijo, da je za Sovjetsko zvezo in za ostale države sovjetskega bloka ta konferenca važna v prvi vrsti kot stopnja na poti k popolni osvojitvi Evrope. Priznanje sedanjega položaja naj bi dalo rdečim možnost utrditve' obstoječih razmer in pripravo na nov sunek dalje proti zahodu, ko bi se ponudila prva priložnost. Tako priložnost je tudi možno ustvariti, če se ne pojavi sama, oziroma jo ne nudijo drugi. Evropska varnostna konferenca je važna posebno tudi za Slovence in Slovenijo, ker bo priznala stalnost tudi sedanji italijansko-jugoslovanski meji. To naj bi napravilo konec vsakim italijanskim težnjam po vrnitvi na vzhodno stran Jadranskega morja. Usoda konference v Ženevi bo brez dvoma prišla na dnevni red razgovorov Nixona in Brežnjeva, ko bo Nixon koncem meseca na obisku v Moskvi. Če pride pri tem do kakega sporazuma, je le še možno, da se evropska varnostna konferenca letos uspešno konča z vrhunskim množičnim sestankom v Helsinkih, kot to predlagajo v Moskvi. 1 BESEDA IZ NARODA I i = ““ » ^AiiiiiiiimmiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiimiiiiiiiMimiiiniiiiiiiiiii^ FARNO ŽEGNANJE IN KARNEVAL PRI SV. VIDU CLEVELAND, O. — Letošnje Vsak večer bo igrala godba.' farno žegnanje pri Sv. Vidu, Nastopili bodo razni orkestri kot združeno s karnevalom ter sni- Dave Telban’s, Trinko, Triglav denju sedanjih in prejšnjih fa- harmonikarji, Veseli svatje in ranov sv. Vida, bo od četrtka,' še nekaj posameznih muzikan-13. junija, do nedelje, 16. junija. | tov. Razne slovesnosti, nastopi in j V petek od 5. ure zvečer na-zabave se bodo vršile na šolskem ’ prej bodo v družabni sobi ali dvorišču in v velikem avditoriju ! Social room na razpolago pečene ob St. Clair ju in 62. cesti. J ribe, kakor tudi druga hrana. V Splošna zabava ali karneval nedeljo bo od 11.30 naprej na se bo vsak večer začel ob 7. uri razpolago tudi goveja pečenka razen v nedeljo, ko bodo od. 2. | (roast beef). Ribe ali govejo ure do 5. ure popoldne razne pečenko bo možno dobiti tudi zabave in vožnje za otroke po ! tako pripravljeno, da lahko od-znižanih cenah, potem pa se bo ; nesete domov, karneval nadaljeval do zakljhč-; Višek zaključnih zabav bo v ka. Tridnevni karneval se bo nedeljo pozno zvečer, ko bo žre-vršil ob vsakem vremenu, ker je banje in oznanjeno ime srečne tudi za slučaj slabega vremena ■ osebe, ki je dobila nov Buick dovolj prostora v veliki dvorani,1 Apollo. v kateri bodo postavljene raz- j Poleg te prve nagrade Buick novrstne stojnice za zabavo in Apollo bodo še vlekli številke okrepčila. za dobitke Admiral TV, Bell „ TT., , and Howell filmska kamera in Patrona sv. Vida bomo praz-1 . , , , . , . .. j 'projektor z zaslonom, m vred-novah v nedeljo, zadnji dan ^ $1()0 ^ Saving Bonds_ Vsem tu navedenim darovalcem se za njih dobroto in razumevanje najlepše zahvaljujemo. Šolske sestre, ki vodijo Zavod sv. Družine, se priporočajo še za nadaljne darove. Povrnile bodo z molitvijo za blagoslov vsem, kateri jim v stiski pomagajo. J. Žakelj “Bolan sem bil Vabilo na važno sejo CLEVELAND, O. — Članstvo že sedaj opozarjam, da bo naša prihodnja mesečna seja v sredo, 19.. junija, ob 7.30 zvečer in sicer tokrat na vzhodni strani. Seja bo v prednji dvorani Baragovega doma, 6304 St. Clair. Ta seja je zelo važna, ker je to zadnja seja, na kateri se moremo pogovoriti o predlogih, ki EUCLID, O. — Te besede so jih naj društvo predlaga na v Matejevem evangeliju, ko je glavni konvenciji K.S.K.J. 19. govor o poslednji sodbi. O pla- avgusta v Pittsburghu. Delegati Čilu: “ki ste me obiskali”, pa e-j društva morejo bolj učinkovito nako kazni: “bolan in v ječi sem nastopiti na konvenciji, ce imajo bil in me niste obiskali”. Pred-'od članstva odobrene sklepe, zadnjo soboto sem po zaslugi; Pri društvenem poslovanju je prijatelja skupaj z Antonom A-j tudi mndgo zadev, o katerih je damičem obiskal znanega Igna-jPra^> da cija Resnika, ki je imel svoj j poučeno, dom na 421 E. 160 St. V okolici tudi sklicani zato, da vsak elan fare Marije Vnebovzete* je po more vprašati za pojasnilo, ce svoji delavnosti dobro poznan mu kaj ni jasno. Za to sejo smo kot priden, marljiv človek. Vse |upoštevali, da je večina clan-bii “ledik in ;stva našega društva iz vzhodne je članstvo pravilno Mesečni sestanki so strani mesta in da težko priha- svoje življenje je frej”. Usoda življenja ga je: v kovala na trdem nakovalu. Val >3° na mesečne sestanke na za-razmer ga je po “osvobojenju”(Padn0 atfn mesta, zato se bo ta ponesel iz Slovenije, nakar se je(se3a vrsda na vzhodm str^ in 5 sicer v Baragovem domu. Ce se |bo članstvo zanimalo in bo ude- naselil v ZDA. Že več let je upokojen. S svo-. , , , , - . j .-I lezba na seji dobra, bo v bodoče jo pridnostjo si je pridobil lep; J ’ domek, ki ga je tako skrbno ne- večkrat tako urejeno _ članstvo zato se sedaj prosim, da se tudi sami pripravite na splošne ljudske zabave ali karnevala. Posebno za ta dan so povabljeni vsi sedanji in prejš- i Obljubljajo, da bo letos veliko novosti in iznenadenj v večje veselje otrok in odraslih. Vse mji farani sv. Vida k velikemu ,, . .. . snidenju starih prijateljev m znancev. To bo res izredna priložnost, za obujanje lepih spominov, ki še vedno vežejo sedanje in prejšnje farane sv. Vida, ker se vsak počuti, kakor bi prišel domov v svoj kraj. Za vse, kar' se vrti in suče, bo poskrbel in postavil “Sebring Amusements”, da ibo dovolj srečnega veselja za otroke irT tudi odrasli si včasih radi privoščijo vožnje gor in dol in naokrog. Pri stojnicah se bodo pfeiskušali v spretnostih in sreči za lepe nagrade in tudi mnogo vrst raznih okrepčil bo na razpolago. pripravah lepo sodelujejo in župnik Rev. Rudolph Praznik je -vsak dan zraven ter osebno nadzira, da bo vse v redu pripravljeno. Dobiček od vseh dohodkov bo uporabljen za vedno višje stroške upravljanja župnije. Vsi in vsak je torej dobrodošel, da pride te dni k Sv. Vidu na našo veliko ljudsko zabavo. Na razpolago so še listki za izredno lepe dobitke, ki jih lahko dobite v župnijski pisarni ali pa na prostorih karnevala. Na svidenje torej na velikem žegnanju fare sv. Vida. J. M. Slovenski dan - dan naše skupnosti CLEVELAND, O. — Zgodovina, krajevne in časovne razmere so nas'Slovence razdelile na različne skupine. V Ameriki se še danes pozna ta razlika. Čeprav smo obdani z množico nam tujih običajev, narodov in ras, vendar nas ta tako močni zunanji, vpliv še ni združil. Vtopili, v njega se pa tudi nismo. Narodno smo se ohranili, združili v močno celoto pa ne. A vendar se že tudi na tem polju kaže napredek. Mogočna parada slovenstva po St. Clair ju je nam kot tujcem dokazala lepoto in moč združenega naroda. Od tu naprej moramo kovati, dokler je čustvo še toplo. 23. junija se pripravlja Slovenski dan. še ena mežnost za dokaz naše skupnosti! Na Slovenski pristavi bodo združeni nastopajoči iz vseh plasti slovenstva. Od naših naj-mlajših, otrok slovenskih šol, pa tja do staroste in našega slovenskega vzora: Franka Laušeta. Vsak Slovenec in vsak naš znanec je dobrodošel! V skupnosti je naš bodoči narodni smisel! Ideja slovenstva sama jc toliko močna in tako vabljiva, da lahko odvržemo vse stare dvome in nezaupanja. Če pomislimo na uspehe, potem so nam te žrtve malenkostne. Potreba in prilika sta nam dane. Naši predniki v Ameriki jo niso zamudili. Njim kot tudi našim bodočim smo dolžni. Biti Slovenec ne pomeni biti samo član majhnega naroda, temveč biti član skupnosti vseh ljudi. Biti človek brez šovinizma, brez hlapčevstva in poniževanja, enak z enakim. Ta Slovenski'dan bo namenjen našim sobratom na Koroški. S tem smo pa prekoračili meje našega ozkega kroga in postali Vse-Slovenci. Upam, da boste to tudi Vi... A. B. Pust Zavod sv, Družine v Sorici CLEVELAND, O. - Liga Katoliških Slovenskih Amerikan-cev, 6116 St. Clair Avenue, Cle-; veland, Ohio 44103, objavlja- 16. nabirko za Zavod sv. Družine (Sirotišče) v Gorici. Darovali so: Rezika Klemen, Clev. $10 Štefan Marolt. Clev. 5 Korporacija ‘Naš Dom’, Clev. 100 Mary Strancar, Clev. 10 Angela Vlček, Clev. 5 Jernej Slak, C.lev. 10 Mr. & Mrs. E. Zupan, Clev. 3 Josip Perpar, Clev. 5 Mr. & Mrs. J, Tutin, Clev. 10 Neimenovani, New York 3 Neimenovani, New York 2 Skupaj $163 goval, da bi marsikateri gospodinji bil vzor čistoče. Upal je, da bo v njem prebival do svojega konca. Na žalost človek o-brača, Bog pa obrne. Kmalu po Veliki noči letos ga je zadela možganska kap, ki mu je omrtvila desno stran telesa. Prepeljali so ga najprej v Woman’s Hospital, ker je bilo njegovo stanje zelo težko, saj ni bilo več znakov zavesti. Zgubil je tudi govor. Stanje se mu je izboljšalo in sedaj se mu je vrnila zavest, da obiskovalca pozna. Prepeljali so ga v Highland View Hospital. Tam smo ga omenjeni trije obiskali. Že ob prihodu v bolnišnico smo . se srečali z vso revščino človeškjh nadlog. Na invalidnih vozičkib smo videli tri take siromake, ki imajo amputirane noge .. . Dobili smo sobo št. 321, kjer leži naš znanec Ignacij. štiri postelje so tam, na katerih so trije bolniki črnci. Zdi se mi, da je med vsemi on najbolj osamljen. Ko nas je zagledal, se mu je zaiskrilo oko, skušal je besedo izreči, pa mu je glas izostal. Solze so mu oči napolnile, le z roko nam je dal znamenje, da je hvaležen za obisk. Prijatelj ga je ostrigel in obril. Vse je razumel, kar smo mu govorili in na vprašanje dal z yidnimi znaki odgovor. Tesnoba me je stisnila pri srcu, ko sem v njem videl, kakšna reva je človek, ki je odvisen od drugih in se sam niti premakniti ne more, ne povedati, kaj hoče. Nedvomno slednji, ki ga vprašaš “Kako ti gre?”, ve povedati o svojih problemih, ki nihče brez njih ni, da ni zadovoljen s takšnim položajem, ki ga živi. Navsezadnje nihče ni srečen v tem, kar ima ... Toda v primeri s tem, kar sem doživel ob obisku Ignacija Resnika, kako srečni, bogati napram njemu in enakim trpinom se moramo čutiti vsi, ki lahko svobodno hodimo in govorimo. Se dvakrat težje je za človeka, ki je kot naš Ignacij, brez ožjih sorodnikov. Bo zanj še to. kar je poet Simon. Gregorčič iz-lazil: “Gorje mu, kdor v nesreči biva sam...” Le on in Bog ve kaj in kakšno zapuščenost preživlja v samotnih urah, ko ga nihče ne obišče. Uverjen sem, da bi mu bilo v veliko o-lajsavo, če bi ga kdo prišel obiskat. Vabim vse romarje v Le-mont, ki je bil vsako leto- (v juliju) z nami, da se ga spomnijo! Upati je, da se mu bo sčasoma stanje zboljšalo, kar mu vsi, ki ga poznamo, iz srca želimo. M. T. Mali živinorejci Okoli 85G vseh živinorejcev v ZDA ima 200 glav živine' ali manj, med tem ko je .nekaj res \ elikih s tisoči glav goveda. sejo in že sedaj razmišljate, kaj naj društveni delegati predlagajo na konvenciji in kaj bi še moglo koristnega storiti pri društvenem delovanju. Torej se vidimo na seji 19. junija ob 7.30 zvečer v Baragovem domu! Ludmila Glavan, tajnica tajnica barida zavil na stranski kolovoz, ki pelje navkreber proti Vranu. Že v prvih vasicah Ladra, Smast in Libušinje smo zavonjali po hlevih, konjskih figah in kravjakih. Iz vasi Smast pelje pot na grič, kjer stoji cerkev sv. Lovrenca in malo vaško pokopališče, na katerem leži v večnem spanju pesnik, Gorški slavček Simon Gregorčič. Ko smo stopili iz avtomobila v vasi Vrsno, smo si ogledali pesnikovo rojstno hišo — danes muzej. Vse tod o-krog vlada velika revščina, mladi rod je zaposlen v bližnjih tovarnah, starejši pa čakajo na poslednji spanec. Ko smq stopili na bližnji hribček, se nam je odprl krasen pogled na vso srednjo Soško dolino, med Tolminom in Kobaridom. Ko smo zopet privozili v Kobarid, smo zavili ob Soči proti Bovcu in v dolino Trente, ki je naj lepša dolina v Julijskih Alpah. V tej visoki planinski dolini izvira Soča, čista kot ribje oko. Malo naprej ob prvem ovinku vršiške-ceste stoji lep spomenik dr. Juliju Kugyju. Planinska zveza Slovenije mu je postavila ta spomenik v zahvalo za njegovo pesniško odkrivanje lepote Julijskih vrhov ih dolin. Od tu do prelaza Vršič je 50 dolgih in ostrih cestnih ovinkov, katere je izvrstno obvladal naš voznik Lojze. Na prelazu Vršič smo parkirali avto in v nedeljskih o-blekah stopicali po ostrem skalovju v planinski Tičarjev dom, visoko 1611 m, kjer je krasen pogled na Jalovec in druge vrhove. V domu smo se vpisali v planinsko knjigo in srknili “štam-perle” domače slivovke, sedli k mizi in naročili mal prigrizek. K mizi je prisedel tudi neki ljubljanski planinec v težko okova-nh čevljih, irhastih hlačah in s planinskim klobukom, na katerem so bile pripete spominske značke raznih planinskih koč. Ko je zvedel, da sva midva prišla iz Amerike, ni mogel prehvaliti ženo Frances, da kot A-merikanka govori tako lepo slovenski jezik. Tudi meni ni mogel verjeti, da po 33 letih od doma govorim še tako ‘perfektno ljubljanščino’. Ko sva mu povedala, da živiva v Milwaukeeju, je vzradoščen vprašal, če poznava njegovo sorodnico Marico Staut? Ko sva prikimala in s tem dala vedeti, da je dobro poznava, je naju naprosil, da ji izročiva najlepše pozdrave z Vršiča, in naj ji poveva, da njegova hčerka študira v Ljubljani arhitekturo in da bo v prihodnosti odličen arhitekt. Ker je bilo že sredi popoldneva, smo se prijateljsko poslovili od prijaznih planincev in se -odpeljali navzdol po strmih o-vinkih vse do Kranjske gore.- S piti po Evropi XXII. MILWAUKEE, Wis. — V petek točno ob sedmih zjutraj kot smo se domenili po telefonu, sta prišla v Jiotel na zajtrk nečakinja Breda in njen mož Lojze. Takoj po črni' kavi smo sedli v avtomobil in šofer Lojze je zavil proti Tržaški cesti skozi Vrhniko, Logatec, kjer smo pri vasi Kalce krenili na lepo cesto med gozdovi proti svetovno znanemu mestecu Idrija, znanem po rudniku živega srebra in slovitih “žlikrofih”. Nadaljna pot nas je pripeljala v lepo naselje Most na Soči ter malo naprej v Tolmin, kjer smo v bližnjih planinskih predelih videli stare in nove počitniške hišice, ki so v skladu z značilno podobo tega sveta. Najlgpše in zelo važno križišče v soški dolini je Kobarid, kjer se v središču cepijo tri ceste proti tolminskim goram, v Trento in na Predil proti Furlaniji in Go-' jiški. Kobarid ustvarja veliko denarja s turističnim prometom, zato ni čuda, da so skoraj vse hiše v teh vaseh in mestih lepo zidane in dobro ohranjene. Pred Ucmenili smo se, ko pridemo v hišami so postavljeni lepi in vi- ! Mojstrano, da si ogledamo tudi šoki oleandri. Okna pa sloven- _ dolino Vrata. J oda na ža-ske žene in dekleta krasijo z 3e Mia že pozna ura, zato bujnim cvetjem in z rdečimi, vi- smo na(3aljevali pot. V mladih sečimi nageljni. Sonce visoko na letih sem v družbi prehodil to nebu je toplo sijalo na kobarid- ^MMo, mimo Perčnika vse sk .trg in novi -Savinškov brona- . doma v Vratih več kot petnajst-sti spomenik pesniku Simonu j ^-ra^ Včasih smo hodili preko Gregorčiču. Po ogledu cerkve in 1 ■^iaSa> drugič po Tominškovi po-drugih zanimivosti, smo sedli v j do Kredarice, Triglav in pre-bližnjo restavracijo, kjer nam je , sPa^ v- takratnem Aleksandro-mlada natakarica oz. gostinska! v7emv domu. Parkrat smo vzeli pomočnica prinesla jedilne liste,! ^raiso PPL čez Velo polje v Bo-v katerih je bilo napisano preko ! veokrat pa daljšo pot mi' 50 vrst raznih jedi. Toda, kar! mo Sedmerih jezer, Komarče v sem paročil, niso imeli ker je|Bohini- Ko sem tako premišljS' bila turistična sezona že pri kra- vaIvlepe §°,rske trenutke, smo prešli Jesenice, kjer je Sava ze-' lo umazana. Naš šofer Lojze je s sigurno roko vozil avtomobil tudi skozi Kranj in končno srečno pristal v deževni Lij ubij aid pred hotelom Union. ju. Končno smo se sporazumeli za tisto, kar so imeli, tipično slovensko nedeljsko kosilo: juha, telečja pečenka s krompirjem in solato ter liter izvrstnega terana. Bili smo hitro postreženi, tudi kosilo je bilo dobro priprav- Jutri si bomo ogledali Plečni- Ijeno. Ko sem poravnal račun za kove 2ale in pokopališče Sv- kosilo, sem kot običajno dal natakarici 10 dinarjev napitnine. ki Pa IQ je zavrnila, da ne more vzeti, ker je preveč. Nato sem ji dal 5 dinarjev, te je vzela, toda še to je preveč, je dejala. Bog ve, če bo. ta mlada postrežnica v Križ. (Dalje sledi) L. G. Velik izbor drevja V Great Smokey gorah raste okoli 150 vrst drevja, kar je so-prihodnjih letih glede napitnin razmerno veliko napram Evro-' ostala na isti poti? pi, kjer poznajo le okoli 85 vrst Ho kosilu je šofer Lojze iz Ko- drevja. AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 10, 1974 BT« KOLEDAR % društvenih prireditev ********+et,e JUNIJ ■’ 14., 15. in 16. — Farni karne-Val Pri Sv. Vidu. SKD Triglav priredi pik- ik v Triglavskem parku pri Lojzka Verbič: V spomin nečakoma Mil 16.. waukeeju. . Štajerski klub priredi svoj ^Piknik na Slovenski pristavi. 0'."7' Slovenski dan na Slovenci pristavi. 3: t~ Društvo Kras št. 8 ADZ Poredi piknik na Izletniškem ^središču ADZ v Leroyju. '""Klub slovenskih upokojen- (^avalne tekme na Slo- l8 nski pristavi. ’ Prho ]'ara Marije Vnebovzete Š01 . . žegnanjski festival v 18 °lu dvorani. ’Vuš®“iska Ghir Pij.jeiokrajski klub priredi 18. . na Slovenski pristavi. V Trf^0rtni dan SKD Triglav \\r£iu,^.vskem parku pri Mil-sv_ Ob 11. dopoldne siiQ ač Prea kapelo, nato ko-’ tekme in piknik. ^ Gelov ^ evskr zbor Gallus iz lj0ri Ca P°da zvečer ob 7.30 4V cert v SND na St. Clair 8 Sr^^'njem višavju okopava polje, ko ji otrok mir-na hvbtu.- V tem delu Južnega Vietnama se vrše med silami in med rdečimi stdliio hudi boji. Sloveniji. Tisti dan sem zapisala v svoj notes: Danes je umrl Franci, naše veselje. Sestra u-smiljenka, ki je bila pri njegovi smrti v bolnici v Ljubljani, je rekla: “Ob smrti je izgledal kot mlad fant in prav gotovo ga je Bog vzel k Sebi!” Rada bi napisala nekaj spominov o teh mojih fantih. Ko je ležala njuna mama na mrtvaškem odru v Ljubljani 22. avgusta .1922, je rekel Pavel, ki je stal ob mrtvaškem odru in gledal mrtvo mamo: “Nihče me ne bo imel zdaj tako rad, kot me je imela mama.” Moja mama so ga objeli in rekli: “Saj sva z Lojzko in atom tu, ki bomo imeli vaju radi in vse naredili za vaju!” Moj brat Francelj je ležal že zelo bolan v drugi sobi in rekel fantoma in meni: “Naša Lina je angelček. Teden dni pred smrtjo je njuna mama poklicala mene in prosila, da smo jo prenesli na verando v Metelkovi ulici ter ji pomagali na ležalni' stol. Začela je: “Prejšnji teden si pripeljala fanta iz Logatca. Zelo sem bila vesela, saj sem jih videla zadnjikrat. Prinesla sta mi velike šopke ciklam v Logatec, mene pa je poprosil vino. Vse bom prinesel jaz.” In'brote in nazadnje brat, naj bi šla k Srcu Jezuso-1 trgovec Poljanšek ga je imel ze- g. p. dr. Kalistu. vem. Tam je dr. Gnidovec in i0 rad. naj bi ga'prosila, da bi poslal j Med počitnicami pa je prišel eno sestro iz Marijinega doma, g. dr. Rožman v Logatec, da je da bi stregla bolnemu bratu. G.! videl, kje sta, spoznal stare star- zana nate. Obljubila sem ji, naj mi zaupa, da bomo doma nare-, ^ .jv dili vse, kar bomo zmogli. Med! dr- Gnidovec mi je takoj oblju- še in šel z nami pogledat, kje tem časom sem na njeno željo bil, da bo se tisti dan poslal sn kopata v počitnicah. Nista veliko hodila š fantoma na izle-j S- Marijo Žakelj k bratu. Ona je imela dosti prijateljev; najbolj-te. Šli smo v Pekel pri Borovni- skrbno stregla bolnemu bratu,1 ši je bil Drago Tišar, ki se je u-ci v Cerknico ter k jezeru, v vsako nedMjo pa je povabila oba čil pri starem atu krojaštva in Rovte, k Sv. Trem kraljem na' 4anta> :k'sta s^anovMa v Marija-! imata z ženo Mileno več otrok v Planino I rušču, h kosilu in tudi mene, da ter si še radi dopisujemo. Drago Dne 22. avg. 1922 pa je naša!m°j brat ni bil sam' Zvečer Pa(uči esPeranto ~ ° počitnicah i sta šla fanta domov v zavod, se. imata mnogo tujcev, vsakdo jih Unec, Rakek, avg. dobra Lina umrla. Bila sem pri j njej v Ljubljani in skoraj vsak 1 Pre^ Pa sta pri bratu molila ve- j ima rad. Ob Pavletovi smrti mi ! černo molitev, ki jo je rajni je pisal lepo pismo in bil tudi dan njene bolezni ji je prinesel - , „ , . , . „ , jezuit č. g. Ramšak sv. obhajilo, i brat vsak večer molil s fantoma. | pn masi za pokojnega Pavleta z Smrtno novico pa je šla pove-* SPominJam se rajnega Paleta, mojo najboljšo prijateljico Fan dat staršem in fantoma moja do-' ki W v Argentini učil svoje fan- ci Urbasovo bra prijateljica, učiteljica Ivan-> te verouk in prosim Boga, da bi ka Strašek, ki je bila na počit-1tudi Pavletoyi otroci učili svoje | nicah pri nas doma. Skupaj sva' otyake vei° ' ,v. študirali, učila je na Sladki goril Takrat sem uclla na Homcu gospa, gospa Helena Remčeva je že prej prinesla od Polakovih lepo posteljo za Pavleta, ki je še imel otroško posteljo. Gospa Pogačnikova, žena dr. Pogačnika, je prinesla sadja iz domačega vrta. Pri bratu pa so se vrstili njegovi prijatelji: dr. Jože De- upok. učiteljico. Kako je bil Pavle dober za Franceta, ko je ta obolel za tifusom. S Francetovo zaročenko sta oba molila po več rožnih pri Kamniku. Tam je bila gospo- j vencev na dan. Ko mu je g. pa-dinja gdč. Angela Gostič, sestrič- ' ter prinesel zadnjo popotnico, je juo ja Gostičeve Angele, njen stric bil France čisto pripravljen na je stanoval v društvenem domu. smrt. Prepeljali so ga iz Leoni-Pred vsakimi počitnicami je po-; šča v bolnico, ker je zelo krva-slal g. škof dr. Rožman fanta na veb Ko mu je prinesel bolniški Homec, kjer sta telovadila in ča- duhovnik sv. poslednje olje, je kala mene, da smo šli skupaj v rekel: “Kdo bo pa molil očitno spoved?” Pa je rekel France: dobre starše in otroke, s kateri- j kako jih pogrešam, zlasti Čez nekaj let pa je šel Pavli z , zdej Pavleta. Kako verna’sta bi-mamo v Aleksandrovo, da bi se la- G. p. Kospunin v Celju mi je nekoliko okrepil. Spominjam se, rekel, ko me je obiskal po ope-da je hodil spat na otok Košljan, | raciji: “Če ima Franci ob sobo- CjOUMSTS FROM EUROPE FOUND INDIANS GROWING CORN FROM THE EASTERN SEABOARD TO THE FOOT OF THE ROCKIES... WITH SOME PLANTINGS COVERING HUNDREDS OF ACRES! , mmms hadn't taught colonists - bvsl TO Pi ANT AND CULTIVATE COR14, AMBRICA MfGMr WOT MAYS SURWtftQ Jff kjer so tisto leto bili Natlačenovi: Vsak večer so pripeljali Pavleta v Aleksandrovo, smo prepevali. Franci je hodil na 1. drž. gimnazijo, posebne ure pa je imel v francoščini in učil se je tudi igranja na goslih. In ko je prišel domov v Logatec, je rad igral na gosli. Včasih je odprl okna njune sobe in igral ter rekel: “Le poglej, kako dekleta zunaj poslušajo!” S Pavletom sem se o počitnicah učila slovnice (analize), sr. Terezija pa je naročila, naj se z njim učim lepopisja. Imela ga je zelo rada in ko je šel v gimnazijo v Škofijske zavode v št. Vid, je rekla:-“Kako bo pa zdaj Pavli brez svoje mame?” — “Saj je nima več,” sem rekla. “O, pač, zdaj sem jaz njegova mama.” O počitnicah pa je pri nas in vsi smo z njima dobri, smo kar ena družina.” Pavli je rekel staremu atu: “Zdaj pa ne bo treba več vam hoditi v trgo- tah nočno službo, nikdar ne zamudi v nedeljo zgodaj zjutraj po poti! sv. maše in primarij mi je rekel: “To je moj najboljši zdravnik. Ima “Hausverstand”. Kaj je to? sem ga vprašala. “Če grem iz bolnice zvečer domov, navadno naročam dežurnemu zdravniku, kaj naj stori potem in Franci mi pravi: “Tega X bolnika sem že pregledal in dal sestram navodila itd.” Franci je šel iz celjske bolnice z menoj domov po operaciji nd-ge — pa že bolan, a nismo vedeli. Pa je še naročil E vici in Pavletu: “Ko bom umrl, vidva glejta, da bo dr. Debevec dobro preiskal teto, ker so v Zagrebu pri preiskavi fibronca u-gotovili TB.” Pa dobri dr. Debevec je potolažil'Pavleta: “Nič ne skrbi, ni nobene tuberkuloze.” Kako smo žalovali po Francetu in zdaj je moja žalost še večja, ko ni več Pavleta. Ko seje poročil, mu je rekel prof. dr. Ehrlich: “Zdaj mi pa pokažite Vašo pravo teto in Franci me je predstavil ter rekel: “To je pa Lojzka!” Ne morem popisati, kako lepa so bila njegova pisma iz Argentine. Kako je on naročal, naj veliko molim za njegovo družino, za slovenski narod, za domovino, za Argentino in tudi za Ameriko, še v zadnjem pismu mi je naročal to. Njegov dober prijatelj je bil g. p. dr. Kalist, ki je večkrat prišel v Starostni dom in ko je moj dobri Pavli umrl, ga je nadomestil z obiski, ko so me vzele dobre sestre iz Lemonta (starostnega doma) na počitnice ter me tolažile. Nikdar ne bom pozabila sestre provincialke, matere Roze, sester adminištratoric s. Rafaele, s. Cecilije in njene sestre, ki jima je pretekli teden umrla dobra mama, s. Siene in Avite ter njune dobre mame. V njiho- RAČUNSTVO BREZ TEŽAV — Kitajski otroci se v otroškem zavetišču, kjer so čez dan. ko njihovi starši delajo, uče računstva po starem načinu z računalom. Seštevanje in odštevanje je enostavno! še dobremu g. p. dr. Kalistu. Sam Bog ve, kako so mi njegovi obiski v tolažbo. Lepa hvala za lepe besede p. Pelagiju in p. Jožefu, ki sta dobro poznala Pavleta. Bog povrni tu vsem sestram, strežnicam in predvsem obema dobrima duhovnikoma ter moji dobri Kati. Bog plačaj vsemu Lemontu in g. župniku Kuzmi, ge. Pavli in gospodom v Jolietu ter vsem prijaznim družinam. Bog povrni za vse, kar so storili Pavletovi prijatelji za njega v Argentini in nazadnje za vse, kar je storila zanj v Logatcu naša Rozi, ki ima v Argentini že dve hčerki zdravnici. Moji ljubi Štefki, Pavletovi vdovi pa želim največ tolažbe in sreče pri njenih otrocih. Lojzka Verbič MALI OGLASI EUCLID - ZIDAN $35,900, deset let star bungalow, dve spalnici na prvem nadstropju, prostor za razširanje za dve sobi zgoraj, polna klet, dvojna garaža. EUCLID— ZIDANA HIŠA za dve družini, kvalitetno delana, po dve spalnici v vsakem stanovanju, jedilna soba, ognjišče, rekreacijska soba, dvojna garaža, se nahaja blizu trgovin in transportacije. GROVEWOOD OKOLICA dvemi ali tremi spalnicami bungalow, klet in ena garaža, $15,900. BEVERLY HILLS v Euclid, na pol ranč hiša z štirimi spalnicami, jedilna soba, velika kuhinja in ena in pol kopalnica, rekreacijska soba. Dvojna priključena garaža. PRI RT. 91 Eastlake—Gradimo nove domove, ranches, splits, colonials. Kličite za informacije. UPSON REALTY 499 E. 260 St. 731-1070 odprto od 9. do 9. ure. n. (io2) Barvanje in papiranje Zunaj in znotraj po zmerni ceni Kličite 361-7946 -(102) V najem Oddamo opremljemo sobe in kuhinjo fantu ali pečlarju na E. 167 pri Grovewood. Kličite 481-&607 __________________ (99J Barvam zunaj in znotraj po zmerni ceni Kličite 431-2134 (101) OPREMLJENE SOBE se oddajo; eno stanovanje ima štiri sobe, drugo stanovanje tri sobe, Na E. 53 St. Kličite 481-4649 (102) Help Wanted — Female CLEANING WOMAN Slovenian, 2 days a week. Nice home. Mayfield Noble area. Call 382-4320 . (100) Male Help Wanted JANITOR WANTED Janitor needed at St. Mary’s Church. Anyone interested cal] 761-7740. Living quarters available. (x) MAINTENANCE Small manufacturing company needs maintenance man. Experience necessary. Inquire in person at AMERICAN INDUSTRIAL SAFETY EQUIPMENT 3500 Lakeside Ave. or call Andy Russo 696-2220 (ioi): LABORERS Light assembly work and light ___ machine work. Hours 12 mid- vi družbi sem prebila mnogo le-1 night to 7 AM—35 hours. Call pih dni. ‘ Andy Russo 696-2220. Pozabiti ne smem svojih do-1 AMERICAN INDUSTRIAL brIh Pniateljev v Jolietu,. Wil- SAFETY EQUIPMENT mmgtonu, Coal Cityju - iskre- 3500 Lakeside Ave. no se vsem zahvalim za vse do- (ioi). / DOiViU y .uNA, JUNE 10, 1974 ijiinimniiHimimimimiiniiiminiiiimmniimimiiiimmiimmiimimiiiiiiHiHH iiiiiiinuomiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiMmiiiimiimiiiiiiiiiiimiimimiiimiuiiiiimiiiiiii (Slika) j dosti že je imel bolezen, samo ob sebi' ne nevarno, ki se tudi ni pogostoma pojavljala, a gotov ni bil nikoli, ne doma ne v cerkvi ne ako je nakladal voz sena, vrhu njega stoječ, ne ako je šel po ozki brvi, držeči čez bližnji potok. Metalo ga je božje čeprav ne pogostokrat, ali kakor smo rekli, gotov ni bil nikdar. “Ubil se bom ali pa bom utonil!” je dejal časih, toda navzlic temu je vendar mirno in ravnodušno hodil čez brv ali pa lezel na streho, kadar je bilo treba popravila. “Kakor mi je namenjeno!” se je tolažil potem z onim fatalizmom (fatalizem je Stari Planjavec je bil še trden mož, dasi je gospodaril že nad trideset let na svojem lepem, obširnem posestvu. Življenje njegovo je teklo, kakor teče pač veliki večini, da ne vsakemu kmetskemu gospodarju: v prvi mladosti “pol joka, pol smeha”, potem v mladeniških letih doma dela t»liko, kolikor je ravno treba; ob žegnanju in ob semanjih dneh malo več vina v glavo, ponoči pa malo vasovanja in malo tepeža; nato pride ženitev in svoje gospodarstvo in z njo in z njim vred — skrbi.pa dela vedno več in več; kako nedeljo ali praznrik zvečer romata še polna steklenica in prazen kozarec iz roke v roko, pa čez noč je vse prespano, vse veselje, vse hripavo petje, vse zabavanje in delo je zopet tu in skrb za pridelek in iraetek. Tako pride starost in z njo želja po počitku. Sin je dorasiel; suče se že v drugem oddeliku onega kolobarja, katerega završe vsi gospodarji na Planjavi od rojstva do groba; sedaj ob žegnanju že pleše in daje za vino in tepel se je tudi že nekolikokrat. Temu sinu torej se izbere žena, stari pa leže k počitku; najprej v kot za široko vedno toplo peč, a potem kmalu, kmalu venkaj v hladni vrtič poleg bližnje cerkvice svetega Marka. Dejali smo, da je bil stari Planj avec še trden mož; zato mu ni hodilo na misel, prepustiti posestma enemu izmed treh sinov ali pa, kakor se je bilo na Planjavi že zgodilo, vzeti zeta v hišo; saj je imel tudi hčer, ki je bila že za možitev. Stari je ZAVRAČA KRIVDO Pod-hotel še sam delati in skrbeti, j guverner Kalifornije Edward dokler je bilo kaj moči. Le ne- j Reinecke je bil nedavno obtožen kaj ga je storilo časih čemer- v zvezi s preiskavo IT & T, pa je nega in zamišljenega; od mla- odločno zanikal vsako krivdo. vera v usodo) ki ga je toliko med kmetskim ljudstvom.. Bilo je jeseni, ko je stari Pla-njavec znova — menda tretjič v dveh letih — ogledoval gola rebra na slamnati strehi svoje hiše. “Prekriti, zakrpati se mora”, je dejal, vzel s police pri oknu zakrivoljen nož, velel sinu Antonu, naj pripravi nekoliko škop-nikov rženp slame, sam pa je šel gori v breg do meje, ki je obkrožala njivo in kjer je raslo med robidovjem dokaj mladih belokožnih brez. Pod grmovjem prav na rumenem laporju je slonelo mnogo suhe praproti. Te je starefc nabral, jomalo zmel in jo del v nizko kotlino kraj njive, nanjo pa vrgel nekoliko suhe jelkovine in siprečja, nalomljenega više' gori v meji, ter praprotino vžgal. Kmalu je plapolal ogenj iz kupa, na katerega je Planjavec še venomer nalagal goriva, inž gost, bel dim se je iz pokajočega smrečja valil jon ničesar ni čutil in tudi če bi v dolino. Zdaj je starec vzel nož j bil čutil, ni imel več moči, jih ter rezal brezovino, trebil posa-j potegniti nazaj. Krč je bil pre- mic šibe in jih metal na kup kraj ognja. Ko je uvidel, da jih bode dovolj, je jemal zopet vsako posebej s kupa, jo držal nad plamenom in vil v trto; saj je bil sam vse za svoj dom: oratar, tesar, kolar in krovec. Nocoj je hotel prekriti luknje v strehi in za to je potreboval brezovih trt, da priveže slamo ob prekl j e. Bil je že skoraj gotov s trtami; ozrl se je doli proti domačiji, ali je Anton pripravil slamo; nagnil se je preko plamena in zavil z desnico trdo brezovo šibo okoli roke. Kar mu je zašumelo v glavi. “A-a-a-ah!” je zaječal in se po urojenem nagonu pbrinil Stran od ognja; a stal je v gorenjem bregu in opotekel se nazaj. Vrglo ga je božje. Pal je z obrazom naprej, telo malo v stran na desno držeč, roke pa pomolivši pred se. Obe roki sta prišli v plamen-v žerjavico, a hud in izgubil je zavest. V tem se je sin Anton, ki je bil ravno privlekel slamo pod kap, ozrl gori proti meji in videl očetov padec. Glasno kričeč je tekel gori, za njim še sestra j in dekla in potegnili so očeta iz ^ ognja. Tudi hlapec je pritekel, ^ drugih sinov ni bilo doma, in j prinesli so starca v hišo na po- ^ steljo. Mati Planjavka je hotela pomagati, ali prišlo ji je slabo'. | Sedaj je svetoval eden to, drugi to, toda roki sta bili tako ope-1 ceni, da si jih nihče ni upal pri-, jeti. “Kislega zelja in ajdove moke dajte okoli”, je svetoval hlapec. V sili je vsak 'svet dober. Storili so tako, močili starcu glavo je zopet | in kmalu se je zopet zavedal. A sedaj je tulil od groznih bolečin. Poslali so po duhovnika in po ranocelnika. Prvi je prišel prej, drugi potem. Starec ni mogel več vpiti: bolj in bolj je bil brezčuten. Spovedal se je in potem ko "ga je ranocelnik za silo obvezal, kakor je pač znal, se mu je izvil hripav: iz prs. ‘Uh-uh-uh” prav (Dalje prihodnjič) NAROČITE SVOJIM DOBRIM OČETOM AMERIŠKO DGHOViliO KOT DARILO ZA Očetovski dan dne 16. junija 1974 Naročite telefonično: 431-0628 Naročite pismeno: Ameriška Domovina 6117 St Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino darilo za Očetovski dan na sledeči naslov: 1 kot moje Za to darilo pošiljam znesek $ Moje ime in naslov: ........... Draga nevesta! Poročni dan naj bi bil najsvetejši najveselejši in najlepši dan | Tvojega življenja- PREDSEDNIK PREDSTAVNIŠKEGA DOMA Carl Albert, demokrat iz Oklahome, je zadnjič prijemal predsednika ZDA Nikona zaradi njegove gospodarske politike, ki jo je označil za hudo “polomijo”. Poročna vabila, s katerimi boš povabila k temu velikemu dogodku svoje j |S sorodnike, prijatelje in drage znance, so ^ največje važnosti. S Poročne predpriprave zahtevaj0 s ogromno časa in skrbi- 1 j t Pridi k nam in izberi poročna naznanila iz pravkar dospelih najnovejših katalogov, najmodernejših vzorcev, oblik) papirja in črk. Naše cene so zmerne, postrežba uslužna- Na svidenje! AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave* Cleveland, Ohio 44103 f I U Udolil GC111CX- o j. j. ^ a. } ^j - • . - snega; od mla- odločno zanikal vsako krivdo. \_,_J | hudo “polomijo”. Power Tod ay/T armProducfionTl o mo r row It takes land, labor and a lot of sweat to put food on our tables and clothes on our backs. It also takes six tractors, three trucks, two combines, a self-propelled cotton picker, scores of motors, gears and gauges, and two hired hands. It does, anyway, on John Rudisill’s 900-acre farm in Richland County, S.C. And it takes a lot of energy to make the whole thing work. To raise the cotton, soybeans, com and wheat that are his livelihood—and someone’s food and fiber—Rudisill must burn 4 to 5,000 gallons of gasoline a year and another 4 or 5,000 gallons of diesel fuel. Plus LP gas to dry his grain. Plus electricity to keep his machinery humming. - “It would take 500 gallons of fuel just to fill up all the tanks in my engines once,” says Rudisill. His heavy diesel tractor bums up to 80 gallons on a long, hard day. The cotton picker uses 70 gallons on a short one. During peak seasons, Rudisill relies on bulk deliveries several times a week to keep the farm going. The Department of Agriculture forecasts enough fuel for farmers to meet their needs, and even to increase output for many crops. But the Department’s Energy Office admits there will likely be spot shortages of gasoline for farm uses in some parts of the country. The Agricultural Stabilization and Conservation Service is helping to spot local shortages and to speed shipments of fuel to areas in need. At the same time, farmers are being urged to push energy conservation programs even harderthan usual to counterthe mounting costs of fuel and of petroleum-based inputs and to make every drop of their fuel allocation count for production. Rudisi!!, who holds two degrees in engineering, knows well the cost—and the benefits—-of energy on the modern farm. To produce food today requires more than a gallon of fuel for each hour of labor. But output from that hour of labor is nearly three times greater than it was tv/o decades ago. It would have been impossible for him to run a 900-acre farm with only two hired hands in 1950—and still get better than a bale of cottonorSS bushels of soybeans to the acre, as he does now. * So far John Rudisill has got all the fuel he needs, even though he’s paying ten cents a gallon more for it than last year. But his peak spring season is fast approaching. "When that time comes,” he says, “we won’t ask the price—just can we get it?” And he knows, at the prices he will be paying, and with the delivery delays he may be facing, he’s going to have to make, good use of every drop that falls from the nozzle oft hte4uel; tank. US DA Photos by David F. Warren —“T- 7 7“ ~~ .... ........ ---------------