Združitev avstrijskih Jugoslovanov. Trsat. Trsat je večini naših bralcev vsaj po sluhu znan. Saj je tam stala nekdaj sv. Marije hišica, ki so io v noči angelji prenesli v Loreto; sedaj se prav na tem mestu dviguje k nebu slavna in krasna romarska cerkev. Trsat pa je bil svoje dni vzlasti po vsem Jugoslovanskem še tudi radi tega vsakomur znan, ker so tamkaj v silovitem gradu bivali rodoljubni hrvatski grofje Frankopani. Trsat leži par minot nad Reko, živahnim trgovinskim mestom na najsevernejšem koncu hrvatskih obal Jadranskega morja in ima danes veliko hrvatsko čitalnico. In v krasnih prostorih te 6italnice so se 12. t. m. zbrali hrvatskih in slovenskih politikov in rodoljubov najboljši, da bi resno pretresli misel, katere uresni6enje je za vse avstrijske Jugoslovane in torai tudi za nas Slovence toli- kega pomena, da je prav za prav le od njega zavisna, ali učakamo najkrasnejšo prihodnost, ali pa zapademo do zadnjega najžalostnejši narodni smrti. Stranka prava. Hrvatski deželni zbor podaja nam sicer žalostno podobo, ali v tem zboru je stranka, ki svetih poročil svojih pradedov ni prodala, marveč se uže dolgo let na temelju krščanskih na6el z junaškim zataievanjem in najve6jo požrtvovalnostjo v zbornici in zunaj nje poteguje za nje, to je za neodvisnost in zjedinjenje VelikeHrvatskepod žezlom habsb u r S k i m. Ta stranka se imenuje stranka prava, ker se drži starega prava, po katerem bi naj bila Hrvatska od Madžarov popolnoma neodvisna ter obsegala tudi dežele, v katerih bivajo Slovenci. Duša njej je slavni škof Strossmayer. Ta stranka }e imela rečeni dan na Trsatu svoj shod, h kateremu je letos prvi6 povabila tudi Slovence. Gotovo je uvidela, da je zadnji 6as, storiti, kar je treba v samoohrano jugoslovanskih narodov, ušlo ji pa gotovo tudi ni, da utegne v Slovencih misel zdruifitve Jugoslovanov biti navdušeno sprejeta. Otvoritev zborovanja in pro- gram stranke prava. Ob devetih se je zbralo mnogo odličnega ob6instva v cerkvi na Trsatu, kjer je peval g. župnijski upravitelj Krmpotič staroslovensko sv. mašo. Ob desetih pa je bila prostorna dvorana hrvatske 6italnice uže napolnjena; zbrani so bili sami velmožje: poslanci, duhovniki, župani, ob6inski sveto- valci, uredniki časopisov in razni drugi prvaki v narodnem boju. Po običajnem pozdravu je predsednik baron Rukavina kratko pojasnil namen, ki ga zasleduje stranka prava; nato je sledilo poročilo o dosedanjem delovanju njenih zastopnikov in o namerah in korakih za bodoče. Iz tega poročila je bilo razvidno, da vodijo to stranko tri velike ideje: ideja krščanstva, ideja hrvatskega državnega prava in ideja gospodarske organizaeije za narod. Na krščanski podlagi delujejo pravaši ves čas, kakor so tudi pokazali o priliki tega zborovanja sluščč sv. mašo, ideja hrvatskega državnega prava prešinja je vse do zadnje žilice, ker je edina zmožna proti izdajalcem osnovati na jugu oni branik, katerega Avstrija ,neobhodno potrebuje za ohranitev svoie veličine in za osrečenje slovanskih narodov na jugu, kakor so tudi prešinjeni o potrebnosti gospodarske organizacije za narod, videvši, da so sovražniki narod naš najprej gospodarski uničili, da so ga potem Iožje oropali niegovih politiških svoboščin. V ta namen ie potrebno, da se vsi člani stranke in nje zastopniki v saboru na krščanski podlagi složijo v delu za prospeh domovine in nje napredka, da se s tem bratski podpirajo, da se pokoravajo redu stranke ter da vzvišeni ideji jedinstva in svobode hrvatskega naroda podrede vse osebne koristi, obzire in nazore. Posebej pa imajo člani stranke prava snovati v svojem ožjera krogu gospodarske zadruge, konsumna društva in naposled skrbeč za duševno in politiško vzgojo naroda snovati društva, čitalnice, odbore in skupno naročati in podpirati novine, ki pišejo v duhu stranke prava. Kdor je naše slovensko časopisje, zlasti v zadnii dobi količkaj pazljivo čital, temu ni moglo uiti, da so naši velmožje, izmed najboljših najboljši, goječ krščanstvo z vsem srcem in podpirajoč gospodarski napredek na vsak možni način, prišli do trdnega prepričanja, da sta nam končno narodni obstanek in boljša prihodnost zajamčena vendar le v tem slučaju, da se politiško združimo s Hrvati. Lahko si je torej misliti, s kakim navdušenjem so naši zastopniki pozdravljali moške besede hrvatskih bratov, videvši, da imajo z njimi jeden in isti eilj, da so se sešli s pravimi brati, ki jih iz gole ljubezni do bratskih narodov, Slovencev in Hrvatov, pozivajo in vzpodbujaio v vzajemno pomoč. (Dalje prih.)