Političen list za slovenski narod.
P» poiti prejeman Telja: Z» celo leto predplačan 15 gid., za pol leta 8 grld., za četrt leta
i sld., za en mesec 1 irld. 40 kr. 1 administraciji prejemali veljii: Za celo leto 12 sld., za pol leta 6 sld., za četrt leta
I fid., za en mesec 1 gid. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 grld. 20 kr. več na ieto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, 8emenišbe ulice št. 2, II.,28.
Jfaznanila (inserati) se sprejemajo in velifc tristopna petit-vrstar 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VreduiStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1uri popoludne.
^itev. SIX.
7 Ljubljani, v soboto 14. septembra 1889.
Imetnik XYII.
I*re<l važnim trenotjeni.
„Zvesto se držite svoje narodnosti!"
Tako je govoril cesar naš dne 13. avgusta zastopnikom avstro-ogerskih društev v Berolinu.
Neko čudno, rekli bi, premeteno nemško taktiko ima nemški „schulvereiu" tudi v tem, da se vrše njegova letna zborovanja in shodi pravilno pred šolskim vpisovanjem. Kaj lepa je bila ta družba, kojo so minolo nedeljo v svoji sredi gostili Karlovi Vari, in živahno gibanje, koje je gori v divnem zdravišči prevladalo. Šulferajnski kolovodje sami so se nazivljali širitelje omike, v istini so pa le pruska avantgarda, koja s svojimi gonjači napada mirno ognjišče slovanskih rodbin v pomejnih mestih in trgih, materam ruje deca iz naročaja in ja meče v svoje šole, koje niso središče izobraženosti, temveč vir duha irredente Zborovauja in slavnosti šulferaju-ske vršila so se pod črno-rudeče-zlatimi zastavami, poleg kojih so semtertja plapolale tudi avstrijske zastave, in s tem je označeno delo in svrha, radi koje so se pijonerji velikonemške ideje zbrali v Karlovih Varili, da bi namreč še pred otvorjenjein novega šolskega leta izumili in razposlali agitacijska gesla in posestvo svoje, obogateno s slovansko krvjo, zopet lepo pomnožili. Ako zavednim starišem ne more to postopanje uneti čuta glede dolžnosti do otrok in naroda, učiuiti mora in provzročiti to prusko izziv-Ijauje, ki si upa žaliti najnežnejše čute slovanskih narodnost»j v Avstriji
Bojevita delavnost šulferajnska, koja s svojimi šolami zabija kline v severo- in jugoslovanske meje države naše, da bi vendar jeduoč padla i ta poslednja stena, ki loči iu deli nemško brate, globoko prošinja srce vsakemu rodoljubu, nas kranjske Slovence pa kar naravnost izzivlja. Smer in cilj agitacije, združene okolu šulferajua, je dobro ocenil dunajski „Vaterland". Sulferajn je glavno kolo v onem aparatu, ki deluje za pangermanizem. Društvo pod lastno tvrdko ne nastopuje javno s tem, kar je njemu namen. Ovočje, ki raste na drevesu, kojega jedna veja je sulferajn, so razpor in nesloga, narodnostno
hujskauje, nebrzdani lov po nadvladi na troške tlačenih.
Čudno se vjemajo hvalospevi, koje popevajo oficijozni listi šulferajnu. So li ti listi v istini tako kratkovidni, da ne vidijo, da je šulferajn samo po-sredovatelj onih ciljev, koje oznanjajo črno-rudeči-zlati nacijonalci? Sulferajn ne ustanavlja iu ne podpira šol iz ljubezni do omike, temveč v uresničenje veli-konemških sanj. O Avstriji samo toliko govori, da i bi se ne reklo, da je pozabil niinjo: Kakor sveto mater poveličuje sicer ne našo Avstrijo, koja ima za svoje sine tudi Nemce, temveč Germanijo, koja jim je nekaj višjega, ako ne najvišje. To navdušenje izražalo se je v proslovu v karlovarskem gledišči zdaj, ko se je prelilo toliko krvi pri Sadovi, zdaj, nad gomilami naših mrtvih!
To so pojavi in geslo šulferajns'tega poslovanja, in domoljubje veli ne samo nam, temveč vsem, koji ga niso zatrli v svojem srci, protest, glasni in odločni protest proti takim nameram. Sulferajn je jeden onih korenov, ki dovajajo sok strupenemu drevesu, čegar sad je narodnostno hujskanje, v čegar vejah žvrgole stari in mladi pesen o „posleduji steni" iu „majki Germaniji". Slepi li enostranska narodnostna strast oficijoze, morajo pa tem čuječneje stati na straži rodoljubi. Slovenski narod je često poučil dunajske državnike, v čem je obseženo rodoljubje. Osvedočimo svoje rodoljubje s tem, da zaviramo dunajske oficijoze radi šulferajnovega rogoviljenja. Trdovratno nasilstvo, s kojim po slovenskih pokrajinah vabi slovensko mladež v nemške šole, dostati o j priča, kaj namerava to društvo.
Z vsemi silami moramo zlasti paralizovati po-' gtibno agitacijo, kojo širi šulferajn v sosednjih slo-j venskih deželah, kajti tokom osmih let je to ; društvo samo pri nas na Kranjskem potrošilo za I svoje namene nad 86.0 00 gol d.! Celiti moramo rane, koje seka gorotanskiin Slovencem, zvestim mejašem trobojuim, ki toli pomenijo, kot črnožolti. Pri nastajujočem šolskem vpisovanji bode nov udarec naperjen zoper te stražarje. Slovenskim starišem po slovenskih pokrajinah in tudi v uaši stolnici pa pri-
pominjamo besede, koje je govoril v 13. dan avgusta t. I. zastopnikom avstro-ogerskih društev cesar naš v Berolinu, rekoč:
„Zvesto se držite svoje narodnosti!"
Delo v tovarnah oh nedeljah in praznikih.
O socijaluem pomenu nedelje ne menimo govoriti, kor vsi socijologi soglašajo in se strinjajo v tem, da človeškemu truplu ne zadostuje za počitek deseti dan, temveč sedmi dan.
Sedmi dan posvečen je od Boga samega in noben svetoborec ga ne izbriše iz koledarja človeštva, ker je bila na njem utemeljena zajedno človeška družba.
Sedmi dan se ima človek povzuesti iz zemskega prahu in se čutiti zopet človeka, kojemu je Bog izročil gospodstvo zemlje. In ne samo človeka, temveč tudi kot k r i s ti j a n a.
Sest dni je obsojen človek, da obličje svoje nekako pripogiba k zemlji, iz koje ima s svojim znojem prisiliti vsakdanji kruh; toda sedmi dan ima pa obličje svojo tudi povzdigniti k Onemu, po čegar podobi je bil ustvarjen.
Žalibože, da so postavodajalci v krščanskih deželah v marsikakem oziru prezrli verski pomen nedelje. Načelno so sicer priznali, da je nedelje potreba človeku za počitek, a priznali niso, da je človeku neobhodno treba, da se v ta dan povzdigne iz zemeljskega prahu k svojemu Bogu, od kogar pohaja, da bi se vsigdar zavedal odvisnosti svoje od Njega. In človek, pozabi vsi to odvisnost, pada i v nedeljo zopet nazaj v zemeljski prah, v lokave mreže, iz česar pa sledi potem to nedeljsko zapravljanje delavskega ljudstva, iz zapravljivosti pa razuzdanost.
Ko bi velekapital dobro pojmil svoje koristi, zgradil bi poleg vsake tovarne kapelico v primerni velikosti, da bi jo delavski ljud mogel, ako ne vže za treuotje o delavnikih, vsaj pravilno obiskovati ob nedeljah.

ISTE
L j u t o m i š 1.
Staroslavno mesto Ljutomislevo blesti te dni v slavnostni obleki. Slavoloki, zastave, mlaji, cvetke, venci in nepopisna naudušenost stanovnikov najstarejšega mesta na češkem iztoku so očiti svedoki o udanosti češko-slovauskega naroda do prestola in o mestu, ki je tako staro, kakor češka povestnica.
Vem, da ustrežem čitateljem našim, ako jim opišem mesto in starodavno graščino, v koji stolujo in biva od dno 10. t. m. naš vladar povodom vojaških vaj.
Mesto Ljutomišl se razprostira v dolini ob potoku Tivnice, ki teče od jugovzhoda proti severo-zapadu. Skozi mesto vede cesarska cesta, koja je jednoč posredovala vso zvezo med Prago iu Brnom. Mesto broji 8000 duš; ondi je c. kr. okrajno glavarstvo, c. kr. okrajno sodišče, c. kr. gimnazija.
Stanovništvo živi se večinoma z manjšim rokodelstvom in poljedelstvom. Večji iudustrijalui zavodi so: tovarna za tkano blago in nekaj večjih zavodov za izdelovanje obuvala. V mestu so živahni tržni
dnevi. Ljutomišelski okraj broji nad 50.000 stanovnikov; med njimi ste dve tretjini češke iu tretjina nemške narodnosti! Vikarijat obseza 18 župnij, izmed kojih spada 15 grajskemu patronatu, Ž mestnemu iu 2 patronatu verskemu zakladu.
Imenitna je minolost Ljutomišla. Prvotuo je bila to vas pod gradom ljutomišelskim ob najživah-nejši vojaški in trgovski cesti na Moravo, v Avstrijo in Ogersko. Kmalu, ko je prisvetila luč sv. vere na Češko, založena je bila tu poleg starodavnega gradu po slovanskem običaji lesena cerkev sv. Klemena, ki je bila jedna najprvih, če ne najstarejših na Češkem. Za kneza Friderika II. bil je založen pri gradu leta 1098 benediktinski samostan s cerkvico Matere božje, koji jc bil pa pozueje prepuščen premonstratom.
Osebiti lesk in življenje navstalo je v mestu, ko je bila tu založena školija, ko so na ljutomišel-skem gradu stolovali škofje z mnogobrojnim dvorom, kapiteljem, iu ko je bil tudi zgrajen drugi samostan, avguštinski. leta 1356. Tako živahno mesto, imajoče v svoji sredi škofovski dvor iu toliko duhovščine, ponašalo se je tudi s prekrasnimi stavbami. Poleg starega samostana v romanskem slogu in poleg starodavue cerkve sv. Klemena vspeujal
se je kvišku katedralni hram Marijin, blizu pa močan grad, koji so varovali prekopi iu nasipi; na tem kraji pa, kjer je daudanes dekani j a, stal jo nekdaj samostan z novo, visoko cerkvijo v gotičnem slogu in z dvema zvonikoma.
Spomenik iz gotično dobe je sedanji dekanijski hram. Založil ga je ljutomišelski vladika Jan 11. iz Strede, mnogo let kancler očetu domovine Karolu IV.
Spomeniško poslopjo jo dalje ljutomišelska graščina, sedaj bivališče našega cesarja. Založena je bila 1568. leta od najvišjega kanclerja češkega kraljestva, Vratislava s Pernštajua, slovečega mecenata; zgradba je bila dovršena 1573. leta po Janu Baptistu, rodom Lahu. Graščino jo zgradil v laškem renesančnem slogu s prelepimi obrazci in ornamenti; zdaj je to vse pobeljeno.
Kdor je že videl sedanjo Schvvarzenbergovo palačo na llradčanih, ki je istotako okrašena, lahko si predočuje, kako lepa je morala biti ta graščina, od spodej do strehe bogato odičena.
Mislimo si k temu še lepo vrejeu vrt, sredi pa umeteljno iz rudečega mramorja in belega kamna izklesan vodnjak.
Na prvem dvorišči stojimo pri vhodu v drugo dvorišče. Vrata so s štukovino vdelana in vrhu
K nedeljam družijo se z jednako pravico prazniki, ob kojih se slave najsvetejši spomini verski, iu ne samo pri kristijanib, temveč pri vseh narodih. In celo domovinska zgodovina nalaga narodom v praznovanje nekatere dneve v letu.
Vsled dandanašnje prakse pa so nedelje in prazniki povsem za to, da se ua ta dan kar moči prostopašno živi, in so torej dnevi počitka, Bogu posvečeni, premenjeni kar obratno v to, v kojo svrho so bili prvotno ustanovljeni in namenjeni; z lahko vestjo moremo reči, da nedeljski mir v tem zmislu, kakor se zlorabi, človeštvu prinaša več prekletstva nego blagoslova.
Ako nekoliko uatačueje pogledamo, kako se semtertja v Ljubljani umeva in tolmači nedeljski počitek, nam pač prečudui pojavi švigajo na duševno površje. Lahko bi se reklo, da v nedeljo samo ne-krščeni oderuh dovoli ali veli delati; toda v nedeljo ali praznik se je delalo, in se možno še dela v poslopjih, koja niso zgrajena za gmotni, posvetni dobiček, temveč, da služijo v svrho kulturnih koristi j nagega naroda.
Visok dimnik neke tovarne na cesti proti To-mačevemu ua primer ne miruje niti Sveti dan, niti Velikonočno nedeljo. Letošnjo cvetno nedeljo so pleskarji pleskali železno vrtno ograjo ob desetih dopoludne, ko so ljudje šli iz cerkve iu v mesto, tik Činklove tovarne; in kaj bi še lahko pisali! Dalje zakon dovoljuje v nedeljo čistiti iu snažiti stroje za določeno mezdo. Bože, kaj se še vse pod imenom „stroje snažiti" ne snaži, to se pa ne da niti popisati!
V nedeljo dopoludne se dela z različnimi izjemami iu izgovori, popoludne se pa prične — ve-seljačenje! Tako se v katoliški državi posvečuje nedelja. Kaj neki more postati iz tacega delavstva v nravnem oziru? Ni li delavstvo, ki takorekoč leto in dan ne vidi cerkve od znotraj, nagnjeno ne samo k zapravljanju, temveč tudi k puntanju, štrajko-vanju itd.?
Postavodajni zbori bi tu gotovo več koristili javni blaginji, ko bi se najprej nedeljni mir izvrševal z dostojno odločnostjo, in drugič, ko bi se delavcem nudila prilika za obiskovanje božje službe, pri koji delavec ne dobiva samo ljudske zavednosti, temveč i krščanske dostojnosti.
Stari, skušeni delavci nam potrjujejo, da bode iz nedeljskega zapravljanja, prostopaštva iu „kro-kauja", s strani našega delavstva, koje celo leto mrzi cerkev, imela največjo škodo — bolniška blaga j niča. Zanemarjene nedelje, popivanje in ponočevanje učinijo mnogo več bolnih in predčasnih invalidov za delo, nego še tako težavno delo ob delavnikih. Vsled tega bode trpel redni delavec, ki mora prispevati v bolniško blagajnico za bolezni prosto-pašnežev. Nedeljsko rogoviljeuje bode jako občutljivo vplivalo v gmotnem oziru na bolniško blagajnico.
Izvrševanje nedeljnega in prazniškega miru in počitka v krščanskem zmislu je k velikemu prospehu vse dražbe, in ne samo v verskem, temveč i v gmotnem oziru!
okrašena z znakom Vratislava s Pernštajna in soproge njegove Marije pl. Mauriquez de Lara.
Drugo dvorišče je najzanimivejši oddelek graščinskega poslopja. Obdajejo je krasne galerije od treh stranij, osobito pa syra!itovi obrazi ua pročelji poslopja obračajo pozornost na-se. Videti je tu prizore iz živalskega življenja, mitologične postave, zgodovinske in svetopisemske prizore. V notranjem poslopji se ni razven krasno iu umeteljno kovane mreže nad durimi k galeriji nič ohranilo. Starejša slikarija sob je iz zdravstvenih ozirov odbita, ko so tu odpravili bolnišnico, v kojo so graščino premenili po bitvi pri Slavkovem 1805. leta.
Po nekaterih dvoranah so semtertja ostanki nekdanje Valdštajnske obrazarne ali slikarske zbirke. Izmed teh so jako imenitne slike bitev Kvgena Sa-vojskega, koje je slikal Jan. van Huchtenburg (1646—1733), sloveči n zozemski slikar, iz šole slavnega Wou\vermana.
Graščina in vse mesto blesti te dni v žarni svetlobi, Ljutomišl pa sanja sen, kakor bi se bili vrnili slavni stari in zlati časi. Bog daj, da bi se tako zgodilo!	A. —k.
Okrajna bolniška blagajnica ljubljanska.
(Konec.)
V	zmislu pravil ima bolnik 20 tednov pravico do bolniščine. Ako bi pa bolezen bila huda ali da to okolnosti zahtevajo, premesti se bolnik v deželno bolnišnico, kjer je z vsem preskrbljen. Otročnice opravičene so bolniščino prejemati 4 tedne; ko bi pa v otročji postelji obolelo, sme se tudi tem bol-niščina do najdaljšo dobe 20 tednov izplačevati. Pogrebščine plača okrajna bolniška blagajuica dvajsetkrat toliko, kolikor je določene mezde v dotični mezdni vrsti. N. pr. zavarovancu tretje mezdne vrste določeno je 20 gld. pogrebščine, katera se izplača proti izkazu mrtvaškega lista onemu, ki ima pravico do te pogrebščine. § 67. pravil slove tako-le: „Kdor ne spolnuje dolžnostij zglaševanja in odglaševanja nikakor ne ali ne o pravem času, kazuuje se za vsak posamezni slučaj z globo 10 gld. in ako je globa neizterljiva z zaporom dveh duij. — § 62. Zavarovancu postavno prisojeue terjatve ne smejo se niti rubiti, niti se no smejo na drug način zadržavati, izimši ua korist proti zavarovancu postavno obstoječe terjatve, katere ima izpolnjevati glede živeža.
V	ostalem opozarjamo na posnetek iz pravil bolnišne blagajnice, kateri je natisnjen na hrbtu izkaznice, odnosuo ua oni, katerega prejme vsak delavec v slovenskem iu nemškem jeziku. Ker so vse tiskovine in knjige tiskane v slovenskem in nemškem jeziku, dano je dotičnikom na izbero, posluževati se jih, kakor jim po rodu ugajajo.
V	dvomljivih slučajih dajejo se v določenih uradnih urah vsakoršna pojasnila.
Človekoljubnemu zavodu želimo blagouosnega uspeha in najboljšo vzajemnost mej upravništvom, zavarovanci in delodavci. Nasledek temu bode blagodejen za dotičnike in dobro stvar. Konečno omenimo še, da je upravništvo za stranke (zavarovance in delodajalce) določilo uradne ure tako-le: V delavnikih od 9. do 12. ure dopoludne in od 3. do 5. ure popoludue. V tem času prejemajo se vplačila, se zglaša in odglaša delavce in dajejo se vsakoršna j pojasnila.	j
Plačilni listi z izkaznicami dostavljajo se proti potrdilu v dotični knjigi za dostavljanje. Vplačila prejema blagajnik in računovodja, kateri je položil varščino proti jukstovani pobotnici v blagajničnem lokalu. V bolniško blagajno, do katere imajo ključe jednega načelnik, druzega blagajnik in tretjega odbornik izmed delavcev, vlagajo se sleherni dan vplačani novci, kar je prestanka, vlaga se plodo-nosno v hranilnico.
Popravki glede svot v plačilnih listih, kateri nastanejo zaradi nepravilnega ali nepravočasnega zglaševanja ali odglaševanja ali zaradi pogreškov v razpredeljenji dotičnih mezdnih vrst, vršiti se morejo le v plačilnih listih, izdelanih za naslednji mesec ter se zapišejo na dobro delodajalcu, kateremu je v zmislu pravil plačevati za svoje delavce in zahtevati od njih, odnosuo pridržati jim od mezde postavno njim predpisane prispevke; v začetkom meseca dostavljenih plačilnih listih ne more se nikakor na popravke ozirati.
Izgovori, da je ta ali oni zavarovan pri drugem društvu, so vsi uičevi, kajti s pri-četkomo k rajneboluiškeblagaj niče (1.avgusta letos) plačevati je vsem delavcem, ne izimši pri trgovini službujočih, do-kler jim visoka vlada ne potrdi po postavi z dne 30. marca 18S8. I. d r ž. z a k. š te v. 83. preustrojenih pravil. — Zaostanki izterjevali se bodo postavno potom politične eksekucije.
Politični pregled.
V Ljubljani, 13. septembra.
^'otrnnie dežel«.
Cesar je v Litomišlji sprejel tudi deputacijo duhovništva pod vodstvom škofa dr. Haisa. Cesar se je milostivo z raznimi duhovniki razgovarjal in sicer izključno češki. Opominjal je navzoče teologe, naj bodo pokorni svojim višjim, posebno svojemu škofu. Obrnjen proti skupni duhovščini jo je zagotovil svoje naklonjenosti in milosti, rekoč: Znano mi je, da duhovniki izpolnujejo svoje dolžnosti, ter se nadejam, da bodo to tudi v bodoče storili. Posebna dolžnost duhovnikova je, manjšati nasprotja med narodno-stimi ter delati na to, da bodeta oba naroda mirno fden poleg druzega živtla.
Več listov poroča, da je sklenilo naučno mi-nisterstvo 7graditi novo poslopje za j/roško vseučilišče in da je v to potrebni znesek že pripravljen v proračunu prihodnjega leta.
Trgovinski minister je odredil, da bodo pismonoše ua deželi dobili v osebno in izročenih jim denarnih pisem varstvo revolverje.
Minister grof Szapary je segedinskemu mestnemu zastopu naznanil, da se mora razsuto nabrežje popraviti še pred spomladjo, ko bo pretila uevarnost vsled povodnji. Sestavil je tehnično komisijo pod predsedstvom politehničnega profesorja Klimma ter jo odposlal na lice mesta, kjer bo takoj pričela delovati.
Vnanje države.
Papež Leon XIII. je bruseljskemu nuuciju 10.000 frankov v podporo antverpskih ponesrečeuih družin poslal. — Sv. Oče je prejšnjega apostolskega delegata sirijskega, msgr. Ludovika Piatija, imenoval za latinskega patrijarha jeruzalemskega. „Osservatore Romano" pravi: „Neprimerne in dolgoletne zasluge, katere si je tekom 30 let pridobil za sv. Stol, kakor tudi vnetost njegova in previdnost pri oskrbovanju zaupanih mu cerkva iztočnih obredov so bili sv. Očetu povod, da so mu izročili to vzvišeno dostojanstvo "
Hujskanje mej Srbijo in Bolgarijo noče prenehati. Vsi Rusiji naklonjeni listi razburjajo svet z vznemirjajočimi vestmi iz Bolgarije, ker jo hočejo pri Turčiji očrniti. Tako piše bukareški „Lupta": „Trdi se, da hoče Bolgarija z oboroževanjem popraviti samo nedostatke vsled vojske 1. 1885. Čudno je pa vendar, da bolgarska vlada štiri leta ni imela v to časa, pač pa ravno sedaj, ko je postal svet opozorjen po belgrajskih novinah." Rumunski „Natio-ualul" pravi: „V kratkem se bo v Bolgariji pripetilo več nepričakovanih dogodkov. Bolgarska agencija v Bukareštu je dobila iz Sofije povelje, naj pozove vse v Rumuniji bivajoče Bolgare, da se povrnejo v svojo domovino." „Adeverul" trdi, da se bodo Bolgari dne 6. (18.) septembra vzlic odsvetovanjem raznih strani proglasili za neodvisne in da so osrednje države pripravljene pripozuati princa Ferdinanda za bolgarskega kralja, nadejajoč se, da konečno tudi Turčija ne bo ugovarjala zoper ta ,fait accompli'. „Rumunski Lloyd" ve zopet pripovedovati o veliki delavnosti v Sistovu in o prihodu majorja de Bange-a v Sofijo, kar je baje v zvezi z utrditvijo bolgarske prestoln:ci. „Plovdiv" pa temu rovanju odločno odgovarja: „Odkar je kralj Milan odstopil, postalo je vse srbsko časopisje rusotilno. Vsi listi so naščuvani od Rusije, ki je Srbom obljubila Bolgarijo za plen. Le Koburžau jim je na poti, tedaj proč ž njim! Predno se bo pa to zgodilo, bodemo raje napravili s svojim nevrednim sosedom obračun. Mi smo pripravljeni priznati, da so koristi vseh balkanskih narodov solidarne, da je za neodvisnost vseh držav na Balkanu treba sloge. Kaj pa morejo balkanske države za to, da ima Avstrija v rokah Bosno in Er-cegovino? Ali so v Belemgradu pozabili, da imajo tudi Rumunci v posesti bolgarsko Dobručo? Ali je Avstrija le pičico vsega tega Srbiji storila, kar je zakrivila Rusija nasproti.Bolgarom? Ali naj se Bolgarija zaradi tega z Avstrijo spre, ker noče izročiti zasedenih dežel? Teh provincij Avstrija ni šiloma zasedla, marveč sta se ji le na kongresu izročili."
—	Ko bi se la Srbi in Bolgari hoteli spomniti pregovora: Če se dva pričkata, veseli se tretji.
Imeudau ruskega carja se je v Kodauju s slovesno službo božjo v ruski kapeli praznoval. Navzoči so bili člani obeh vladarskih hiš. Car se je potem v Fredensborg povrnil. Isto tako se je praznoval ta dan tudi v Helemgradu. V imenu regent-stva je Ristič ruskemu pooblaščencu Sergjevu čestital.
—	Peterburški dopis „Pol. Corr." pravi, da so sedaj okolnosti jako ugodne za Tolstojevo upravno pre-osuovo, ker ima ravno sedaj na Ruskem liberalna stranka manj kakor pred časom vpliva. Vzlic temu pa se bo vlada morala pri izvršitvi te»a načrta z muogimi težavami bojevati, posebno zaradi tega, ker je podlaga preosuovi preširoka.
Nemški kancler knez Bismarck je bolan. 1'neta njegova žila na nogi mu prouzročuje velike bolečine ter ne more niti stati, uiti hoditi. Dne 7. t. m. se je pa vzlic temu vdeležil na svojem posestvu Schünau-u žetne veselice. Pripeljal se je v vozu, z bolno nogo na sedežu, ter se jo dlje časa mudil med veselimi svojimi delavci.
Nemški poslanik na ruskem dvoru, general pl. Schweinitz, bo prišel prihoduji teden v Nemčijo na šesttedenski odpust. Iz tega sklepajo listi, da bo sedaj prišel car za gotovo v Beroliu, ker so baje le čakali, da bo mogel biti Schweinitz pri sestanku navzoč. Nemško časopisje se na tihem grozno jezi zaradi carjeve neuljudnosti ter skuša na vse mogoče načine olepšati to blamažo. Naravnost najivna jo pa trditev, da težko pričakovani car ni prišel v Nemčijo zaradi tega, ker je čakal, kdaj bo nemški veleposlanik nastopil odpust.
Francoskih kandidatur je dosedaj prija\ 1 jenih 1300, mej temi 576 boulangistiških. Obrok za prijavljenje poteče dne 17. t. m. Agitacija je jako živahna. Manifest za manifestom se nabija po vogalih francoskih mest. Tudi konservativni volilni odbor Seine departementa, oziroma njega načelnik Ferdinand Duval, je izdal poziv, ki priporoča konservativne kandidate. „Monde" je s slednjimi zadovoljen, toda poziv sam pa ostro graja. Imenuje ga konservativno čmičanje hrez soka in jedra, ki
Priloga 31l.šlov. „Slovenca" dné M. septembra 1889.
niti ne upa izpregovoriti eno besedo o Bogu ali cerkvi.
Belgijski vojni minister je v zadnji zbornični seji nujno pozval celo deželo, naj so utrjevanje antverpsko ne razpravlja javno. Vlada je skle- : nila, da bo popolnoma predrugačila te utvrdbe, ter je v ta namen ministru že prvi obrok dveh milijonov nakazala. Vojaški krogi pa so s tem vladnim načrtom malo zadovoljni. Neki vojaški list z veliko nevoljo naglaša, da bo treba 52 milijonov frankov potrošiti, predno bo to mesto zadostno zavarovano pred bombardementom, vzlic temu pa vlada pričenja delo z bornima dvema milijonoma.
Strajk angleških ladijetesarskih delavcev še vedno ni končan. Kardinal Manning je nasvetoval ravnateljem, naj delavcem od 1. dne novembra plačujejo po šest pence-ov od ure. Strajkovski odbor je bil s tem zadovoljen, toda ravnatelji so ta predlog odklonili, rekoč, da morejo plačo povišati še le z novim letom 1890.
Iz Zanzibara se javlja: Stanley je nameraval, zapustivši Albert-jezero, obrniti se proti zapad-nem obrežji jezera Viktorije. Načrt mu je izpod-letel, potem je pa krenil proti severu ter došel do iztočnega nabrežja napominanega jezera. Stanley, katerega je spremljal Emin paša, se je dlje časa ob jezeru mudil, ker je čakal, da pride iz Msalale in Tabore naročeni živež. Pred več meseci pa je zapustil jezero ter odpotoval proti Mombassi. Emin paša je ostal v notranjem dežele; Stanley bo prišel koncem oktobra do vzhodno-alriškega nabrežja.
Dnevne novice.
(Deželnozborska volitev v Istri.) V četrtek se je vršila dopolnilna volitev na mesto odstopivšega okr. glavarja Simciga Talijanski kandidat dr. Lius je dobil 171, narodni kandidat Širne Defar pa 148 glasov.
(Deželni zbori) se bodo sešli prve dni oktobra; zasedanja bodo tako dolgo trajala, da se državni zbor ne bode pričel pred decembrom.
(Vladika Strossiuayer.) Danes teden je „Presse" vedela povedati o nekem „sukobu" med dunajskim nuncijem Galimberti jem in vladiko J. Strossmayer-jem povodom posvečenja nove stolne cerkve v Sarajevu. Po prvotnem načrtu bi bil namreč, kakor je pisal imenovani list, nuncij Galimberti sam posvetil cerkev. Nadškof sarajevski dr. Stadler je k tej svečanosti povabil vse hrvatske škofe in odlične duhovnike. Vladika Strossmayer pa je nekda dobil od nekega zastopnika sv. Stola migljej, naj se ne vde-leži svečanosti. Strossmayer pa se je izjavil, da se kot titularni bosanski biskup popelje v Sarajevo. Vsled tega je baje nuncij Galimberti naznanil nadškofu dr. Stadlerju, da ne bode posvetil stolne cerkve niti se vdeležil svečanosti. — Temu nasproti piše „Obzor" iz najzanesljivejšega vira, da je vse od začetka do konca neresnična in tendencijozua izmišljotina. Strossmayer se je že meseca avgusta, ko je dobil od nadškofa Stadlerja povabilo, odločil, ako mu bode zdravje dopustilo in ga ne bodo zadržale nepričakovane zapreke, da pojde v Sarajevo k svečanosti in pogledat zemljo, za katero je mnogo storil z vzgojo frančiškanskega redovuištva. Odpeljal se je v sredo skozi Brod v Sarajevo, a to potovanje ni v nobeni drugi zvezi.
(Premovanje konj v Šentjerneji) se je vršilo dne 11. t. m. Prignali so 6 žrebcev, 28 kobil z žrebeti, 18 mladih kobil in 21 žrebet. Premijo so dobili za kobile z žrebeti: Janez Vertačič z Bre-zovce 40 gld., Anton Barborič iz Oadrež 25 gld., Janez Gorenjec z Vrha 20 gld., Antou Stravs iz Kostanjevice 20 gld., M. Colarič iz Sliuovice 15 gld., Janez Globočnik z Dobrave, Janez Majcen iz Šentjanža in Fr. Martiučič z Drame svetinje; za mlade kobile: Prane Recelj s Prekope 30 gld., Antou Majzelj st. iz Šentjerneja 20 gld., J. Kovačič z Gor. Gradišča 15 gld., Fr. Fabijan z Dol. Gradišča in A. Gregorčič iz Rakovnika svetinji; za žrebeta: Mat. Kerin z Loke, A. Stravs iz Kostanjevice, Jan. Strojin iz Ostroga, Fr. Kerhin iz Dob in Fr. Vide z Žnabovega po 10 gld.; J. Globočnik z Dobrave, J. Cujnik iz Grobelj in Fr. Colarič iz Šentjakoba svetinje.
(Grozna surovost.) Poroča se nam iz kranjskega okraja: Minolo nedeljo je bilo cerkveno „žeg njanje" v Tupaličah. Navstal je velik pretep med tupališkimi mladeniči in Beljani, ki niso prišli k sv. maši, ampak na boj. Tupaličani so s llotenu-žani zapodili Beljane v bog. Popoludne pa pridejo Beljani, oboroženi z nožmi in kamni naravnost pred cerkvena vrata Preddvorom in napadejo iz cerkve gredoče mladeniče iz Potoč. Zopet se je pričel
pretep pred grajskimi vrntmi, kamenje je padalo kakor dež. K sreči ni slišat.:, da bi bil kdo težko ranjen. Tako daleč je že prišlo, da beljanški suro-veži že pred cerkvijo napadajo ljudi. Ti zaslužijo pač ostro kazen, saj so večinoma že poskušali hrano na Žabjeku. Eden teh hudobnežev je rekel: „Kaj, če me zaprejo; bolje mi bo, vsaj rtu delati ne bo treba." Taki surovi pretepi gotovo ne delajo časti ne župniji ue domovini, marveč so le dokaz sprijenosti. Treba je, da se združijo vsi faktorji proti pretepom, ker edino le pouk ue zadostuje. Palica b: bila za take vročekrvne l.judi najboljše zdravilo.
(Duhovniške premenibe v ljubljanski škoiiji.) C. g. Valentin Aljaučič je imeuovau administratorjem fare Dobrava pri Kropi. čast. g. Marko Pakiž je prestavljen iz Stnartna pri Litiji v Šmihel pri Novem mestu; na njegovo mesto pride čast. g. Konrad Tekster iz Čateža.
(Nove puške repetirke) je dobil tretji vojni kor. V kratkem jih bode dobil brambovski bataljon št. 25 v Ljubljani.
(Nezgoda.) Te dni je ueki pomočnik barval glavna vrata tukajšnje učiteljske pripravnice. Nenadoma pade težka železna mreža iz-nad vrat na moža in ga tako težko rani, da so ga prenesli v bolnišnico.
(Nove inuzikalijc.) Slovenci ne moremo se ponašati, da bi imeli na razpolago mnogo tako in-struktivnih glasbenih del te stroke, kakor je ravnokar zagledalo v zalogi g. Frana G o vek ar j a, nad-učitelja v Šiški, v tiskarni Blaznikovih naslednikov beli dan. Naslov temu delu je: „Orgeljski odmevi". Zbirka prediger ali poiger za orgije ali harmonij. Za uporabo v cerkvi, šoli in na domu. Zložil in visoko-blagorodnemu gosp. Antonu Klo-dič-u vitezu Sabladoskemu, c. kr. dež. šol. nadzorniku itd., udauo poklonil Dauilo Fajgelj. Op. 40. Cena 1 gld. — Cela zbirka obsega na 70 straneh velikega formata — blizu dvesto krajših in daljših pred , med- m poiger, lažje in težje izpeljave. Vsa zbirka pa je razdeljena na štiri dele. Prvi del ima štirideset kratkih prediger v avtentičnih, starocerkvenih tonih, to je, v doričuem, fri-zičuem, lidičnem in tniksolidičuem tonu. V drugem delu se nahajajo predigre v vseh „dur"-touovskih načinih, in to od vsakega glasu po pet krajših ali daljših ra^ue vsebiue. Tretji del ima pa predigro v vseh „inoll"-tonovskib načinih, tudi po pet točk vsakega glasu, kakor v drugem delu. Četrti del zavzemajo pa daljše poigre — postludije — ¿a polne orgije s pedalom, katere se morejo pa tudi ob vsaki daljši priliki prav hvaležno rabiti. Ze popularno ime gosp. skladatelja nam jamči za izvrstno delo, katero smo Slovenci doseclaj britko pogre šali na tem polj:. Spreten, kakor tudi manj vešč orgljavec najde v tej bogati zbirki obilno prekrasnega blaga v izobilji za vsako potrebo. Pa tudi vsak prijatelj prave glasbe najde v tej zbirki izbor nega muzikaličnega blaga za domačo zabavo iu rabo. — Da bode delo za daljne študije vsem učencem glasbe neizmerne vrednosti, nam ni treba še posebej poudarjati. Opozarjamo na to novo muzika-lično delo vse prijatelje prave glasbe in tudi one, kateri se zanimajo za napredek na tem polji! Ako še opomnimo, da je papir in tisk lep, ter da je Blaznikova tiskarna skrbela za krasno in elegantno zunanjost, tedaj menimo, da je cena enega goldinarja za zvezek jako nizka. „Orgeljski odmevi" dobivajo se v tiskarni Blaznikovih naslednikov, v „Katoliški Bukvami" in Giontinijevi bukvami, pa tudi pri g. založniku v Šiški.
(Slovenska čitanka za prvi razred srednjih šol. Sestavil in izdal (lr. Jakob Sket, c. kr. profesor. Prvi zvezek. Cena 81) kr. V Celovcu 188». Tiskala in založila tiskarna sv. Mohorja.) To je naslov novi knjigi, ki obseza 184 strani in 180 sestavkov v vezani in nevezani besedi od raznih slovenskih pisateljev. V predgovoru piše g. dr. Sket: „Slovenska čitanka naj razširja učencem obzor njihovega znanja, kaže jiui milino in lepoto materinega jezika ter odpira zaklad njegovega slovstva, ali ona naj tudi blaži srce, krepi in določuje mladini značaj ter ji užiga ljubezen do domovine iu naroda, do prirode iu človeštva sploh." Želimo najboljšega vspeha.
(Razpisana) je učiteljska služba v Smiholu pri Novem m iu z letno plačo 450 gld. doklado 30 gld. in stanarino 80 gld. Prošnje do 25. t. ui.
Raznoterosti.
—	Čudna statistika. V zadnji francoski zbornici je bilo 170 poslancev suhih, 97 debelih; ostali so bili srednje debelosti. Visokih je bilo 184, malih 121; dolge lase je imelo 342, polno brado 131, postriženo brado 34, brke 173, vojaško brado 87, popolnoma obritih je bilo 85; 79 jih je nosilo naočnike. Pušilo jih je 438.
—	Velik požar. Velika sladkorna tovarna „Dick & Meyer" v Biooklyuu (Novi York) je pogorela. Škoda znaša nad dva milijona dolarjev. Več delavcev je našlo smrt v plamenih.
—	Rabinec-kridatar. Budimpeštanski ra binec „doktor" Kayserling se je konkurza rešil. Židovske občine predstojnik Samuel Deutsch je posredoval ter se je dosegla poravnava. Rabinec je plačal namesto dolžnih 100.000 gld. le 26.000 gld. Pravijo, da bo „dr." Kayserling v svoji prihodnji pridigi razpravljal o kupčijski poštenosti in časti.
—	Skrajni čas. Lovec pride domov z dvema lepima jerebicama. Soproga njegova slovesno lovski plen sprejme, poduha ter zakliče: „Ljubi mož, zadnji čas je že bil, dj si vstrelil že danes jerebi-čici — jutri bi že dišali."
feiegrami.
Hanovera, 14. septembra. Pri paradnem obedu je cesar napil 10. koru, sinom hano-veranskim, od katerih pričakuje, da bodo v vojski kakor miru vedno izpolnjevali njegove nade.
Napolj, 14. septembra. Crispija, ki se je zvečer s svojo hčerjo sprehajal, je nekdo s kamenjem na čeljusti ranil. Napadnika so zgrabili. Crispi je mirno brez mrzlice spal. Rana se pravilno celi. Veliko sočutje prebivalstva.
Atene. 13. septembra. Poluuradni listi
strastno grajajo Sakira paše strogost nasproti kretskim vodjam ter imenujejo sredstva Turčije za pomirjenje vstaje zaničljiva.
London, 14. septembra. Ker so vsi strajkovski odbori ladijetesarskih delavcev sprejeli predlog Manningov, da s 4. dnem novembra postane zvišanje meztl po 6 pence-ov od ure pravomočno, in so ravnatelji sprejeli pogoje, pričakuje se zanesljivo, da bo štrajk v ponedeljek končan.
Umrli so:
11.	septembra. Beza Šašel, okr. glavarja žena 41 let Dolgo ulice 3, vsled spridenja jotor. — Viktorija Presnitz, urad-nikova vdova, 84 lot, Mostni trg 4, marasmus.
12.	septembra. Marija Brecelnik, kuharica, 53 let, Tržaška cesta 35, jetika. — Alojzij Urabec, krojačev sin, 4'/a meseca, Vegove ulico 9, božjast. — Helena Riogler, gostija, 74 let, Kravja dolina 11, vsled raka.
V bolnišnici:
9. septembra. Marjana Dermastija, gostija, 57 let, Ileus.
Vremensko sporočilo.
a 7i a	Cas	Stanje		Veter	Vreme	Mokrine na 24 ur v mm
opazovanja		zrakomera v mm	toplomera po Celziju			
	7. u. zjut.	7369	14-6	si. svzli.	oblačno	
13	2. u. pop.	7370	21 0	si. vzli.	»	o-oo
	9. u. zvee.	737 4	14-8	»	jasno	
Srednja temperatura 16-8° za 2-5° nad normalom.
Ouunjskn borza.
(Telegratično poročilo.) 14. septembra.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)	83	gl.	50	kr.
Srebrna „ 5% „ 100 „ „ 1« % „	84	„	50	„
5% avstr. zlata renta, davka prosta . . .	110	„	10	„
Papirna renta, davka prosta......99	„	55	„
Akcije avstr.-ogerske banke......912	„	—	„
Kreditne akcije......................305	„	50	„
London.............119	„	50	„
Srebro .............—	„	—	„
Francoski napoleond..................9	„	48'/a „
Cesarski cekini ....................5	„	67	„
Nemške marke .........58	„	30	„
Prodaja posestva.
Hiša na Dolenjskem,
2';a lire od železnice oddaljena, z 2 oraloma sadnega vrta, z 10 orali njiv, z 10 „ travnikov, z 10 „ pašnikov, z 18 ., gozda idobro obraičenoga), z velikim za živinorejo pripravnim, hlevom, se iz prosto roko prav po coni prod&. — Oe se želi, moro se tudi več ali manj sveta, kakor navedeno, prodati.
Natančneje se izve v Frane« Milile,rji» nnnnneeii-hureau-u v Ljubljani.	(3—1)
(»<»(»)( »)(»< »(nniimiHif
K nedeljam družijo se z jednako pravico prazniki, ob kojib se slave najsvetejši Bpomini verski, iu ne samo pri kristijanib, temveč pri vseh narodih. In celo domovinska zgodovina nalaga narodom v praznovanje nekatere dneve v letu.
Vsled dandanašnje prakse pa so nedelje in prazniki povsem za to, da se na ta dan kar moči prostopašno živi, in so torej dnevi počitka, Bogu posvečeni, premenjeni kar obratno v to, v kojo svrho so bili prvotno ustanovljeni in namenjeni; z lahko vestjo moremo reči, da nedeljski mir v tem zmislu, kakor se zlorabi, človeštvu prinaša več prekletstva nego blagoslova.
Ako nekoliko uatačueje pogledamo, kako se semtertja v Ljubljani umeva in tolmači nedeljski počitek, nam pač prečudui pojavi švigajo na duševno površje. Lahko bi se reklo, da v nedeljo samo ne-krščeni oderuh dovoli ali veli delati; toda v nedeljo ali praznik se je delalo, iu se možno še dela v poslopjih, koja niso zgrajena za gmotni, posvetni dobiček, temveč, da služijo v svrho kulturnih koristij na-ega naroda.
Visok dimnik neke tovarne na cesti proti To-mačevemu na primer ne miruje niti Sveti dan, niti Velikonočuo nedeljo. Letošnjo cvetno nedeljo so pleskarji pleskali železno vrtno ograjo ob desetih dopoludne, ko so ljudje šli iz cerkve in v mesto, tik Cinklove tovarne; in kaj bi še lahko pisali! Dalje zakon dovoljuje v nedeljo čistiti iu snažiti stroje za določeno mezdo. Bože, kaj se še vse pod imenom „stroje snažiti" ne snaži, to se pa ne da niti popisati!
V nedeljo dopoludne se dela z različnimi izjemami in izgovori, popoludne se pa prične — ve-seljačenje! Tako se v katoliški državi posvečuje nedelja. Kaj neki more postati iz tacega delavstva v nravnem oziru ? Ni li delavstvo, ki takorekoč leto in dan ne vidi cerkve od znotraj, nagnjeno ne samo k zapravljauju, temveč tudi k puntanju, štrajko-vanju itd.?
Postavodajni zbori bi tu gotovo več koristili javni blaginji, ko bi se najprej nedeljni mir izvrševal z dostojno odločnostjo, in drugič, ko bi se delavcem nudila prilika za obiskovanje božje službe, pri koji delavec ne dobiva samo ljudske zavednosti, temveč i krščanske dostojnosti.
Stari, skušeni delavci nam potrjujejo, da bode iz nedeljskega zapravljanja, prostopaštva iu „kro-kanja", s strani našega delavstva, koje celo leto mrzi cerkev, imela največjo škodo — bolniška blagajnic a. Zanemarjene nedelje, popivanje in ponočevanje učinijo mnogo več bolnih in predčasnih invalidov za delo, nego še tako težavno delo ob delavnikih. Vsled tega bode trpel redni delavec, ki mora prispevati v bolniško blagajnico za bolezni prosto-pašnežev. Nedeljsko rogoviljeuje bode jako občutljivo vplivalo v gmotnem oziru na bolniško blagajnico.
Izvrševanje nedeljnega in prazniškega miru in počitka v krščanskem zmislu je k velikemu prospehu vse dražbe, in ne samo v verskem, temveč i v gmotnem oziru!
okrašena z znakom Vratislava s Pernštajna in soproge njegove Marije pl. Mauriijuez de Lara.
Drugo dvorišče je najzanimivejši oddelek graščinskega poslopja. Obdajejo je krasne galerije od treh stranij, osobito pa syra ii to vi obrazi na pročelji poslopja obračajo pozornost na-se. Videti je tu prizore iz živalskega življenja, mitologične postave, zgodovinske in svetopisemske prizore. V notranjem poslopji se ni razven krasno iu umeteljno kovane mreže nad durimi k galeriji nič ohranilo. Starejša slikarija sob je iz zdravstvenih ozirov odbita, ko so tu odpravili bolnišnico, v kojo so graščino premenili po bitvi pri Slavkovem 1805. leta.
Po nekaterih dvoranah so semtertja ostanki nekdanje Valdštajnske obrazarne ali slikarske zbirke. Izmed teh so jako imenitne sliko bitev Evgena Sa-vojskega, koje je slikal .Jan. van Huchtenburg (1046—1733), sloveči n zozemski slikar, iz šole slavnega "\Vouwermana.
Graščina in vse mesto blesti te dni v žarni svetlobi, Ljutomišl pa sanja sen, kakor bi se bili vrnili slavni stari in zlati časi. Bog daj, da bi se tako zgodilo!	A. —k.
Okrajna bolniška blagajnica ljubljanska.
(Konec.)
V	zmislu pravil ima bolnik 30 tednov pravico do bolniščine. Ako bi pa bolezen bila huda ali da to okolnosti zahtevajo, premesti se bolnik v deželno bolnišnico, kjer je z vsem preskrbljen. Otročnice opravičene so bolniščino prejemati 4 tedne; ko bi pa v otročji postelji obolelo, sme se tudi tem bolniščina do najdaljše dobe 20 tednov izplačevati. Pogrebščine plača okrajna bolniška blagajuica dvajsetkrat toliko, kolikor je določene mezde v dotični mezdni vrsti. N. pr. zavarovancu tretje mezdne vrste določeno je 20 gld. pogrebščine, katera se izplača proti izkazu mrtvaškega lista onemu, ki ima pravico do te pogrebščine. § 67. pravil slove tako le: „Kdor ne spolnuje dolžnosti j zglaševanja in odglaševanja nikakor ne ali ne o pravem času, kaznuje se za vsak posamezni slučaj z globo 10 gld. in ako je globa neizterljiva z zaporom dveh duij. — § 62. Zavaro-
; vancu postavno prisojene terjatve ne smejo se niti rubiti, niti se ne smejo na drug način zadržavati, izimši na korist proti zavarovancu postavno obstoječe terjatve, katere ima izpolnjevati glede živeža.
V	ostalem opozarjamo na posnetek iz pravil bolnišue blagajnice, kateri je natisnjen na hrbtu izkaznice, odnosno na oni, katerega prejme vsak delavec v slovenskem iu nemškem jeziku. Ker so vse tiskovine in knjige tiskane v slovenskem in nemškem jeziku, dano je dotičnikom na izbero, posluževati se jih, kakor jim po rodu ugajajo.
V	dvomljivih slučajih dajejo se v določeuih uradnih urah vsakoršna pojasnila.
Človekoljubnemu zavodu želimo blagonosnega uspeha in najboljšo vzajemnost mej upravuištvom, zavarovanci iu delodavci. Nasledek temu bode blagodejen za dotičnike in dobro stvar. Konečno omenimo še, da je upravništvo za stranke (zavarovance in delodajalce) določilo uradne ure tako-le: V delavnikih od 9. do 12. ure dopoludne in od 3. do 5. ure popoludue. V tem času prejemajo se vplačila, se zglaša iu odglaša delavce in dajejo se vsakoršna : pojasnila.	j
Plačilni listi z izkaznicami dostavljajo se proti potrdilu v dotični knjigi za dostavljanje. Vplačila prejema blagajnik in računovodja, kateri je položil varščino proti jukstovani pobotnici v blagajničnem lokalu. V bolniško blagajno, do katere imajo ključe jeduega načelnik, druzega blagajnik in tretjega odbornik izmed delavcev, vlagajo se sleherni dan vplačani novci, kar je prestanka, vlaga se plodo-nosno v hranilnico.
Popravki glede svot v plačilnih listih, kateri nastanejo zaradi nepravilnega ali nepravočasnega zglaševanja ali odglaševanja ali zaradi pogreškov v razpredeljenji dotičnih mezdnih vrst, vršiti se morejo le v plačilnih listih, izdelanih za naslednji mesec ter se zapišejo na dobro delodajalcu, kateremu je v zmislu pravil plačevati za svoje delavce in zahtevati od njih, odnosno pridržati jim od mezde postavno njim predpisane prispevke; v začetkom meseca dostavljenih plačilnih listih ne more se nikakor na popravke ozirati.
Izgovori, da je ta ali oni zavarovan pri drugem društvu, so vsi uičevi, kajti s pri-četkom okrajne bolniške blagajnice (1.avgusta letos) plačevati je vsem delavcem, ne izimši pri trgovini službujočih, do-k 1 er j i m visok a v 1adanep o trd i po postavi z dne 30. marca 1888. 1. d r ž. z a k. š te v. 33. preustrojenih pravil. — Zaostanki izterjevali se bodo postavno potom političue eksekucije.
Politični pregled.
v Ljubljani, 13. septembra. Motranje dežele.
Cesar je v Litomišlji sprejel tudi deputacijo duhovništva pod vodstvom škofa dr. Haisa. Cesar se je milostivo z raznimi duhovniki razgovarjal iu sicer izključno češki. Opominjal je navzoče teologe, naj bodo pokorni svojim višjim, posebno svojemu škofu. Obrnjen proti skupni duhovščini jo je zagotovil svoje naklonjenosti in milosti, rekoč: Znano mi je, da duhovniki izpolnujejo svoje dolžnosti, ter se nadejam, da bodo to tudi v bodoče storili. Posebua dolžnost duhovnikova je, manjšati nasprotja med narodno-stimi ter delati na to, da bodeta oba naroda mirno eden poleg druzega živela.
Več listov poroča, da je sklenilo naučno mi-nisterstvo zgraditi novo poslopje za graško vseučilišče in da je v to potrebni znesek že pri-■ pravljen v proračunu prihodnjega leta.
Trgovinski minister je odredil, da bodo pismonoše na deželi dobili v osebno in izročenih jim denarnih pisem varstvo revolverje.
Minister grof Szapary je segedinskemu mestnemu zastopu naznanil, da se mora razsuto nabrežje popraviti še pred spomladjo, ko bo pretila nevarnost vsled povodnji. Sestavil je tehnično komisijo pod predsedstvom politehničnega profesorja Klimma ter jo odposlal na lice mesta, kjer bo takoj pričela delovati.
Tnanje dr žare.
Papež Leon XIII. je bruseljskemu nunciju 10.000 frankov v podporo autverpskih ponesrečenih družin poslal. — Sv. Oče je prejšnjega apostolskega delegata sirijskega, msgr. Ludovika Piatija, imenoval za latinskega patrijarha jeruzalemskega. „Osservatore Bomano" pravi: „Neprimerne in dolgoletne zasluge, katere si je tekom 30 let pridobil za sv. Stol, kakor tudi vnetost njegova in previdnost pri oskrbovanju zaupanih mu cerkva iztočnih obredov so bili sv. Očetu povod, da so mu izročili to vzvišeno dostojanstvo "
Hujskanje mej Srbijo in Bolgarijo noče prenehati. Vsi Rusiji naklonjeni listi razburjajo svet z vznemirjajočimi vestmi iz Bolgarije, ker jo hočejo pri Turčiji očrniti. Takö piše bukareški „Lupta": „Trdi se, da hoče Bolgarija z oboroževanjem popraviti samo nedostatke vsled vojske 1. 1885. čudno je pa vendar, da bolgarska vlada štiri leta ni imela v to časa, pač pa ravno sedaj, ko je postal svet opozorjen po belgrajskih novinah." Rumunski „Natio-nalul" pravi: „V kratkem se bo v Bolgariji pripetilo več nepričakovanih dogodkov. Bolgarska agencija v Bukareštu je dobila iz Sofije povelje, naj pozove vse v Rumuniji bivajoče Bolgare, da se povrnejo v svojo domovino." „Adeverul" trdi, da se bodo Bolgari dne 6. (18.) septembra vzlic odsvetovanjem raznih strani proglasili za neodvisne in da so osrednje države pripravljene pripozuati princa Ferdinanda za bolgarskega kralja, nadejajoč se, da konečno tudi Turčija ne bo ugovarjala zoper ta ,fait aecomplr. „Rumunski Lloyd" ve zopet pripovedovati o veliki delavnosti v Sistovu in o prihodu majorja de Bauge-a v Sofijo, kar je baje v zvezi z utrditvijo bolgarske prestoln;c3. „Plovdiv" pa temu rovanju odločno odgovarja: „Odkar je kralj Milan odstopil, postalo je vse srbsko časopisje rusofilno. Vsi listi so naščuvani od Rusije, ki je Srbom obljubila Bolgarijo za plen. Le Koburžau jim je na poti, tedaj proč ž njim! Predno se bo pa to zgodilo, bodemo raje napravili s svojim nevrednim sosedom obračun. Mi smo pripravljeni priznati, da so koristi vseh balkanskih narodov solidarne, da je za neodvisnost vseh držav na Balkanu treba sloge. Kaj pa morejo balkanske države za to, da ima Avstrija v rokah Bosno in Kr-cegovino? Ali so v Belemgradu pozabili, da imajo tudi Rumunci v posesti bolgarsko Dobručo? Ali je Avstrija le pičico vsega tega Srbiji storila, kar je zakrivila Rusija nasproti Bolgarom ? Ali naj se Bolgarija zaradi tega z Avstrijo spre, ker noče izročiti zasedenih dežel? Teh provincij Avstrija ni šiloma zasedla, marveč sta se ji le na kongresu izročili."
—	Ko bi se le Srbi in Bolgari hoteli spomniti pregovora: Če se dva pričkata, veseli se tretji.
Imendan ruskega carja se je v Kodauju s slovesno službo božjo v ruski kapeli praznoval. Navzoči so bili člani obeh vladarskih hiš. Car se je potem v Fredensborg povrnil. Isto tako se je praznoval ta dan tudi v Belemgradu. V imenu regent-stva je Ristic ruskemu pooblaščencu Sergjevu čestital.
—	Peterburški dopis „Pol. Corr." pravi, da so sedaj okolnosti jako ugodne za Tolstojevo upravno pre-osuovo, ker ima ravno sedaj na Ruskem liberalna stranka manj kakor pred časom vpliva. Vzlic temu pa se bo vlada morala pri izvršitvi te»a načrta z mnogimi težavami bojevati, posebno zaradi tega, ker je podlaga preosuovi preširoka.
Nemški kancler knez Bismarck je bolan. Uueta njegova žila na nogi mu prouzročuje velike bolečine ter ne more niti stati, niti hoditi. Dne 7. t. m. se je pa vzlic temu vdeležil na svojem posestvu Schönau-u žetne veselice. Pripeljal se je v vozu, z bolno nogo na sedežu, ter se je dlje časa mudil med veselimi svojimi delavci.
Nemški poslanik na ruskem dvoru, general pl. Schweinitz, bo prišel prihodnji teden v Nemčijo na šesttedenski odpust. Iz tega sklepajo listi, da bo sedaj prišel car za gotovo v Berolin, ker so baje le čakali, da bo mogel biti Schweinitz pri sestanku navzoč. Nemško časopisje se na tihem grozno jezi zaradi carjeve neuljudnosti ter skuša na vse mogoče načine olepšati to blamažo. Naravnost najivua je pa trditev, da težko pričakovani car ni prišel v Nemčijo zaradi tega, ker je čakal, kdaj bo nemški veleposlanik nastopil odpust.
Francoskih, kaudidatur je dosedaj prijavljenih 1300, mej temi 576 boulangistiških. Obrok za prijavljenje poteče dne 17. t. m. Agitacija je jako živahna. Manifest za manifestom se nabija po vogalih francoskih mest. Tudi konservativni volilni odbor Seine departementa, oziroma njega načelnik Ferdinand Duval, je izdal poziv, ki priporoča konservativne kandidate. „Monde" je s slednjimi zadovoljen, toda poziv sam pa ostro graja. Imenuje ga konservativno čenčanje brez soka iu jedra, ki si
Pri loo-a oj j
s l ev. „c
81
ovenča" di ié 11. septembra 1889.
niti ne upa izpregovoriti eno besedo o Bogu ali cerkvi.
Belgijski vojni minister je v zadnji zbornični seji nujno pozval celo deželo, naj se utrjevanje antverpsko ne razpravlja javno. Vlada je sklenila, da bo popolnoma predrugačila te utvrdbe, ter je v ta namen ministru že prvi obrok dveh milijonov nakazala. Vojaški krogi pa so s tem vladnim načrtom malo zadovoljni. Neki vojaški list z veliko nevoljo naglaša, da bo treba 52 milijonov frankov potrošiti, predno bo to mesto zadostno zavarovano pred bombardementom, vzlic temu pa vlada pričenja delo z bornima dvema milijonoma.
Strajk angleških ladijetesarskih delavcev še vedno ni končan. Kardinal Manning je nasvetoval ravnateljem, naj delavcem od 1. dne novembra plačujejo po šest pence-ov od ure. Štrajkovski odbor je bil s tem zadovoljen, toda ravnatelji so ta prod log odklonili, rekoč, da morejo plačo povišati še le z novim letom 1890.
Iz Zanzibara se javlja: Stanley je nameraval, zapustivši Albert-jezero, obrniti se proti zapad-nem obrežji jezera Viktorije. Načrt mu je izpod-letel, potem je pa krenil proti severu ter došel do iztočnega nabrežja napominanega jezera. Stanley, katerega je spremljal Emin paša, se je dlje časa ob jezeru mudil, ker je čakal, da pride iz Msalale in Tabore naročeni živež. Pred več meseci pa je zapustil jezero ter odpotoval proti Mombassi. Emin paša je ostal v notranjem dežele; Stanley bo prišel koncem oktobra do vzhoduo-afriškega nabrežja.
Dnevne novice.
(Deželnozborska volitev v Istri.) V četrtek se je vršila dopolnilna volitev na mesto odstopivšega okr. glavarja Simciga Talijanski kandidat dr. L i us je dobil 171, narodni kandidat Šime De far pa 148 glasov.
(Deželni zbori) se bodo sešli prve dni oktobra; zasedanja bodo tako dolgo trajala, da se državni zbor ne bode pričel pred decembrom.
(Vladika Strossmayer.) Danes teden je „Presse" vedela povedati o nekem „sukobu" med dunajskim nuncijem Galimbertijem in vladiko J. Strossmaver-jem povodom posvečenja nove stolne cerkve v Sarajevu. Po prvotnem načrtu bi bil namreč, kakor je pisal imenovani list, nuucij Galimberti sam posvetil cerkev. Nadškof sarajevski dr. Stadler je k tej svečanosti povabil vse hrvatske škofe in odlične duhovnike. Vladika Strossmayer pa je nekda dobil od nekega zastopnika sv. Stola migljej, naj se ne vde-leži svečanosti. Strossmayer pa se je izjavil, da se kot titularni bosanski biskup popelje v Sarajevo. Vsled tega je baje nuncij Galimberti naznanil nadškofu dr. Stadlerju, da ne bode posvetil stolne cerkve niti se vdeležil svečanosti. — Temu nasproti piše „Obzor" iz najzanesljivejšega vira, da je vse od začetka do konca neresnična iu tendencijozna izmišljotina. Strossmayer se je že meseca avgusta, ko je dobil od nadškofa Stadlerja povabilo, odločil, ako mu bode zdravje dopustilo in ga ne bodo zadržale nepričakovane zapreke, da pojde v Sarajevo k svečanosti in pogledat zemljo, za katero je mnogo storil z vzgojo frančiškanskega redovuištva. Odpeljal se je v sredo skozi Brod v Sarajevo, a to potovanje ni v nobeni drugi zvezi.
(Premovanje konj v Šeiitjerneji) se je vršilo dne 11. t. m. Prignali so 6 žrebcev, 28 kobil z žrebeti, 18 mladih kobil in 21 žrebet. Premijo so dobili za kobile z žrebeti: Janez Vertačič z Bre-zovce 40 gld., Anton Barborič iz Cadrež 25 gld., Janez Gorenjec z Vrha 20 gld., Antou Stravs iz Kostanjevice 20 gld., M. Colarič iz Sliuovice 15 gld., Janez Globočnik z Dobrave, Janez Majcan iz Šentjanža in Fr. Martiučič z Drame svetinje; za mlade kobile: Franc Eecelj s Prekope 30 gld., Anton Majzelj st. iz Šentjerneja 20 gld., J. Kovačič z Gor. Gradišča 15 gld., Fr. Fabijan z Dol. Gradišča in A. Gregorčič iz Rakovnika svetinji; za žrebeta: Mat. Kerin z Loke, A. Stravs iz Kostanjevice, Jan. Strojin iz Ostroga, Fr. Kerhiu iz Dob in Fr. Vide z Žnabovega po 10 gld.; J. Globočnik z Dobrave, J. Cujnik iz Grobelj in Fr. Colarič iz Šentjakoba svetinje,
(Grozna surovost.) Poroča se nam iz kranjskega okraja: Minolo nedeljo je bilo cerkveno „žeg njanje" v Tupaličah. Navstal je velik pretep med tupališkimi mladeniči in Beljani, ki niso prišli k sv. maši, ampak na boj. Tupaličani so s llotema-žani zapodili Beljane v beg. Popoludne pa pridejo Beljani, oboroženi z nožmi in kamni naravnost pred cerkvena vrata Preddvorom in napadejo iz cerkve gredoče mladeniče iz Potoč. Zopet se je pričel
pretep pred grajskimi vratmi, kamenje je padalo kakor (lož. K sreči ni slišat:, da bi bil kdo težko ranjen. Tako daleč je že prišlo, da beljauški suro-veži že pred cerkvijo napadajo ljudi. Ti zaslužijo pač ostro kazen, saj so večinoma že poskušali hrano ua Žabjeku. Edeu teh hudobnežev je rekel: „Kaj, če me zaprejo; bolje mi bo, vsaj nn delati ne bo treba," Taki surovi pretepi gotovo ne delajo časti ne župniji ne domovini, marveč so le dokaz sprijenosti. Treba je, da se združijo vsi faktorji proti pretepom, ker edino le pouk ne zadostuje. Palica bi bila za tako vročekrvne ljudi najboljše zdravilo.
(Duhovniške premembe v ljubljanski školiji.) C. g. Valentin Aljaučič je imeuovau administratorjem fare Dobrava pri Kropi. Oast. g. Marko P a k i ž jo prestavljen iz Smartna pri Litiji v Šini bel pri Novem mestu; na njegovo mesto pride čast. g. Konrad Tekster iz Čateža.
(Nove puške repetirke) je dobil tretji vojni kor. V kratkem jih bode dobil brambovski bataljon št. 25 v Ljubljani.
(Nezgoda.) Te dni je neki pomočnik barval glavna vrata tukajšnje učiteljske pripravnice. Nenadoma pade težka železna mreža iz-uad vrat na moža in ga tako težko rani, da so ga prenesli v bolnišnico.
(Nove mnzikalijc.) Slovenci ne moremo se ponašati, da bi imeli na razpolago mnogo tako in-struktivuih glasbenih del te stroke, kakor je ravnokar zagledalo v zalogi g. Frana Govekarja, nad-učitelja v Šiški, v tiskarni Blaznikovih naslednikov beli dan. Naslov temu delu je: „Orgeljski odmevi". Zbirka prediger ali poiger za orgije ali harmonij. Za uporabo v cerkvi, šoli in ua domu. Zložil in visoko-blagorodnemu gosp. Antonu K I o -dič-u vitezu Sabladoskemu, c. kr. dež. šol. nadzorniku itd., udauo poklonil Danilo Fajgelj. Op. 40. Cena 1 gld. — Cela zbirka obsega ua 70 straneh velikega formata — blizu dvesto krajših in daljših pred , med- in poiger, lažje iu težje izpeljave. Vsa zbirka pa je razdeljena ua štiri dele. Prvi del ima štirideset kratkih prediger v avtentičnih, starocerkvenih tonih, to je, v doričnem, fri-zičuein, lidičnem in iniksolidičnem tonu. V drugem delu se nahajajo predigre v vseh „dur"-touovskih načinih, in to od vsakega glasu po pot krajših ali daljših razuo v?ebiue. Tretji del ima pa predigre v vseh „moll"-tonovskih načinih, tudi po pet točk vsakega glasii, kakor v drugem delu. Četrti del zavzemajo pa daljše poigre — postludije — ¿a polne orgije s pedalom, katere se morejo pa tudi ob vsaki daljši priliki prav hvaležno rabiti. Že popularno ime gos», skladatelja nam jamči za izvrstno delo, katero smo Slovenci dosedaj britko pogre šali ua tem polji. Spreten, kakor tudi manj vešč orgljavtc najde v tej bogati zbirki obilno prekrasnega blaga v izobilji za vsako potrebo. Pa tudi vsak prijatelj prave glasbe najde v tej zbirki izbor nega muzikaličnega blaga za domačo zabavo iu rabo. — Da bode delo za daljne študije vsem učencem glasbe neizmerne vrednosti, nam ni treba še posebej poudarjati. Opozarjamo na to novo muzika-lično delo vse prijatelje prave glasbe in tudi one, kateri se zanimajo za napredek ua tem polji! Ako še opomnimo, da je papir iu tisk lep, ter da je Blazuikova tiskarna skrbela za krasno in elegantno zunanjost, tedaj menimo, da je cena enega goldinarja za zvezek jako nizka. „Orgeljski odmevi" dobivajo se v tiskarni Blaznikovih naslednikov, v „Katoliški Bukvami" in Giontinijevi bukvami, pa tudi pri g. založniku v Šiški.
(Slovenska čitanka za prvi razred srednjih šol. Sestavil in izdal dr. Jakob Sket, c. kr. profesor Prvi zvezek. Cena SO kr. V Celovcu 1889. Tiskala in založila tiskarna sv. Mohorja.) To je naslov novi knjigi, ki obseza 184 strani in 180 so-stavkov v vezani in nevezani besedi od raznih slovenskih pisateljev. V predgovoru piše g. dr. Sket: „Slovenska čitanka naj razširja učencem obzor njihovega znanja, kaže jim milino in lepoto materinega jeiika ter odpira zaklad njegovega slovstva, ali ona naj tudi blaži srce, krepi in določuje mladiui zuačaj ter ji užiga ljubezen do domovine iu naroda, do prirode in človeštva sploh." Želimo najboljšega vspeha.
(Razpisana) je učitelj-ka služba v Š m i h o I u pri Novem mestu z letno plačo 450 gld. doklado 30 gld. in stanarino 80 gld. Prošnje do 25. t. m.
Raznoterosti.
—	Čudna statistika. V zadnji francoski zbornici jo bilo 170 poslancev suhih, 97 debelih; ostali so bili srednje debelosti. Visokih je bilo 184, malih 121; dolge lase je imelo 342, polno brado 131, postriženo brado 34, brke 173, vojaško brado 87, popolnoma obritih je bilo 85; 79 jih je nosilo naočnike. Pušilo jih je 438.
—	Velik požar. Velika sladkorna tovarna „Dick & Meyer" v Brooklynu (Novi York) je pogorela. Škoda zuiiša nad dva milijona dolarjev. Več delavcev jo našlo smrt v plamenih.
—	Rabinec-kridatar. Budimpeštanski ra biriec „doktor" Kayserling se je konkurza rešil. Židovske. občine predstojnik Samuel Deutsch je posredoval ter se je dosegla poravnava. Rabinec je ulačal namesto dolžnih 100.000 gld. le 26.000 gld. Pravijo, da bo „dr." Kayserling v svoji prihodu i i pridigi razpravljal o kupčijski poštenosti in časti.
—	Skrajui čas. Lovec pride domov z dvema lepima jerebicama. Soproga njegova slovesno lovski plen sprejme, poduha ter zakliče: „Ljubi mož, zadnji čas je že bil, d^i si vstrelil že danes jerebi-čici — jutri bi že dišali."
igrami.
Hanovera, 14. septembra. Pri paradnem obedu jo cesar napil 10. koru, sinom liano-veranskim, od katerih pričakuje, da bodo v vojski kakor miru vedno izpolnjevali njegove nade.
Napolj, 14. septembra. Crispija, ki se je zvečer s svojo hčerjo sprehajal, je nekdo s kamenjem na čeljusti ranil. Napadnika so zgrabili. Orispi je mirno brez mrzlice spal. Rana se pravilno celi. Veliko sočutje prebivalstva.
Atene. 13. septembra. Poluuradni listi strastno grajajo Sakira paše strogost nasproti kretskim vodjam ter imenujejo sredstva Turčije za pomirjenje vstaje zaničljiva.
London, 14. septembra. Ker so vsi štrajkovski odbori ladijetesarskih delavcev sprejeli predlog Manningov, da s 4. dnem novembra postane zvišanje mezd po (i pence-ov od ure pravomočno, in so ravnatelji sprejeli pogoje, pričakuje se zanesljivo, da bo štrajk v ponedeljek končan.
8')mrli «o:
11.	septembra. Ecza Šašel, okr. glavarja žena 41 let Dolge ulice 3, vsled spridenja jeter. — Viktorija Presnitz, urad-nikova vdova, 84 lot. Mestni trg 4, marasmus.
12.	septembra. Marija Brecelnik, kuharica, 53 lot, Tržaška cesta 35, jetika. — Alojzij Urabec, krojačov sin, 4'/2 meseca, Vegove ulice 9, božjast. — Helena Riogler, gostija, 74 let, Kravja dolina 11, vsled raka.
V b o I nišn i ci:
'.). septembra. Marjana Dermastija, gostija, 57 let, lleus.
Vremensko sporočilo.
rt a
Clas
Stanje
nmrnvarm '-™Itt™'!ra
opazovanja , v lnm
13
7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zven.
736Í) 737-6 737-4
toplomera po Celziju
14-6 •21 0 14-8
Veter
si. svzli. si. rzh.
Vreme
_ H S
a s
- (m »
oblačno
jasno
000
Srednja temperatura 16-8° za 2-5" nad normalom. ! ■ —
Dunajska borza.
(Telegralično poročilo.)
14. septembra.
i Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 83 gl.	50	kr.
i Srebrna „ 5% „ 100 „ „ 16 % „ 84 „	50	„
5 "/o avstr. zlata renta, davka prosta . . . 110 „	10	„
Papirna renta, davka prosta......99 „	55	„
Akcije avstr.-ogerske banke......912 „	—	„
Kreditne akcije .......... 305 „	50	„
: London.............119 „	50	„
: Srebro ............— „	—	„
francoski napoleond......... 9 „	48,/2 „
Cesarski cekini .......... 5 „	67	„
Nemške marke .........58 „	30	„
rüEUEíOEiíl
Prodaja posestva.
Hiša na Dolenjskem,
2' ure od železnice oddaljena, /, 2 oraloma sadnega vrta, z 10 orali njiv, z 10 „ travnikov, z 10 „ pašnikov, z 18 gozda (dobro obraščenega), /. velikim za živinorejo pripravnim hlevom, se iz prosto roke prav po ceni proda.. — Ce se želi, more se tudi več ali manj sveta, kakor navedeno, prodali.
Natančneje se izve v Francu Milllerjii atinotiern-biirouu-u v Ljubljani.	(3— 1)
Gosp. G. PICCOLI-ju,
lekarnarju v Ijub/jaui.
MU
Razglas.
Povodom preselitve I. mestne pet-razredne deške ljudske šole iz lyceal-nega v novo šolsko poslopje v Poljskih ulicah, je ces. kr. mestni šolki svèt Jf nekoliko premenil mejé šolskima krajema Jf mestnih petrazrednih deških ljudskih šol. tako, cla odslej pripadajo dečki, kateri prebivajo jjg v i. (šolskem) in IV. (kolodvorskem) okraji fc s sosednimi predkraji, prvi mestni deški pet-razrednici, oni pa, ki prebivajo v II. (Št. Ja-kobskem) in III. (dvornem) okraji s sosednimi predkraji, drugi mestni deški petrazred-nici. Šolska kraja po tem takem deli črta, katero si je misliti od mestne hiše preko Spi- $$ talskih in Slonovih ulic, potegneno do začetka Lattermanovega drevoreda na Fran Josipovi cesti.
Ta odredba stopi v veljavo s prihodnjim šolskim letom 1889/90.
C. kr. mestni šolski svèt ljubljanski,
d né 7. septembra 1889.
(•2_2)	Predsednik: Grasselli s. r.
Pričetek mestnih ljudskih šol.
Na mestnih ljudskih šolah ljubljanskih, in sicer na I. in II. mestni petrazredni deški ljudski šoli, mestni nemški deški dvorazrednici, na mestni dekliški šoli pri sv. Jakobu, na dekliški šoli v uršulinskem samostanu, na mestni nemški dekliški šoli in na jednorazrednici na Barji prične se šolsko leto 1889/90
due I», septembra 1S8!>.
Vpisovanje bivših in vsprejemanje novih učencev in učenk so bode vršilo dné 16. in 17. septembra t. 1. in sicer:
Za 1. petrazredno deško ljudsko šolo v novem poslopji v Poljskih ulicah; za II. petrazredno deško ljudsko šolo v šolskem poslopji na Oojzovi cesti ; za nemško deško petrazrednico v Mahrovi hiši na cesarja Jožefa trgu št. 12. pri tleli na levo: za dekliško šolo pri sv. Jakobu v redutnem poslopji ; za uršulinsko dekliško šolo v uršulinskem samostanu ; za nemško dekliško šolo v Špi-talskih ulicah št. 10 (kresija) in za jedno-razrednico na Barji v tamošnjem šolskem poslopji.
C. kr. mestni šolski svèt ljubljanski,
dné 7. septembra 1889.
(2_2)	Predsednik: Grasselli s. r.
Prvi mestni otroški vrt.
Pouk v I. mestnem otroškem vrtu s slovenskim poučnim jezikom prične se
v	<lan septeinl>i*a
letos s sv. mašo v sv. Petra farni cerkvi.
Vpisovanje otrok vršilo se bode M», in 17. «lit<* Mcptembra mej H. in 11. liro dopoludne iu 2. pa 1. uro popoludue v učnih prostorih ua sv. Petra nasipu hiš. Štev. 05, pri tleli na levo.
Vodstvo I. mestnega otroškega vrta ljubljanskega,
v 11. dan septembra 1889. (2-2)'
•fi
83 S5 *
izdelovalca oljnatih barv. tirnežev, lakov in napisov.
Pleskarska obrt a stavbe i» meblje
ffiL^.g t.u <J» £ij|js'a jsk za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. i.
priporočata prečasi. duho\i:čini in p. n občinstvu vso v njiju stroko spadajoče delo \ mostu in na debeli kot znano reelno lino delo in najnižje cene.
Posebno priporočilne /.;. ,>rekupvi h oljnate barve v ploščevinastih pušicali i Hh<i hliib-hsoii) v domačem lanenein oljnatem lime/.i najlinejp uaribanc in bol.išf nego v*« te itkU v prodajalni' "i	(14)
C<vitili«» mi li 1 \ :< n jo. "■S^;
&JUKÎTO
pošilja proti gotovini ali povzetju po čudovito nizkih cenah, in sicer:
le <lol>i-o liiiliovosti: a-10 in. blaga za opravo	gld. I'M)
8-10 ..	..	boljšega ,. C.-SO
810 „ „ i.	ti nega „ IO'.iO
310 „ „	„ najfinejšega „ 1 (>••>()
2 10 ,. „ za suknje	„ •">•<>0
2 10 „ ..	„	finega „ 12-1 (i
tovarniška zaloga sukna
Flussei' v Urini,
(20- 2) Dominikanski trg 8. Obrazci gratis in franko. Neugajajoče vzamem nazaj.
IVaafnaiiilo.
P. n. slavnemu občinstvu uljudnr naznanjam, da sem otvoril
v novem Uršulinskem poslopji
na Kongresnem trgu
svojo
krojačnico.
Skrbel bodem za lepo, dobro blago tor si prizadeval z dobrini delom in po najnižji ceni slavnemu občinstvu, kakor tudi proč. duhovščini postroči
Priporočam se za obilne naroč.bo in zagotovljaje, da se bodem vedno vrednega skazal danega mi zaupanja, beležim
z odličnim spoštovanjem
Fran Kraigher,
(8—2)	krojač.
Zahvala in priporočilo,
I dano podpisani zahvali so toni potom prečast. duhovščini in si. občinstvu za dosedanjo naklonjenost ter se ob enem priporoča tudi v bodočo v izvševanjo vseh v
;o obrt
vštevajoči li se del. Zi točno, lični, in irpožno izvršiinjo jainči, istotako za mogoče nizko cono. Spoštovanjem
>Iatija Horvat,
čevljarski mojster, (17)	v Ljubljani, sv. Petra cesta št. 32.
Priporoča svoje izdelke prečastiti duhovščini in p. n cerkvenim predstojnikom po najnižji ceni v najnovejših in lepih oblikah.	(]7j
Na željo pošilja načrte in ilustrovane cenike. Staro orodje in posode jemlje v popravo.
mm
v «¿i
Vinko Camernik,
kamnosek, v Ljubljani, Parne ulice štev. 10,
filijala tik mesarskega mostu,
so najuljudneje priporoča prečastiti duhovščini v izvršitev naročil vsakovrstnega
< 'crkv(Mi<>}>a, uiuotii<»j>a kaiiinoscške^si del»
slav. občinstvu pa svojo bogato zalogo naj-raznovrstnejših po najnovejših načrtih prav lično in iz različnih vrst marmorja izdelanih
nagrobnih spomenikov.
Vse i.a tukajšnjem pokopališči stoječe, in pri njem izgotovljene spomenike, kateri se vslcd nedovoljeno},',-i zidnnogu temelja nagibajo, popravlja brezplačno dvakrat ua leto in sicer pomladi in pred Vsemi siellml.
Se posebej opozarja na krasen, od kajnah-talskega, kararskega in črnega marmorja izgotovljen
Npomeiiik.-^Bf
katerega pmda po primerno jako nizke.j ceni. Tudi p. n. stavbenim podjetnikom so
priporoča v vsakovrstna	(13 -7)
stavbinska dela,
katera lino, trpežno in ceno izvrši.
Gospodom šolskim predstoj- 4* nikom in učiteljem
(SV)
priporoča
i -=1=IWS1-I si -h^-J	V mW
•f trgovina z železnino in orodjem
* A t
na mestnem tvgu lO,
vsa vrtnarska orodja, 1 villv01* tUdI T orodja za sadjerejo in obdelovanje sadnih dreves, in sicer: drevesna strgulja, škarje za gosenice, ročna lopatica, drevesna žaga, sadni trgač, dreves, škarje, *$* cepilnik, cepilnik za mladiče, t cepilni nož, vrtnarski nož in t* drevesna ščetka. Orodja so vsa na T* lepo popleskani leseni plošči urejena in p o prav nizki ceni.
| Kranjske klobase |
^ prisluo (loiuae izdelek iz svinjskega svežega mesa
velike komad tJO kr., man jše komad 10 kr.. pcčcilicMi (Hratwili stchen) komad 10 kr.; pečenka v pcčiei (Jtiiisfernbraten) kilo I gld.
Domače dobro prekajeno
pp^ s-u.lio meso
s kožo kdo DO kr., brez kože kilo <2 kr.
¿¡«fT Vsako sredo in soboto sveže krvave, jetrne in ^ riževe klobase.	^
Vnanja naročila izvršujejo se točno proti poštnemu povzetju.
V mnegobrojna naročila se priporoča spoštovanjem
BARBARA KOPAČ, mesarica, ^
(4-1)	e Ljubljani, sv. ¡'etra. nabreije štev, ■H. ^
Andr. Druškovflč
trgovina z železnino na mestnem trgu 10,
pril>oi*oč*» po zolo nizki coni
okove za okna in v vata, št o v je	„.^^nimTiirm ,
za štokadovanje, samokolnice,	f~T~ illiMSiMlM ilM» tvavevze in stave železniške šine
za oboke, znano najboljši kam-	|1 BlBi' t H
niški Portland- iti ltoman-ce-	* & iiii' L lljMBP^-l n i m
ment, sk/ejni papir (Daehpappe)	iS
in asfalt za tlak, kakor tudi	|lp i' II I'M
v	lin' Ll' p§ smsfil «¡881 Mfflifljj H il j 'fBr
I<»l><> in iiio«.Mio narojenai SlrnEf	j h®
In njih posamezne dele. ^^^^Iffli«
Vodnjake za zabijati v zemljo, s ka- I ii||jkj ¡¡fJ i 'Li S
terimi je mogoče v malih urah in	pv
majhnimi stroški na pravem mestu do	^sJSfll^Sffi^
votle priti: ravno tako so tudi dobivajo vsi deli za izkopane vodnjake, železne
cevi in železoliti gornji stojali, kakor tudi za ioseno covi mesiumasfc tromhe in ventile in železna okova.
msrn i»<» I j«'«l«' I w<l «'<» :	(40)
vsake vrste orodja, kakor: lepo In močno nasajeni plugi in plužna, železne in lesene brane in zobovo zanje, motike, lopate, rezovnice, krampe itd.
Tudi se dobiva »mirom sveži dorski mavec (Loigen/clder Gt/ps) xu
gnojenje polja.


5O"/0 prihranitev goriva (jamčeno)
lončene
z združeno zračno kurjavo patent Leireli «.V: Seidl,
elegantne in po ceni, kakor vse vrste peči s slepicami, od najpreprostejših do najelogantnejšib, priporoča najstarša in največja
tovarna za peri in lončene izdelke na kranjskem

Služba organista ia cerkvenca
je izpraznjena v Ambruau. Nastop okrog sv. Mihela Prosto stanovanje, nekoliko posestva in hira. Prednost imajo oženjeni cecilijanci. Izvrstno bi izhajal kakov rokodelec ProSnje s spričevali podpisanemu uradu.
(6-4)
Župni urad v Ambrusu,
_ poŠta Žužemberk.
Kavarna,Austria'!
(Café Schmidt)
sv. Petra cesta štev. 34 v Ljubljani
(poleg mesarskega mosta)
priporoča se si. občinstvu z mesta in dežele v mnogobrojni obisk. Postreže svojim gostom z vedno svežo kavo in drugimi okrepčujo-čimi pijačami ter ima na razpolago slovenskih in nemških časopisov veliko število.
;xxxxxxxxxxxxxxxx:
Anton Krejči,
klobučar in krznar
8 Kongresni trg v Ljubljani Kongresni trg B
priporoča prečast. duhovščini in si. občinstvu svojo največjo zalogo najfinejših
klobukov in čepic
za gospode in dečke po izvanredno nizkih cenah. Posebno velika zaloga vsakovrstne (13—2)
božiilioviiics
najlinejši ItožaliovinaMt i ]>1iik<M in muli za gospe, mostni in potovalni plašči.
Spominjajte se ljubljanske dijaške in ljudske kuhinje pri igri in stavah, pri slovesnostih, oporokah in nepričakovanih dobitkih.
Lekarna Trnkóczy,
zraven rotovža v Ljubljani
1111 vulikt^ii MfHtnom trsu,
priporoča tukaj popisana najboljša in sveža zdravila. Ni ga ilneva, da bi ne prejeli pismenih zalival o našib izborno skušenih domačih zdravilih. Lekarn Trnkdezy-jovo tvrdke je pet,in sicer: NaDunaji Viktor pl.Trnkoczy, V , llunds-thurnistrassfi 113 (tudi kemična tovarna): dr. Oton pl. Trn-koczy, III., liadeckvplatz 17, in Julius pl. Trnkoczy, VIII., Josefstiidterstr. 30. V Oradci (na Štajerskem) Vendelin pl. Trnkocry V Ljubljani Ubald pl. Trnk6czy. P. n. občinstvo se prosi, ako mu je na tem ležeče, da spodaj navedena zdravila s prvo pošto dobi, da naslov tako-le napravi : Lekarna Trnkoczy poleg rolovža v Ljubljani.
Marijaceljske kapljice za želodec,
katerim se ima na tisoče ljudi zahvaliti za zdravje, v. i® - Sjh. imajo izvrsten vspeli pri vseh boleznih v želodcu in so neprekosljivo sredstvo zoper: manjkanje slasti pri jedi, slab želodec, unik, vetrove, koliko, zlatenico, bljuvanje, glavobol, krč v želodcu, bitje srca, zabasanje, gliste, bolezni na vranici, na jetrih iu zoper zlato žilo. 1 steklenica velja '20 kr., 1 tucat 2 gold., 5 tueatov samo S gl.
Svarilo! Opozarjamo, da se tiste lstinite marijaceljske kapljice dobivajo samo v lekarni Trnkoez.v-ja zraven rotovža na velikem Mestnem trgu v Ljubljani.
Cvet zoper trganje (Gicnt),
je odločno najboljše zdravilo zoper	CTV^V
protin ter revmatizem, trganje po	jtSr^J
udih, bolečine v križi ter živcih, ote-	\JIj^Si
kitno, otrpnete ude in kite itd., malo	ra uLjsl
časa če se rabi, pa mine popolnem	/aJTi 1
trganje, kar dokazuje obilno zahval.	ltWl il
Zahteva naj se samo „cvet zoper	I 13 \ 41 trganje po dr. Malica" z zraven sto-
je čim znamenjem. 1 stekl. SO kr. tucat	¿thutimarfi
4 gl. i)0 kr.	9
("¡e ni na steklenici zraven stoječega znamenja, ni pravi cvet in ga precej nazaj vrnite.
luski zeliščni sip taisti,
za odrasle in otroke, je najboljši zoper kašelj, liri-pavost, vratobol, jetiko, prsne in pljučne bolečine; 1 stekl. 56 kr., 1 tucat 5 gld. Samo ta sirop za 56 kr. je pravi.
IV Kričistilne krogljice 1&M
ne smelo bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so so že tisočkrat sijajno osvedočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah a 21 kr.; jeden zavoj s 6 škatljami 1 gld. 5 kr. Razpošiljava se s pošto najmanj jeden zavoj.
Zdravila za živino.^
Šiupa za živino.
Ta prav dobra štnpa pomaga najbolje pri vseh boleznih krav, konj in prašičev.
Konje varuje taštup» trganju po črevih, bezgavk, vseli nalezljivih kužnih bolezni j, kailja,pl j ue-uih in vrathih bo-lcznij ter odpravlja Bl	vse	tudi vzdr-
-J J?"JIw<rmrtavt žuje konje debele,
okrogle in iskrene. Krave dobe mnogo dobrega mleka.
Zamotek z labilnim navodom vred velja le 50 kr., E> zamotkov z rabilnim navodom samo 2 gld.
( vrt za konje.
_______ _ ^ Najboljše mazilo za
— konje, pomaga pri pretegu žil, otekanji kolen, kopitnih boleznih, otrp-lienji vboku,vkrlži itd., otekanji nog, fuftii .^^SiiV mehurjih na nogah, rirv	Izvlnjeiijl, tiščan j i
s,',"il opravo, —pri sušlel itd. s kratka pri vseh vnanjUi boleznih in hibah. Steklenica z rabilnim navodom vred stane le 1 gl., 5 *tekl. z rabil, navodom vred sani > 4 gl.
Svarilo ! Naši izdelki so pristni, zanesljivi in zajamčeni, če imajo ime Trnkocz.v in našo varstveno znamko. Zoper ponarejanje istih se sodnijski postopa. Vsa ta našteta zdravila so samo prava dobijo
v lekarni Trnk6czy-ja v Ljubljani
nraveil rotovžil	(4'.')
M, Gerber v Ljubljani
(.los. O. < jrei'I>ei*)
priporoča za šolsko loto 188H i)()
za ljudske šole,
kakor tudi vsakovrstno šolsko pisalno in risarsko orodje.
Izkazi o šolskih k nji f/ah dobivajo se brezplačno. gff	(5-1)
ÍOOOOOOOOOOOOOQOOOOGOÚÜOOOQ
■J
SI
izdelovalec obleke za gospode,
Q
Selenburgove ulice Ljubljana Šelenburgove ulice (nasproti čitalnici)
se priporoča slavnemu občinstvu z mosta in deželo v
izdelovanje obleke
po najnovejšem kroju
po mogoče nizkih conah; istotako svojo bogato zalogo raznovrstnega domačega in inozemskega blaga.
Posebno se priporoča prečastiti duhovščini v izdelovanje talarjev in s azno obleko.
Vzorci so franko na razpolago.	(15)
&BF' Haden sica kisla roda ob vznožji Slovenskih- goric, ne zamenjati z Radgonsko, to je liad/.-< rsburgi r.
i.eriivno Iladenska kisla voda stoji več kakor jeden dan v odprti posodi, vendar se peni prav močno, ako so z vinom pomeša, ker ima v sebi spojeno ogljikove kisline. To i.vojstvu pa jo odlikuje pred mnogimi drugimi kislimi vodami, katero imajo navadno le prosto ali manj trdno spojeno ogljikovo kislino, ki se pogubi in r ./.kadi kakor se steklenica odmaši.
C ^
kisla voda po natriju in litiju najbogatejša!
Kot
okrepčuju&i ¡»ijacu z vinom ali sadnimi sokl in sladkorjem 1'oraotana, jo Rndon.kn kisla vodaj Kopališče Radenci |
blizo Ljutomera.
. ff*
v občo priljubljena.
Kopališče Radensko.
Kopanj o v slatini in v j jekleniri vplivu posebno pri: protinu, bo-lct' inah mokril, malo- { krvno8ti, bonskih bo« lc/.nih, slabostih ¡td. j
Stanovališča po ceni. Prospekt
(br» /.plučno) od ravnateljstva:
Zaloga kisle vode pri: F. Piautzu in IV). Kastner-ju v LjuMjani.
(4? i
f or
X M)	v/ \Jj %
v Ljubljani poleg južnega kolodvora	'
priporoča velečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu svojo	g,
največjo in najraznoterejšo zalogo	|§
vsakovrstnih nagrobnih spomenikov i
ter še posebno cerkvenim predstojništvom izgotovljenje
cerkvenih umetnih kamnoseških del s
in sploh vsa v to stroko vštevajoča se dela. Za točno, trajno delo in najnižjo ceno ^fc vsestranski jamči.
Popravila starih spomenikov, napisov itd. v mestu in na deželi točno in vestno ter ceno Izvršuje. "TUJ	(0-1) A
St. r>588.
Razpis.
(3-2)
Na deželni vino-, sadjerejski in poljedelski šoli na
Grmu pri Rudolfovem — z dveletnim poučevanjem in slovenskim učnim jezikom —
izpraznjenih je sedem deželnih ustanov
za prihodnje šolsko loto 1889/90, katero se prične 1. novembra 1889.
Pravico do teh ustanov imajo sinovi kranjskih kmetovalcev in vinogradnikov, ki so vsaj I<> let stari, čvrstega zdravja, lepega vedenja in so z dobrim vspehom dovršili vsaj ljudsko šolo. Prednost imajo taki kinetski sinovi, od katerih je. upati, da se bodo potem na svojem domu s kmetijstvom, vino-in sadjerejo pečali.
Učenci z ustanovami dobivajo brezplačno hrano, stanovanje in pouk v šoli. obleko si pa morajo sami preskrbovati.
V šolo sprejemajo se tudi: 1. Flačujoči učenci, kateri plačujejo po 33 do 50 kr. na dan za hrano in stanovanje, in pa 20 gld. šolnine na leto; in .2. eksternisti, ki zunaj šole stanujejo in plačujejo šolnino.
Lastnoročno pisano slovenske prošnje se imajo
«lo 2<). septembra 18NO
izročiti vodstvu deželne vino-, sadjerejske in poljedelske šole na Grmu pri Rudolfovem.
Prošnjam priložiti je rojstni list, spričalo dovršene ljudske ali obiskovane srednjo šole, zdravniško potrjilo o čvrstem telesu in trdnem zdravji in župnijsko spričalo o lepem vedenji.
Prošnjam za sprejem proti plačilu priložiti je rcverz ali obvozno pismo starišev, oziroma oskrbnikovo, zadevajoče vzdrževanje učenca.
Od deželnega odbora kranjskega.
V Ljubljani, dne 5. septembra 1889.
!!!X«vo! 9Tovo! .\ovo!!!	$s
Najnovejša ročna mlatilnica
na jermene brez zobčastih koles
Ml'ltilnipp izvlstnos stavljene,za ročno, Q iMhUlUllLt., vitalno, vodno in parno de- 31 lovanjc

\7jt'll'l 'tí'-°''it Meječa, stalna ali pro-
vazalna za 1 — 0 živinčet.
ŠkoporezniceSK^1^-
Stroji za ropkanje turšice, mlini za trgano moko, reporeznice.
"■'■■•■•...■ \ Stiskalnice za seno Ši:
"•^mmiuiuiS^Si^Mumk^	sestavo.
\^it»ol>/»	s:l(,uc stiskalnico, mlini za sadje na državni
\ lllSKC SllSKdllllCe, ra/.st.tvi dunajski oktobra 188S odlikovane s 5 največjimi odlikami.
Dr. Rvderjeve sušilne priprave za sadje, Bluntove patentne j stiskalnice za zeleno pičo
se po najnižjih cenah vodno dobivajo pri
P!I. A V F A RTH-lul'Co., tovarne gospodarskih in vinarskih strojev,
livarna in fužina na par	('O—'.')
Dunaj II., Frankobrod o IVI. in Berolin. Obširni katalogi na željo grati3 in franko. Razproilajalci se vsprejmo. — Iščejo se sposobni zastopniki proti primerni proviziji.
Patfiitovaiif ¡11 zoper vwsilko vi°<»mk<» tríijlix"
fasadne barve
Ludo vika Ch ris tu v JL i iic/41 ob Df
Zastopnik za
so najboljša, lnijtrajncjša in najcenejšn bar-vena snov za poslopja, trdna zoper dež in solnce, kažejo lepi ¡11 mirni svit, iinejšega pc-ščonika in so luknjičaste, kar se ne more v zdravstvenem ozirn dosti preceniti. — Mnogo cenejše od oljnatih barv.
Zabojček na poskušnjo gld. T60.
TO
¿zcajaielj : Matija Kolar.
jdttovuini i redni k . Ignacij Zit"ik,
Ceniki, prospekti in spričevala zastonj in franko.	(12-11)