125 
 ONESNAŽENOST ZRAKA V LETU 2019 
 Air pollution in year 2019 
Tanja Koleša 
nesnaženost zraka v Sloveniji se zadnja leta bistveno ne spreminja. Kakovost zraka je sicer 
boljša kot je bila pred dvajsetimi leti, kljub temu pa še vedno pogosto izmerimo ravni, ki so 
zdravju škodljive. Onesnaževala v zraku so lahko posledica lokalnih izpustov in prizadenejo 
bližnjo okolico virov onesnaženja ali pa z gibanjem zračnih mas prepotujejo velike razdalje in njihov 
vpliv tako seže tudi daleč od prvotnih virov. Na kakovost zraka poleg izpustov močno vplivajo predvsem 
vremenske razmere in geografski pogoji, od katerih je odvisno kako učinkovito se onesnaževala v 
ozračju redčijo. V zadnjih letih se v Sloveniji soočamo predvsem s čezmerno ravnjo delcev PM 10 in 
ozona. Leta 2019 je vremenska situacija v Sloveniji v zimskih mesecih ugodno vplivala na onesnaženost 
zraka saj so bile ravni delcev PM 10 nižje kot leto poprej. Novembra in decembra je bila kakovost zraka 
dobra predvsem zaradi pogostih padavin in odsotnosti dolgotrajnih izrazitih temperaturnih obratov. V 
poletnih mesecih so bila obdobja vročega in suhega vremena, kar je ugodno vplivalo na nastanek ozona, 
zato so bile ravni tega onesnaževala predvsem junija in julija večkrat visoke in so presegle standarde 
kakovosti, ki jih predpisuje zakonodaja. 
Onesnaženost zraka z delci PM 10 je bila v letu 2019 v povprečju nižja kot leto prej (slika 1). Vsota 
prekoračitev mejne dnevne vrednosti za delce PM 10 (50 µg/m
3
) je v letu 2019 presegla število 35, ki je 
dovoljeno za celo leto, le na dveh prometnih merilnih mestih, in sicer v Celju na Mariborski cesti (43 
prekoračitev) in v Ljubljani Center (37 prekoračitev) (slika 2). V letu 2018 je bilo takih merilnih mest 
šest, 2017 pa deset, kar pa je v veliki meri pogojeno z vremenskimi razmerami. Do večine preseganj v 
letu 2019 je prišlo v prvih dveh mesecih leta, ko so bili pogosti temperaturni obrati, ki onemogočajo 
razredčevanje izpustov iz malih kurilnih naprav in prometa, ki sta največja vira delcev PM 10. Novembra 
in decembra pa so prevladovale ugodne vremenske razmere z veliko padavinami, ki spirajo ozračje, zato 
so bile ravni delcev večino tega obdobja nizke. V letu 2019 so na voljo podatki za PM 10 iz enega novega 
merilnega mesta Medvode, ki je tipa predmestno ozadje. Letna mejna vrednost za delce PM 10 v letu 
2019 ni bila presežena na nobenem merilnem mestu. Najvišja povprečna letna vrednost 34 µg/m
3
 je bila 
tako kot vsako leto zabeležena na prometnem merilnem mestu Ljubljana Center. Mejna letna vrednost 
znaša 40 µg/m
3
. 
Za delce PM 2.5 je predpisana mejna letna vrednost, ki v letu 2019 ni bila presežena na nobenem merilnem 
mestu (slika 3). Najvišja povprečna letna vrednost 16 µg/m
3
 je bila med vsemi štirimi merilnimi mesti, 
kjer potekajo meritve, zabeležena v Ljubljani Bežigrad. Mejna letna vrednost znaša 25 µg/m
3
. V letu 
2019 smo 8. novembra na novo vzpostavili meritve delcev PM 2.5 na merilnem mestu Celje. Povprečne 
letne vrednosti iz tega merilnega mesta še ni na voljo, prvi rezultati kažejo, da so ravni delcev nekoliko 
višje kot v Ljubljani. 
V poletnih mesecih leta 2019 je bilo nekaj obdobij suhega in vročega vremena, kar ugodno vpliva na 
nastanek ozona. Opozorilna urna vrednost 180 µg/m
3 
je bila presežena na štirih merilnih mestih: Otlica 
(25), Nova Gorica (5), Koper (4) in Sv. Mohor (1). V letu 2018 je bilo prekoračitev opozorilnih vrednosti 
na vseh postajah 13, v letu 2017 pa 36 (slika 4). Ciljna 8-urna raven je bila v letu 2019 prekoračena 
povsod, največkrat v višje ležečih krajih ter na Primorskem in Obali, kjer je zrak z ozonom v Sloveniji 
najbolj onesnažen (slika 5). 
Ravni dušikovega dioksida (NO 2) so najvišje na merilnih mestih izpostavljenim cestnemu prometu, ker 
je promet glavni vir dušikovih oksidov. Čezmerna onesnaženost je običajno problem večjih mest in 
aglomeracij. V letu 2019 je bila presežena mejna letna vrednost, ki znaša 40 µg/m
3
, na prometno zelo 
obremenjenem merilnem mestu Ljubljana Center, kjer je znašala 45 µg/m
3
. Na drugih merilnih mestih 
so bile izmerjene ravni nižje od mejnih vrednosti (slika 6). 
O 

Agencija Republike Slovenije za okolje 
126 
Za dušikove okside (NO x) je zaradi vpliva na rastlinje določena kritična vrednost kot povprečna letna 
vrednost na za to reprezentativnih merilnih mestih, kjer so bile tako kot prejšnja leta, ravni pod to 
vrednostjo. 
Letna in dnevna mejna vrednost za žveplov dioksid (SO 2) v letu 2019 ni bila presežena na nobenem 
merilnem mestu. Prav tako ni bilo nikjer preseganja urne mejne vrednosti. Od začetka meritev so se 
povprečne letne ravni žveplovega dioksida močno zmanjšale. Na merilnih mestih DMKZ (ARSO) so 
ravni do leta 2007 padale, nato pa so se ustalile na zelo nizki ravni. Na izmerjene ravni na merilnih 
mestih v okolici Šoštanja (TEŠ) je močno vplivala uvedba odžvepljevalnih naprav. Tudi v okolici tega 
objekta so se ravni ustalile na zelo nizki ravni. Po zaprtju termoelektrarne Trbovlje (TET) se v njeni 
okolici ne spremlja več ravni žveplovega dioksida. 
Ravni ogljikovega monoksida so bile tako kot prejšnja leta precej pod mejno vrednostjo na vseh merilnih 
mestih, kjer se izvajajo meritve. Najvišja 8-urna raven je bila v letu 2019 izmerjena na merilnem mestu 
Trbovlje in je znašala približno četrtino mejne vrednosti. 
Benzen se meri na štirih merilnih mestih: Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Maribor Center in 
Medvode. V letu 2019 ni bila presežena letna mejna vrednost (5 µg/m3) na nobenem od teh merilnih 
mest. Največji vir benzena je promet, zato so po pričakovanjih najvišje ravni tega onesnaževala 
izmerjene na najbolj prometnem merilnem mestu Ljubljana Center, kjer je bila povprečna letna raven 
benzena leta 2019 2,2 µg/m
3
. 
Poročilo smo sestavili na podlagi začasnih, še ne dokončno preverjenih podatkov iz državne merilne 
mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ) Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) in iz 
drugih merilnih mrež. Rezultatov kemijske analize delcev PM 10 in PM 2,5 za leto 2019 še nimamo, zato 
bodo ti podatki objavljeni v letnem poročilu Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2019, ki bo kot vsako leto 
objavljeno tudi na spletni strani ARSO. 
Poročilo je sestavljeno na podlagi podatkov iz naslednjih merilnih mrež:  
Merilna mreža Podatke posredoval in odgovarja za meritve 
DMKZ Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) 
EIS TEŠ, EIS TEB, OMS 
Ljubljana, MO Celje, EIS TEB, 
Občina Medvode 
Elektroinštitut Milan Vidmar 
MO Maribor, Občina Miklavž na 
Dravskem polju, Občina Ruše, 
MO Ptuj 
Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano 
EIS Anhovo Služba za ekologijo podjetja Anhovo 
LEGENDA: 
DMKZ   Državna merilna mreža za spremljanje kakovosti zraka 
EIS TEŠ   Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Šoštanj 
EIS TEB   Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Brestanica 
MO Maribor   Merilna mreža Mestne občine Maribor 
EIS Anhovo   Ekološko informacijski sistem podjetja Anhovo 
OMS Ljubljana   Okoljski merilni sistem Mestne občine Ljubljana 
MO Celje   Merilna mreža Mestne občine Celje 
MO Ptuj   Merilna mreža Mestne občine Ptuj 
  

Agencija Republike Slovenije za okolje 
127 
Oznake pri preglednici / legend to table: 
% pod odstotek veljavnih podatkov / percentage of valid data 
Cp povprečna letna raven / average yearly pollution level 
max maksimalna vrednost / maximal pollution level 
>MV število primerov s preseženo mejno vrednostjo / number of limit value exceedances 
>OV število primerov s preseženo opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances 
>AV število primerov s preseženo alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances 
>CV število primerov s preseženo ciljno vrednostjo / number of target value exceedances 
AOT40 vsota [µg/m
3
.ure] razlik med urnimi ravnmi, ki presegajo 80 µg/m
3
, in vrednostjo 80 µg/m
3
 in so izmerjene med 
8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Po Uredbi o kakovosti zunanjega zraka, (Ur.l.RS 9/11, 8/15 in 
66/18) se vsota računa od 5. do 7. meseca. Mejna vrednost za varstvo rastlin je 18.000 µg/m
3
.h. 
* premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only 
Območje/ site characteristics: 
U–mestno/urban, B–ozadje/background, T–prometno/traffic, R–podeželsko/rural, NC–primestno/near city, I–
industrijsko/industrial, REG–regionalno/regional 
Mejne, alarmne, opozorilne in ciljne vrednosti v µg/m
3
: 
Limit values, alert thresholds and target values of pollution levels in µg/m
3
: 
Onesnaževalo 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours 8 ur / 8 hours Dan / 24 hours  Leto / Year 
SO 2 350 (MV)
 1 
500 (AV)  125 (MV)
 3
 20 (MV) 
NO 2 200 (MV)
2
 400 (AV)   40 (MV) 
NO x     30 (MV) 
CO   10 (MV) 
(mg/m
3
) 
  
Benzen     5 (MV) 
O 3 180(OV), 
240(AV), AOT40 
 120 (CV)
5
  40 (CV) 
Delci PM 10    50 (MV)
4
 40 (MV) 
Delci PM 2,5     25 (MV) 
1
 – vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu    
3
 – vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu 
2
 – vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu    
4
 – vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu 
5
 – vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu  
Krepki rdeči tisk v tabeli 1 označuje prekoračitev mejnih vrednosti oz. prekoračeno število letno 
dovoljenih prekoračitev ravni. 
Bold red print in table 1 indicates the exceedances of the limit pollution level or the exceeded number 
of the annually allowed exceedances. 

Agencija Republike Slovenije za okolje 
128 
Preglednica 1. Pregled ravni različnih onesnaževal (presežene m ejne vrednosti so v rdečem tisku), leto 201 9 
Table 1. Overview of pollution levels of different pollutants (exceedances of limit values are in red), year 2019 
Merilno mesto / Site 
Tip območja/ tip 
mer. mesta 
site characte- 
ristics 
Delci 
PM10 
Delci 
PM2.5 
Ozon 
O3 
 Dušikov dioksid 
NO2 
 Dušikovi 
oksidi 
 NOx 
Žveplov dioksid 
SO2 
Ogljikov 
monoksid 
CO 
Benzen 
 C6H6 
 leto/   leto/  24 ur/ 
24hours 
 leto/  1 ura/  8 ur/ AOT  leto/ year 1 ura/  leto/  leto/ zima/ 1 ura/ 24 ur/ 
24hours 
8 ur/ leto/ 
year year year  1 hour 8 hours  1 hour year year winter 1 hour 8 hours year 
Cp max >MV Cp  >OV >CV µg/m
3
·h Cp >MV Cp  Cp Cp  >MV >MV Cmax (mg/m
3
) Cp  
 (µg/m
3
)  (µg/m
3
)  (µg/m
3
)  (µg/m
3
) (µg/m
3
)  (µg/m
3
) (µg/m
3
)  (µg/m
3
) 
OMS Ljubljana LJ Center U/T 34 153 37     45 0 107 5 4 0 0  2,2 
DMKZ 
LJ Bežigrad U/B 21 113 16 16 0 19 16046 25 0 44 4 5 0 0 1,7 1,1 
LJ Biotehniška U/B 19 103 8              
Maribor U/T 23 71 13     25 0 50     2,2 1,5 
MB Vrbanski U/B    13 0 19 19801          
Kranj U/B 19 70 8              
Novo mesto U/B 21 70 10              
Celje U/B 26 86 23  0 17 16827 25 0 47 4 4 0 0   
Trbovlje S/B 22 88 16  0 13 12714 19 0 32 4 4 0 0 2,3  
Hrastnik S/B 20 73 9  0 18 16941    2 3 0 0   
Zagorje U/T 25 93 28  0 7 10129 20 0 35 3 4 0 0   
MS Rakičan R(NC)/B 21 72 14  0 20 20193 13 0 17       
Nova Gorica U/B 20 92 10 13 5 42 25531 26 0 47       
Koper U/B 17 83 8  4 44 27975 15 0 18       
Krvavec R(REG)/B     0 65 28182        0,3  
Velenje U/B 17 52 0              
Žerjav R/I 20 51 1              
Iskrba R(REG)/B 11 55 2 8 0 24 18279 0 0  2 2 0 0   
Otlica R(REG)/B     25 55 35237          
CE Mariborska U/T 29 109 43              
NG Grčna U/T 23 96 10              
LJ Gospodarsko U/T 24 116 21              
MS Cankarjeva U/T 26 99 28              
EIS-TEŠ 
Šoštanj S/I 18 55 1     10 0 14 3 2 0 0   
Topolšica S/B           3 4 0 0   
Veliki Vrh R(REG)/I           3 5 0 0   
Zavodnje R(REG)/I     0 41 24823 5 0 6 4 4 0 0   
AMP Šoštanj R/I           4 5 0 0   
Velenje U/B     0 14 16385    3 4 0 0   
Graška Gora R(REG)/I           4 4 0 0   
Pesje S/B 16 58 1        4 3 0 0   
Škale S/B 15 60 1     6 0 8 5 5 0 0   
Občina Miklavž Miklavž R/T 25 84 31              
Občina Ruše Ruše R/B 18 56 1              
MO Ptuj Ptuj U/B 22 67 15              
MO Maribor  MB Vrbanski U/B 18 50 0     18 0 21       
MO Maribor Pohorje R(REG)/B     0 17 14875          
MO Celje AMP Gaji UB 24 107 25     14 0 45 8 5 0 0   
Občina Medvode Medvode S/B 15 57 2             1,2 
EIS TEB Sv. Mohor R(REG)/B     1 35 19294 5 0 6 6 6 0 0   
EIS ANHOVO 
Morsko R(REG)/I 15 89 5              
Gorenje Polje R(REG)/I 17 95 7              

Agencija Republike Slovenije za okolje 
129 
 
Slika 1. Gibanje povprečne letne ravni PM10 na izbranih merilnih mestih v mreži DMKZ. 
Figure 1. Average annual pollution level PM10 at some DMKZ monitoring sites. 
 
Slika 2. Število dni s preseženo mejno dnevno vrednostjo 50 µg/m
3
 za delce PM10 (dovoljeno število preseganj v 
koledarskem letu je 35) na izbranih merilnih mestih v mreži DMKZ. 
Figure 2. Number of days with exceeded 24-hour limit pollution level 50 µg/m
3
 for PM10 (may not be exceeded more 
than 35 times per calendar year) at some DMKZ monitoring sites. 

Agencija Republike Slovenije za okolje 
130 
 
Slika 3. Gibanje povprečne letne ravni PM2.5 
Figure 3. Average annual pollution level PM2.5 
 
Slika 4. Letno število preseganj opozorilne urne vrednosti OV 180 µg/m
3
 za ozon na izbranih merilnih mestih v 
mreži DMKZ 
Figure 4. The yearly number of exceedances of 1-hr information threshold OV 180 µg/m
3
 for ozone at some DMKZ 
monitoring sites. 

Agencija Republike Slovenije za okolje 
131 
 
Slika 5. Letno število preseganj 8-urne ciljne vrednosti CV 120 µg/m
3
 za ozon v drsečem povprečju treh let na 
izbranih merilnih mestih v mreži DMKZ 
Figure 5. Yearly number of exceedances of the maximum daily eight-hour mean CV 120 µg/m
3
 for ozone at some 
DMKZ monitoring sites. 
 
Slika 6. Gibanje povprečne letne ravni NO2 
Figure 6. Average annual pollution level NO2 

Agencija Republike Slovenije za okolje 
132 
SUMMARY 
Air pollution except ozone in Slovenia in 2019 was just slightly lower than in 2018. The reason was 
changeable weather with periods of participations and high temperature in the November and December 
without temperature inversions. 
Exceedences of the daily limit PM10 concentration were above the allowed annual number of 35 in year 
2019 at two sites in the interior of Slovenia: Celje Mariborska (43) and Ljubljana Center (37). The annual 
limit value for PM10 as well as for PM2,5 was not exceeded at any measuring sites. 
Ozone in 2019 exceeded the target 8-hour value at all stations, while the 1-hour information threshold 
concentration of ozone was exceeded, as in previous years, in the extreme south-western part of 
Slovenia where the climate is sub-mediteranean, and where the transport of polluted air from Italy is 
also noticeable. There were 25 at the Otlica station of higher altitude (Primorska region), 5 exceedances 
at the site of Nova Gorica (Primorian region), 4 in Koper (Adriatic coast) and one in Sv. Mohor. 
Pollution level of nitrogen dioxide was exceeded annual limit value at the traffic spot of Ljubljana Center. 
Other pollutants were all below the limit values.