.*-¦*.                                                    J e I č i c a.
^^     (Po Andersenu poslovenil V. Eržen.)
Zunaj gozda je stala drobna jelčica. Bila je na dobrej zemlji in dobrem prostom; dobivala je lehko svitlobe in gorkote, zraka je imela dovčlj, in okoli nje je raslo mnogo vegjih tovarišic, jelčic in smerek. A jelčica je zel6 hre-penela, da bi skoraj dorasla! Nij jej bilo toplega solnca niti: svežega zraka, niti se je brigala za kmečke otroke, ki so s^verteč okoli nje pogovarjali, ko so prišli nabirat rudečLh jagod in sladkih malin.   Tečkrat so prihiteli 3 pol-
— 182 —
nim loncem, ali so pa imeli na slamnatej bilki nabranih jagod; tedaj so po-sčdali poleg jelčice, rekoč: ,,kaj ne, kako je lepo to drevesce?" Tega jelčica še cel6 slišati nij mogla.
Bod6če leto se je drevesce potegnilo za dober člen, in drazega leta zo-pet za dober čleii; na jelkah se namreč izpozna po členih, ki se vidijo na deblu, koliko let so stare.
^Oj, da  sem uže  skoraj take  velikosti,  kakoršae  so  druga  drevesa!"
tožflojemlado drevesee; ,,potlej bi mi bilo lehko veje raztezati tako daleč in
\..sh svojim verhom bi gledala po vsem širokem svetu!   Po vejab. bi gnezdili
ptiči, in kedar bi yeter pihal, tedaj bi tudi jaz tako ponosno prikimovala,
kakor 6na drevesa tam blizu mene."
Nij so jo Teselili niti solnčni žarki niti ptičiee in rudeče meglice, ki so zjutraj in zvečer nad njo veselo plule.
In ko je poteni prižla zima, in je belo se lesketajoči sneg ležal daleč okoli, priskakal je često kak zajček ter kar preskočil mlado drevesce. 0, to je jelčico zel6 razžalostilo!
A prešli ste d?e zirai, in tretjo je bilo drevesce uže toliko, da je bilo treba zajčku se ga ogniti. ,,0j rasti, rdsti, vekšati in starati se; to je jedino ¦ Iep6 na tem svetu," tako je mislilo mlado drevesce. Vsako jesen so prišli dervarji ter so posekali nekoliko največjih dreves; to je bilo vsako leto, in mlada jelčica, uže popolnoma dorasla, bala se je tega zelo; kajti velika in in košata drevesa so se treskajoč iii pokajoč podirala aa tla. Posekali so jim vse veje. Bila so potlej ob vso lepoto, dolga in tenka, da jih nij bilo več izpoznati. A potem so je položili aa vozove in koaji so je odpeljali iz gozda.
Kam ž njimi?   Kaj je čaka?
V pomladi, ko so se vernile lastovice in štorklje, vpraSalo jih je drevesce: wje-li mi znate povedati, kam je odvedo?   Ali ste se morda srečali?"
Lastoviee nijso znaJe ničesar povedati; štorklja je pomislila ter potem prikimaj68 z glavo dejala: ,,da, jaz menim, da sem je videla! Na potii iz Egipta mi je priveslalo naproti mnogo novih ladij s krasnimi jadrili. Gotovo, da so to bile jelke, kajti jadrfla so imela zel6 tak duh. Božja ti pomo6! to se ti velfčajo in koSat^!"
,,0j, da sem uže skoraj vzrasla, da bi se mogla voziti tam po širokem morji!   A kaj je prav za prav morje, in kako izgleda?" .
,,To se ne dade kar tako razložiti," reče štorklja ter otide.
rVesžlise svoje mlad6sti!" rek6jej solnčni žarki; ,,radiij se čverste, zdrave rasti in mladega življenja!"
In Teterc je poljubljal drevesce, a r6sa je jokala nad njim bridke solze, ali jelčica vsega tega nij razumela.
Ko se je bližal božič, posekavali so manjga drevesca in drevesca jed-nake starosti z jelčieo, katera uij imela niti mirii niti pokoja ter je zmirom. hotela biti daleč odtod. Ta mlada drevesea, in bila so res najlepša, nijso iz-gubila vej; položiU^o je na voz iii odpeljali iz gozda.
,,Eam g5.j«0 ta?" vpraša jelčica. ,,Saj nijso nič večja od mene, jedno drevesce, ^ii je stalo tukaj poleg mene, je še celč manjše nego li jaz! Zakaj jim ne posečejo vej?   Kam je odpelj6?
rTo zoamo mi, to znamo mi!" začverče vrabci. ^Tam doli v mestu sino
— 183 —
pogledali skozi okna. Dobro vemo kam je odpeljd. Oj krasote! bleščč se t največjej lepoti, katero si človek more misliti. Skozi okna gledaj66 smo je videli nasajene po gorkih sobah. Veje so se jim šibile pod težo najkrasnej-šega lišpa. Ob vejah so visela pozlačena jabolka, medeni kolači, igrače — in vse to je obsevalo sto in sto svitlih lučic."
nIu nadalje ?" — povpraša jelčica tres6č se  po vseh vejah.    ,,In dalje, kaj se zgodi potlej ?"
rAli, več nijsmo videli!   Lepšega si človek misliti ne more!" ^Bog zna, ali je tudi meni odločena taka sreča?" vzklikne veselo jel-   ¦ čica.    ,,To je mnogo bolje nego li voziti se po širokem morji!   Kako hrepe-nfm, da bi bil už6 skoraj božič.    Zdaj sem tolika iii tako košata, kakor 6ne, ki so je bili lani odpeljali! — Oj,   da  sem uže  na  vozu!   Da sera  užš V gorkftj sobi veselšč se svoje lepote in kinča!   In potlej ? Da potlej me čaka še kaj boljšega, mnogo lepšega, čimu bi me drugače takolišpali? Gotovo sein odmenjena za kaj večjega in čestnejšega!   A zakaj neki?   Oj, koliko terpim hrepenčč in sama ne ved6č, kako mi je!"
nBodi naju vesela!" rečeta jej zrak in solnce, ,,bodi vesela čverste mla-dosti tu pod milim nebom!"
A jelčice to nij veselilo ter je rasla in rasla; po leti in po zimi je bila zelena, temno zelena. Ljudjš so, videč jo, rekali: ,,to je pafi lepo drev6!u In o božiči so jo pervo posekali. Sekira se je zasadila globoko v mozeg. Za-jčkiivši je padlo drevesce na zemljo. Čutilo je nekako bolečino, nekako ne-zavest. Nij mu bilo mar prihodnje sreče, bilo je zdaj žalostno, da se mu je treba ločiti od STOJe domačije, da mu je treba zapustiti kraj, kder je bilo vzraslo. Saj je dobro vedelo, da nikoli več ne vidi svojih dragih, starih to-rarišev, germičev in cvetic, v katerih sredi je do sedaj rnimo prebivalo; ja-valjne bode ge kedaj prijetno čulo tičje petje, kakor doslej. Ločitev nij bila nikakor prijetna.
Drevesce se je še le zdaj zavedlo, ko so je položili na nekem dvorišči z drugimi drevesei z voza na tla in je nek gospod opomnil: rta jelčica tukaj je lepa ! Te nam bode dosti!"
Tak6j sta pristopila dva služabnika v lepem oblačilu ter sta nesla jel-čico v veliko, krasno dvorano. Okoli iri okoli ob stenah so visele lepe podobe. Poleg peči se slepfcami so stale velike cvetlične posode od kitajskega por-celana, poblazinjeni stoli, svilena počivala, velike mize, na katerih ?o ležale knjige s podobami in vsakoršne igrače — ob vrednostido sto in sto tolarjev — kakor so govorili otroci. A jelčico so zasadili v kad s peskom napolneno. Otroci kadi ni!so videli, ker je bila vsa prepeta z zeleno robo in je stala na velikem pisanem sagu (tepihu). 0 kako se je treslo drevesee! Kaj neki se zdaj zgodi ž njitn? Kinčati so začeli jelčico služabniki in g6spice. Po vejab. razobesijo majhene mrežice, izrezljane iz pisanega papirja. Vsaka mrežica je bila polna sladciflf• Nad sto radečih, modrih inbelih svečic je bilo potaknenih po vejah. Punifee, — kakor žive in kakoršnih drevesce še nikoli' videlo nij — sedele so po njegovih vejah. Visoko gori na veršiči je bila privezana zvezda od zlatih pen.    To je bilo res lepo in krasno!
,,Noc6j," govorili so vsi, »nocoj se bčde pač blestžlo!"
nOj," Yzdihne dreTesee, nda bi bil uže večer!   Da bi uU kmalu pri-
— 184 —
žgali svečice! In kaj se zgodi potlej ?  Ali pridejo tudl mbci na okno gledat ? Ali se tiikaj vkoreninim ter stojim po zimi in po letu tako okinčana?"
Nijso je varale nadpje! A samega hrepenenja jo je lubad bolela. Kadar drev6 boli lubad, ravno tako mu je hudo, kakor nam, kadar nas boli glava.
Zdaj prižg6 lučice. Kakšna svitloba! Kakšna lepota! Drevesce se je samega veselja tako treslo po vseh vejah, da se jedna lučica obali in ^asmodi zelenje.   Začelo je kar goreti.                                                         ,   . ,. 'aiJ ?„,,
,,Bog nas varuj!" vpile so g6spice naglo gaseč ogenj. ,            In zdaj  se  drevesce  niti  stresniti nij smelo.    0   to ga je bilo grfiza!
Težko bi mu bilo dejalo, da bi bilo izgubilo kaj svojega lišpa. Vsa ta sijajnost je jelčico vso omamila. . — In zdaj se odprč vrata na stežaj — iu tropa otrok se zažene v sobo, kakor da bi hotela drevo podreti na tla. A bolj stari ljudje vstopijo počasi za nijmi. Mladina kar nema obstoji, — a to samo za jeden trenotek, ker potlej so rajali, da se je po "vsej sobi razlegalo. Plesali so okoli drevesa, tor darove tergali z njega.
,,Kaj počn6 ? Kaj neki se bode zgodilo ?" misli si drev6. In lučice so prigorele skoraj doli do vej. A kakor so dogorevale, tako so je vgaševali. Naposled dobe otroci dovoljenje, da smejo drevesce obrati. Tako so planili na-nje, da je po vseh mladikah pčkalo. Da nij bilo z veršičem in zvezdo priterjeno na strop, uže davno bi je bili poderli.
Otroci so s prekrasnimi igračami skakali in plesali po sobi, a drevesca nij nibie pogledal razven stare pestunje, ki je prišla pogledat posamezne veje, ali nij med njimi pozabljena kaka sinokva ali kako jabolko.
,,Kakopovest, povest!" klicali sozdajotroci tiraj6č tja k drevescu majh-nega debelega možička. A ta se posadi ravno pod jelčico. ,,Tu smo lepo t zelenem," dejal je, ,,in drevescu bode lehko na korist, ako posluša! Ali stojte; povedati vam hočem samo j e d n o povest. Ali vam naj povem o Ivede-Avedeju ali o Kumpeži-Dump eži, ki je bil padel po stolbah in je vendar dospel do tolike čestf, da je dobil kraljičiiio za ženo.
,,Povejte nam o Ivede-Avedeju!" krieali so jedni, ,,o Rumpeži-Durapeži!" klicali so drugi; to vam je bilo vpitja in krika! Jedina jelčica je molčala misleč si: nKaj mene nehte vmes? Ne bodem U imela jaz ničesar opraviti?" Saj je Ibila ž njimi in je storila, kar jej je bila dolžnost. In mož je pripo-vedoval o ^Eumpeži-Dumpeži", ki je bil padel po stolbah in je vendar do-spel do take česti, da je dobil kraljičino za ženo. In otroci so ploskali z ro-kami in klicali: ,,Povedi, povedi!" Hoteli so še slišati povest o Ivede-Ave-deju, a slišali so povest samo o Kumpeži-Dumpeži. Jelčica je stala Tsa nema in zamišljena; tički y gozdu nijso jej nikoli pripovedovali kaj tacega. ^Rumpež-Dumpež" je bil padelpo stolbah in vendar je dospel do take česti, fclda je dobil kraljičiiio za žeao! ,,Da, pač taka je na svetu!" misli jelčica, meneč, da je vse to gola resaica, zat6 ker je bil to tak berdak mož, ki je o tem pripovedoval. .,Da, da, kdo zaa! Tndi jaz lehko še padem po stolbah; a jaz dobim kraljeviča !" in veselilo se je drevesce, da je bodo jutrodan zopet okinčali z lučicami in igračami, z zlatom in sladkim ovočjem.  •
^Jutri sj'«ie bodem tresla!" mislila si je jelčica. ,,Eadovati se hočem svoje velii>f5fnosti. Jutri slišiin zopet povest o Kumpeži - Dumpeži, morda tudi 6it) o Ivede-Avedeju."
— 185 —
^   ln drevesce je stalo vso noč tiho in zamišljeno. ;      Drnzega dnč prideta služabnik in dekla v sobo.
nZdaj me zopet vnovič okinčata!" misli si drevesce. A vlekla sta je iz sobe, gori po stolbah (stopnicah) na podstrešje, ter je postavila tam v temen kot, kamor nikoli ne prisije dnevna svitloba. Kaj naj to pomčni?" vzdihne jelčica. nKaj neki tu počnem? Kaj neki bodem slišala tukaj?" Ia nasloni, se na zid ter misli in misli. — In imela je časa dovolj, kajti prehajali so dnevi, prehajale so noči. Nikogar ni bilo gori; in ko naposled nekdo pride, Mlo je samo zat6, da je postavil nekaj velieih sesekov (omar) tja v kot. Drevesce je stalo zdaj popolnoma skrito; mislilo si je, da je zdaj čisto po- . zabljeno.
rZdaj je zunaj zima!" misli si jeleica. ,,Pusto zemljo pokriva sneg, ljndje me ne mog6 saditi, zatoraj bodem gotovo do pomladi tičala tukaj v tem zavetji. Kako všeč mi je ta načert! Kako so pač ljudje dobri! — Da bi le ne bilo tukaj. take teme in sauiSte! Niti malega zajčka nij! To je bilo uže bolj prijazno tam zunaj v gozdu, ko je ležal sneg in je zajec mimo mene tekal; da, cel6 takrat ko me je še lehko preskočil, takrat se vč, da mi tega nij bilo mogoče sterpeti.   Ali tukaj je res strašno sainStno!"
,,Pip, pip!" oglasi se miška prismuknivši iz luknjice; in potlej prihiti za njo še jedna miška.   Obnosljavši jelčico šinile sta jej med veje.
nTako hudo je mraz!" rečete miški. nSicer je dobro tu bivati! Kaj misliš, ti stara jelka?
nSaj še ioijsem stara," odverne jelčica, ndosta je starejših od mene!" " ,,Od kod si prišla?" vprašale ste jo miški, ,,in kaj vse veš?" Bili ste ze!6 radovedni. nPovej nama vendar kaj o najlepšem kraji na zemlji! Ali si bila ondu? Ali si bila v jedilnih shrambah, kder leži po policah sir in od stropa vise krače pa plečeta, kder se pleše po lojevih svečah, kamor greš sestradana in vfcn prideš debela in rejena?"                                         ''." ¦• "<*
„0 tem ničesar ne vem!" odverne jelčica. ,,A gozd poznam, kder sije' solnce in žvergole tički!" In pripovedala jevso svojo mladost. In miški, ki še nikdar nijste slišali kaj tacega, pazno ste poslušali ter dejali:1'1' *"'-       >
rEj koliko si pač videla!   Kako si bila res srečna!"
,,Jaz?" pravi jeičica, prernišljajoč Iastne besede.    ,,Da, prav za prav so   . to bili res veseli časi!" —   A potlej začne pripovedovati o  svetem večeru, ko je bila tako bogato obložena s poticami in lučicami.                                  i
,,0j," vzkliknete miški, nkako srečna si res bila, ti stara jelka!"
,,Saj šenijsem tako stara !" zaverue jujelčica. ,,Šele to zimo sem prišla iz gozda.   Samo v rasti sem se nekoliko zakasnila."
,,Kako lepo pripoveduješ!" rečete miški. In drugo noč ste prišli s^ štirimi drugimi miškami, katere bi tudi rade poslušaie pripovedujoče drevesce, in čim več je pripovedovalo, tem več se je spomiojalo minolih časov, ruisleč -si: Bili » pač veseli časi! A leliko zopet pridejo. Eumpež - Dumpež je bil padel^o stolbah in je vendar dobil kraljičino za ženo. Morebiti da tudi jaz dobim naposled cel6 kraljeviča !" In jelčica se je spomnila lepega mla-dega brasta, ki je rastel tam zuaaj v gozdu. Ta je bil zd-njo resnično lep in zal kraljevič.
nKdo je Rumpež -Dumpež?" vprašajo miške.   In jelčica jim poy6 tso- _,
— 186 —
pripovedko.    Spomnila se je na vsako posamezno besedo, in miške so velicega veselja hotele poskočiti drevescu na Teršič.
Drugo noč je prišlo še mnogo več miši, in v nedeljo cel6 dve podgani; a podgani menite, da pripovest nij dosti prijetna, in to je užalilo miške tak6, da so po sedaj tudi manj bile za-ajo vnete.
^Ali veste samo to jedno povest ?" vprašate podgani.
nSamo to jedno! Cula sem jo na svoj najsrečnejši večer; takrat niti slu-tila nijsem, kako sem bila srečna."
rTo je ze!6 slaba povest! Ali ne zuate nobene povesti o masti in loji? Nobene povesti iz shrambe za jedi?"                              .   , ..^.,,. -; .. .,,-f- . -
BNe," odgovori drevesce.                                                                        _;.
(-j.t.    nNu, tako vam pa lepa hvala," rečete podgant ter otidete k svojim. j» w       Naposled tudi mišk nij bilo in jelčica je vzdihovala:   ,,kako je bilo pri-jetno, ko so okoli mene sedele gibčae miške ter me poslušale!   Zdaj je tudi tega konec ! — To se hočem dnigace veseliti, kadar me zopetprenes6 od tukaj."
A kdaj se tozgodi? — Da, bilo je necega jutra, ko pridejo ljT<5je ter gospodarijo zgoraj po podstrešji. Odmeknili so omare ter drevesce spravili iz-za njih. Tržščili so je, to se zna, tak&j terdo ob tla, a služabnik je pobere in vleče doli po stolbah, kder se je svital dan.   -, '•¦¦¦*   '
,,Zdaj se zopet prične življenje!" misli si jelčica. čutila je sveži zrak, perve solnčne žarke in — zdaj je bila zunaj na dvorišči. Vse se je tako naglo veršilo, da je jelčica skoraj na samo sebe pozabila. Td je bilo toliko in toliko videti. Dvorišče je bilo poleg verta, v katerera je vse cvetelo. Cvetice so t najlepšili barvab. molele čez malo ogvajo. Lipe so berstele in lastoviee so ferfetale okrog, klicajčč : ,,kvire-vire-vi, moj mož jeprišel!" Anij bilo jelkino drevesee, kar so lastovice mislile.
nNu, zdaj bodem zopet živela!" radovalase je jelčica raztezajoč ua širo-ko svoje vejice.   Ali gorje! te so bile vse suhe va. rujave.   In ležala je tam  ¦ v kotu mej ljuliko in koprivami.   Zvezda od zlatega papirja je tičala še zgoraj na veržiči, Iesketaj6č se v solnčnih žarkih.
Na dvorišči je igralo nekaj onih veselih otrok, ki so o božiči tako veselo plesali okoli drevesca ia se ga tako veselili. Najmanjši deček poleti tja k drevescu in mu odterga zlato zvezdo.
,,Glejte, kaj sem našel tukaj gori na gerdej jelki!" reče deček ter stopa po suhih vejicah, da so mu pokale pod čreveljeki.
In drevesce je tako railo zerlo ua kras6to cvetic tam na vertu. Želelo je, da bi bilo ostalo tam v svojem temnem kotu na podstrešji; spomnilo se je čverste mladosti v gozdu, veselega svetega večera in mišk, ki so tako ve-selo skakljale in poslušale povest o Kumpeži-Dumpeži.
,,Pro6 je, vse je proč!" reče stara jelka. ,,Da sem se veselila, dokler mi je bilo še moč !   A zdaj je uže vse minulo !"                                   11    . k
In pride hlapec ter razseka jelčico na male kosce. Velik kup veJOTine je ležal tam. Zdaj je zašvignil ogenj izpod kotla. {jrloboko je jelčica vzdihovala * in vsak vzdihljej jej je bil nova rana. Otroci pritek6, posedejo okoli ognja ter vanj gledaj6č, Tpijejo: ,,pik ! pok !" A pri vsacetn p6kljeji, ki je bil globok vzdihljej, mislilo je drevesce na kak Teseli poletni dan v gozdu, ali kak zimski večer zunaj pod rp^im nebom, ko so zvezdice tako prijetno blesketale.   Spomnilo
— 187 —
se je na sveti večer in na Rumpeža - Dumpeža, jedfno pripovedko,   ki jo je kdaj slišalo drevesce, in potem je — zgorelo.
Otroci so se igrali na vertu in najmanjši deček je imel na persih pri-peto zlato zvezdo, katero je imelo drevesce na svojega življenja najlepši večer. A zdaj je uže minul ta večer, miijuloje drevesce in naša povestje tudiminula — in tako mine vse na tem svetu!