CeJ'e - skladišče D—Por GLASILO OZD STEKLARNE „BORIS KIDRIČ“ IN STEKLARSKE ŠOLE LETO 4 ROGAŠKA SLATINA JULIJ 1976 SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST V NAŠI STEKLARNI Nujne so korenite spremembe Na šestem sestanku osnovne organizacije zveze komunistov, vodstvenih delavcev, družbenopolitičnih organizacij in organov samoupravljanja, 7. julija so prisostvovali član IK CK ZKS Lojze Briški, sekretar medobčinskega komiteja zveze komunistov Celje Janez Za-hrastnik, sekretar občinskega komiteja ZK Šmarje pri Jelšah Darko Bizjak, pravobranilec samoupravljanja Rudi Peperko in še drugi gostje. Osrednja točka dnevnega re- da je bila samoupravna organiziranost v naši delovni organizaciji. V uvodnem poročilu, ki so ga sestavili direktor organizacije združenega dela dipl. inž. Voj o Djinov-ski, sekretar organizacije združenega deda Vlado Mrhar, vodja raču-novodsko-komercialnega sektorja Franc Šrirnpf in vodja temeljne organizacije združenega dela Rogaška Slatina ing. Jože Pelko, je spregovoril direktor Voj o Djinovski. Go- Železna konstrukcija za novo avtomatično zmešamo je že postavljena — joto J. Tišma. Vsebina Kako iz težav? 4 Dogovorjeno uresničiti .1 6 Naš razvojni načrt... 8 Sodelavci so povedali. . 9 Razgibana razprava 10 Nadure, nadure ..! 11 Kakor majhen čolnič 12 Zmagala je želja..! 13 Ivanka Klajne 14 Kadrovske zanimivosti 14 Naša pomoč 14 Še je čas za ..! 15 Kako na oddih? 15 Umaknite se ...! 15 Nagradna križanka št. 30 16 voril je o srednjeročnem razvoju delovne organizacije, samoupravljanju, obveščanju, kadrovski politiki, stabilizaciji in o vsem, kar zadeva našo organizacijo združenega dela. Prostor nam ne dovoljuje, da bi objavili uvodno poročilo. , Zaradi pestrosti razprave pa posvečamo več prostora prav njej, saj je bila zanimiva in usmerjena k reševanju žgočih vprašanj, ki se porajajo v naši vsakdanji praksi! Zakaj pobuda za sestanek? Sekretar osnovne organizacije ZK v temeljni organizaciji združenega dela Franc Zupanič je v uvodu dejal, da si' je centralni komite ZKS zadal nalogo, da njegovi člani obiščejo vse večje kolektive in s tamkajšnjimi komunisti prerešetajo samoupravno organiziranost, ocenijo, kakšna je in se dogovorijo, kakšna naj bi bila. član izvršnega komiteja CK ZKS Lojze Briški pa je med drugim dejal: »Pobuda centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije ni naključna. Smo sredi velikih družbenopolitičnih nalog, ki terjajo od vsakega komunista in samoupravno opredeljenega občana veliko aktivnosti. Pred nami je obdobje, ko se moramo odločiti, kako se bomo v skladu z osnutkom zakona o združenem delu organizirali in preverili resnično stanje. Le na podlagi tega lahko ukrepamo in prinesemo ustrezne stvarne sklepe. Razprava in delovanje v prihodnosti naj pomeni spreminjanje obstoječih razmer. Poleg samoupravne organiziranosti je zelo važno, kako se bomo lotili načrtovanja srednjeročnih razvojnih programov delovne organizacije. Prav tako je zelo pomembno, da nenehno skrbimo za stabilizacijo, ki zagotavlja stabilnost in socialno varnost delovnih ljudi, in da hkrati bedimo nad tem, kakšna je dejanska kadrovska zasedba v delovnih organizacijah. O vseh teh naših nalogah veliko govorimo in tudi kaj uresničimo. V celoti pa ne moremo biti zadovoljni in prav zaradi tega spodbujamo za spreminjanje obstoječega stanja, želimo in menimo, da je edinole tako prav, da z učinkovito akcijo naredimo pozitivne premike v zvezi z odnosi v delovnih okoljih, 'programi, perspektivo in kadri. Akcija bo potekala po vseh občinah...!« Živahna razprava Franc Županič je ocenil, da delegatski sistem še ni zaživel tako, kakor bi moril, saj se delegati v velikem številu primerov ne udeležujejo sej delegacij. Po njegovem mnenju je obveščenost delavcev v temeljni organizaciji dobra, da pa še vedno ni ustrezna v krajevnih skupnostih. Hiba je tudi v tem, ker časopis »Steklar« kot mesečno izhajajoče glasilo ne more pokriti vsega. Rudi Jugovar je dejal, da si spričo nalog, ki nas čakajo na področju samoupravne organiziranosti in na področju spodbudne j šega sistema nagrajevanja, ne moremo privoščiti lagodnosti. Po njegovih besedah je usmeritev na svinčeni kristal sicer pravilna, toda precej nas prizadeva visoka obdavčitev glede na težko delo. Meni, da smo ukrenili vse, da bi naš položaj popravili, saj smo delali štiri stabilizacijske nedelje, toda kljub temu so težave še ostale in da človeka po tridesetih letih dela močno prizadene, ko se mora ubadati s takšnimi težavami. Svojo razpravo je sklenil z mislijo in prepričanjem, da bomo s skupnimi močmi premagali vse težave. Vodja temeljne organizacije združenega dela inženir Jože Pelko je ocenil, da so težave širšega značaja, katerim v dobri meri botruje visoka obdavčitev. Na eni strani visoka obdavčitev in trditve, da proizvajamo luksus, na drugi strani pa držanje cen pod strogim nadzorstvom, ne gre skupaj. Med drugim ocenjuje za nas življenjskega pomena uvoz nekaterih materialov, za katere pa ne dobimo dovoljenja, saj je lanskoletna uvozna meja za 80 odstotkov manjša kljub temu, da nam izvoz raste. Po Pelkovem mnenju je vprašljivo, ali se ob 70 do 80 odstotnem izvozu in naraščanju cen doma lahko počutimo povsem brezskrbne, in ali bomo lahko obdržali našo petdesetletno tradicijo ročnega dela. Jože Kovačič se je dotaknil nekaterih zunanjih zadev, ki vplivajo na stanje v delovni organizaciji. Med drugim je omenil težave z zdravstvom, ko gre po 30 dneh bolniškega staleža kakšen bolnik za nekaj "dni delati in potem znova v stalež. Po njegovem mnenju nismo deležni takšne zunanje pomoči, kakršne bi pač morali, saj smo sicer res majhno, vendar pomembno podjetje za našo občino. Delovodja v brusilnici v Kozjem Ludvik Drimel meni, da je kadrovsko stanje v tem obratu zelo kritično, saj zaradi slabih osebnih dohodkov od 1600 do 2.300 dinarjev mesečno delavci odhajajo na delo drugam. Dekleta se selijo v »Metko«, fantje pa si boljše zaslužke iščejo v rudniku. Za letos sta prijavljena le dva kandidata. Marjan Šarlah vidi razloge za veliko fluktuacijo v slabih osebnih dohodkih mladih, ki zaslužijo od 1800 do 2000 dinarjev na mesec. Zavzema se za to, da bi glede na široko območje, od koder črpamo kader, vendarle morali urediti prevoze na delo in z dela in nameniti ustrezno skrb popravilu cest. V slabih zaslužkih mladih vidi razloge za splahnitev prvotnega veselja, ki so ga ob novi brusilnici kazali v Kozjem...! Po besedah Jožeta Halužana je zaskrbljujoče to, ko imamo več kot 600 zaposlenih z mesečnimi osebnimi dohodki med 1600 ih 2200 dinarjev, kajti predlaganega zvišanja ni moč uveljaviti zaradi nevarnosti uravnilovke. Trideset sindikalnih skupin, kolikor jih ta hip imamo, ne predstavljajo vezi v članstvu sindikata. Meni, da bi lahko bili s poživitvijo dela sindikalnih skupin, množični sestanki bolj poredki, saj je delovni čas res dragocen. »Morda zveni nekoliko pretirano, toda upam, da mi kolegi zaradi tega ne bodo zamerili, če rečem, da je steklarna Boris Kidrič postala pojem slovenske oblikovne kulture, saj smo se povzpeli v jugoslovanski in svetovni vrh«, je dejal direktor Vojo Djinovski in ocenil poprečne osebne dohodke pri nas kot ne najbolj ugodne, ki pa so kljub temu najvišji v jugoslovanski steklarski industriji. »V jedro problemov je treba prodreti!« V razpravi je sodeloval tudi sekretar medobčinskega komiteja Zveze komunistov Celje Janez Za-hrastnik. Dejal je, da se strinja z ugotovitvami večine, ki so govorili o težavnem položaju, saj je problem znan. Gre za dejanski problem neučinkovitosti administracije, da bi določene zadeve sproti reševali, in nadaljeval: »Resnici na ljubo je treba reči, da tovrstni problemi ne pestijo le vas. Vsekakor je treba po naših znanih poteh opozarjati na možne nedoslednosti. Dobro je znano, da državni inter-vencionizem nekomu koristi in nekomu škoduje. To ste tudi vi občutili v preteklosti, toda v vašo prid. Takrat seveda ni bilo treba tarnati, kajti položaj je bil ugodnejši. Sedaj pa smo v obdobju dogovarjanja in sporazumevanja, zato je prav in pošteno, če ob našem težkem položaju vidimo tudi druge, ki so morda v še težjem. Prizadevati si moramo, da bi bilo administriranja čim manj. Ob tem, ko upravičeno kritiziramo prepočasno administracijo, ne moremo mimo tega, kar je prisotno v našem neposrednem okolju, v naši delovni organizaciji. Več kot očitno je, da pri tako nizkih osebnih dohodkov ne morete dolgo zdržati. Kaže se potreba nemudoma odpraviti preživeto miselnost! Revolucionarno, tehnološko ali kako drugače! Komunisti moramo v pr- vi vrsti biti bolj odgovorni do notranjih problemov, ki se porajajo. Pogovoriti se moramo odkrito in na pravem mestu. Hvale vredne so vaše stabilizacijske nedelje, toda treba je iskati trajnejše rešitve. Treba je temeljito pretehtati, ali so še kakšne druge rezerve. Vprašanje je, v kolikšni meri ste jih poiskali. Vseh slabosti se ne da odpraviti s kakšnim dodatnim delovnim dnevom v letu. Podatek, da imate veliko visokokvalificiranega kadra, je spodbuden, toda ne bo odveč vprašati se, ali je ta kader storil vse, kar je v njegovi moči, da bi prišli do dejanske stabilizacije? Vse to je treba, kot rečemo, položiti na mizo in pretehtati. Če bomo prodrli v jedro problemov, ni dvomov v to, da bomo našli pravo pot za odpravo vseh slabosti. Ne moremo mimo tega, da je prav samoupravna organiziranost porok za to. Tisoč sto in nekaj več delavcev, ki so v eni temeljni organizaciji, očitno kaže, da delavsko samoupravljanje ni približano delavcu v takšni meri, v kakršni bi moralo biti, saj ni stvarnih možnosti za to. Težko se je sprijazniti s tem, da toliko časa študirate, ali bi šli na več temeljnih organizacij ali ne! Treba je iti na več temeljnih organizacij. Globoko zgrešeno je pojmovanje, da je organiziranost na več temeljnih organizacij razbijanje kolektiva. Prav nasprotno je res! Bolj močan bo, ker bo tako organiziran odpravil marsikatero slabost, ki danes ni tako vidna.« Jože Jankovič se je v svoji razpravi dotaknil dohodkovnih odnosov in samoupravne organiziranosti in dejal, da o tem bolj govorimo in kaj malo naredimo, saj bi te stvari lahko že prej uredili. Za to se je treba nenehno truditi, če hočemo, da bomo dosegli zaželene rezultate. Brez natančnih obveznosti ne moremo pričakovati uspehe. Nihče od zunaj ne bo rešil našega položaja. Sami smo ga zmožni popraviti, toda le pod pogojem, če bomo svoje obveze dosledno izpolnili. Steklarna ni osamljena! »Ne bi se smeli zavajati s sedanjo samoupravno organiziranostjo, saj, denimo roko na srce, je to pravi formalizem, če tako številno organizacijo, kot je naša, štejemo le za temeljno,« je med drugim dejal sekretar občinskega komiteja Šmarje pri Jelšah Darko Bizjak in nadaljeval: »Od delegatov zlasti pričakujemo, da bodo dejansko zastopali interese delovnih ljudi. Potlej ne bo več vprašljivo, ali so to interesi kolektiva in širše družbene skupnosti. Mi, ki prebiramo ča- sopis Steklar, vemo, da je primer, kako na tak način obveščati, toda to je še. vse premalo, saj mesečnik res ne more biti v pravem pomenu besede obveščevalec. Imam vtis, da je precej tega, kar je bilo rečeno v uvodnem poročilu, povedano posplošeno. Ko človek posluša o čvrstih stikih v krajevni skupnosti, dobro ve, da temu ni tako, saj ljudje odstopajo. To je dokaz, da se deklarativno izražamo za, v dejanjih pa je pogostoma drugače. Zgrešeno je, če v praksi bodisi mojster ali kdo drug, ki je slabo delal, tudi odstopi od svojega položaja. Močno pogrešam tudi vlogo šole, saj iz poročila ni razvidna njena vloga v izobraževanju steklarskega kadra. Z modernizacijo, ki jo načrtujete, je treba misliti na presežek delavcev in na invalide. Za to niste odgovorni le v steklarni temveč tudi zunaj nje, saj delavci ne smejo ostati brez dela. Za nas vse skupaj je zelo pomembno, da gre steklarskemu kolektivu dobro. In glede na razpoložljive možnosti bo vsekakor deležen tudi pomoči od zunaj. Skupna naloga nas vseh pa je napeti vse sile, da bomo z boljšo organizacijo hitreje segli naprej.« Sekretar organizacije združenega dela Vlado Mrhar je omenil, da glede združitve s steklarsko šolo ni bilo odziva šole. K boljši obveščenosti članov delovne skupnosti bo nedvomno prispeval bilten, ki ga bomo poleg časopisa Steklar izdajali občasno. Vprašanje invalidov je vsak dan težje, saj moramo izmišljati nova delovna mesta. Kar zadeva kadrovska vprašanja, pa je 1 Irv • Strokovnjaki, ki so načrtovali novo halo v Steklarski šoli, so obljubili veliko boljše delovne pogoje. Steklarji pa menijo, da so jih načrtovalci 'neprijetno presenetili...! — foto J. Tišma treba reči, da smo si močno prizadevali, toda kljub vsemu se nekateri delavci odpravijo na delo drugam. Krepko je treba naprej ...! Rudi Peperko je kot nesprejemljivo ocenil, da je čutiti v delovni organizaciji odpor proti družbenim prizadevanjem za drugačno, bolj samoupravno organiziranost. Na dlani je, kakor je poudaril, da v tako številčni organizaciji ne more biti pravega samoupravljanja. V ne-razčiščenih zadevah, kakršne so sedanje, so zaposleni kot najemni delavci. Ne, zdaj se ne bi smeli več spraševati, ali se bomo samoupravno organizirali, temveč je treba krepko naprej! Prava »umetnost« po besedah tovariša Peperka je, da se dve leti branimo pred ustanavljanjem več temeljnih organizacij. Drugod so delavci, organizirani na prave temeljne organizacije', spoznali vse prednosti in nihče več jim ‘ne bi mogel odvzeti. Klasičen primer članstva v delavskem svetu nekomu zelo ustreza, zato tudi ni prave prizadevnosti, da bi bilo kako drugače. Primerov, ko ni vse šlo po samoupravni poti, bi se dalo našteti, za primer pa bi omenil le, kako smo sprejemali samoupravni sporazum in bilanco. Gotovo je, da delavci niso krivi za to. Velika odgovornost za obstoječe stanje leži na komunistih. Obremenjeni smo, toda kdo med delavci ni obremenjen? Če pa nekaj hočemo, to s skupnimi močmi tudi zmoremo, je sklenil tovariš Peperko. Po končani razpravi, so se udeleženci sestanka dogovorili, da se bodo znova sestali konec septembra in takrat pregledali, kaj je uresničeno. Sedmi julij letos, če ga ocenjujemo z več zornih kotov, lahko postane eden med pomembnejšimi mejniki v razvoju naše delovne skupnosti. Ko pravim, da lahko postane, mislim na pogoje, ki so po sestanku dani...! Stališča so jasna. Ostane le dosleden boj za njihovo uresničitev. Če smo kdajkoli bili disciplinirani pri sprejemanju stališč in jih demokratično (ne)izvajali, potem je sedaj naša naloga, da demokratično sprejeta stališča do skrajnosti uresničimo. To je edina možnost, da storimo že zdavnaj nujne korenite spremembe! JOVO TIŠMA OCENA GOSPODARSKIH IN POLITIČNIH RAZMER V TOZD SLOVENSKA BISTRICA Kako iz težav? Na pobudo občinskega komiteja ZKS Slovenska Bistrica so v tej občini pričeli z uresničevanjem, doslej še malo poznane, za uspešnejši razvoj in tesnejše stike pa nujno potrebno prakse sklicevanja rednih sej komiteja OK ZKS v okoljih, kjer živijo in delajo komunisti. Med prvimi uresničevalci te prakse smo bili tudi v našem kolektivu, saj smo bili v petek, 9. julija gostitelji ali domačini letošnje 34. skupne seje OK ZKS Slovenska Bistrica in naše osnovne organizacije ZK. Takšna odločitev ni bila slučajna, saj se prav zadnje čase naš kolektiv spopada s številnimi kadrovskimi, organizacijskimi in še posebej s finančnimi težavami, ki jih bomo zmogli uspešno premostiti samo s skupnimi napori slehernega člana kolektiva in s pomočjo širšega okolja, v katerem kolektiv ustvarja. Skupna, 34. seja OK ZKS Slovenska Bistrica in OO ZKS TOZD Slovenska Bistrica rogaške steklarne je takšnim prizadevanjem postavila temeljni kamen, saj so na njej posvetili posebno pozornost prav oceni gospodarskih in političnih razmer v naši temeljni organizaciji, med tem ko so v nadaljevanju obravnavali še občinsko problematiko. Prepričan sem, da mi tokrat ne boste zamerili, če sem nekoliko obširneje opisal predvsem prvo toč-— ko dnevnega reda seje, torej oceno la gospodarskih in političnih razmer |1 v naši temeljni organizaciji, v ka-I teri so sodelovali tudi nekateri vo- dilni delavci OZD steklarne »Boris Kidrič« Rogaška Slatina, sekretar Vlado Mrhar in tehnični direktor Jože Jankovič. Med udeleženci razprave so bili številni člani občinskega komiteja ZKS kot tudi delavci naše steklarne in bistriške temeljne organizacije. Na povabilo sekretarja OK ZKS Slovenska Bistrica Slavko Kleindi-ensta je za uvod spregovoril vodja bistriške TOZD Istok Vreš, ki je najprej pozdravil prizadevanja za skupno rešitev problemov v delov- Darko Bizjak, sekretar OK ZK Celje Darko Bizjak. ni organizaciji z občinskim vodstvom ZK, v nadaljevanju pa je s podatki osvetlil že razvojno in sedanje stanje bistriškega kolektiva. »Zelo skromen ostanek dohodka po zaključnem računu za leto 1975 je pokazal, da lani nismo dosegli planiranega pa tudi ne tistega, kar smo želeli v tem obdobju ustvariti«, je povedal Iztok Vreš, potem pa v nadaljevanju osvetlil še najpomembnejše vzroke za dosežene poslovne rezultate v lanskem letu. Pri tem je osvetlil težave z poskusno dobo v novi proizvodni dvorani, na katere so naleteli že kmalu po njeni otvoritvi januarja 1975. Večja poraba surovin in. reprodukcijskega materiala, zaposlitev predvsem nekvalificiranih in v steklarstvu povsem novih delavcev, s tem pa še povečan odpadek, in težave na domačem kot tudi zunanjem tržišču so bili osnovni vzroki za neugodne poslovne rezultate, katerim so se pozneje pridružile še obveznosti odplačevanja anuitet za investicije. Med osnovnimi vzroki za zmanjšanje obsega proizvodnje je tudi zmanjšanje števila zaposlenih v proizvodnji. Predvsem je občutiti pomanjkanje kadrov v oddelku peč, kar povečuje delež odpadka in delež izgub, ki nastajajo zaradi neuporabljene steklene mase pa tudi zaradi proizvodnih zmogljivosti, ki so zgrajene za večjo proizvodnjo, kot jo sedaj zmoremo v naši temeljni organizaciji. Vse te in še mnoge druge težave so na 34. seji OK ZKS Slovenska Bistrica in naše osnovne organiza- cije ZK široko osvetlili v prepričanju, da bomo pri nadaljnjem načrtovanju upoštevali tudi vse sklepe in pripombe s te seje. Sklepe je pripravila posebna komisija sestavljena iz članov občinskega komiteja ZK in iz komunistov iz naše organizacije, in jih objavljamo v sestavku »Naš razvojni načrt.. « na 8. strani te izdaje. Na oblikovanje ' sklepov je vplivala predvsem bogata razprava, v kateri so sodelovali tako člani kolektiva kot tudi udeleženci skupne seje OK ZK. Zato menim, da ni odveč ponoviti nekatera vprašanja, pripombe in predloge iz nje!? Med prvimi razpravljavci je bil steklarski mojster Radenko Kata-nič, ki meni, da v našem kolektivu nismo posvetili dovolj pozornosti predvsem kadrovanju, ko smo sprejemali srednjeročni razvojni načrt kolektiva. V razpravi je ugotovil, da ni dovolj, če imamo v kolektivu sodobno in tehnično dograjene objekte in sredstva za proizvodnjo, če pri tem hkrati nismo zagotovili tudi potrebnih kadrov, ki bi lahko ta sredstva koristno uporabljali. Zato se je zavzel, da bo treba temu v prihodnje posvetiti največ pozornosti. Analitik v temeljni organizaciji Stanko Kovač meni, da v zadnjem obdobju vedno bolj očitne pripom be na najnižje osebne dohodke niso neopravičene. Povedal je, da se je komisija za osebne dohodke že lotila reševanja tega problema z vso prizadevnostjo. Prvi rezultati, ki pa še niso dokončna beseda v urejanju osebnih dohodkov in razmerij med posamezniki, še že kažejo. Prav gotovo pa bodo ugodno rešili najprej najnižje osebne dohodke ter uskladili s sporazumom. Pri tem pa ima komisija še pomembno in odgovorno nalogo urediti nagrajevanje, v katerem bodo objektivno vključeni vsi elementi nagrajevanja, med njimi tudi nagrajevanja po zmanjšanju odpadka, kvaliteti izdelkov, doseganju normativov in drugih dfejavnikov, ki vplivajo na oblikovanje osebnih dohodkov. Dosedanji sistem nagrajevanja namreč vsebuje določene pomanjkljivosti, ki jih bomo morali v najkrajšem času odpraviti. Slavko Glavnik je v svoji razpravi opozoril, predvsem na pomembne neizkoriščene ali »skrite« rezerve pa tudi na pomanjkanje investicijskega programiranja, ki ni zajelo vseh elementov možnosti, saj se sedaj srečujemo z neizkoriščenost-jo steklarskih peči — med njimi kadnih — zaradi pomanjkanja kadrov, pri tem pa porabljamo veliko energije za njihovo vzdrževanje. Poudaril je tudi, da je sedaj nova topilna peč večji problem kot kadri, saj ostajajo njene kapacitete neizkoriščene. Sedaj se pri pečeh ubadamo s popravljanjem okvar, kar nam povzroča dodatne in to ne majhne stroške. Tudi v sistemu nagrajevanja nismo ubrali prave poti, saj bi morali nagrajevati tudi količino proizvedenih izdelkov in ne samo njihovo kvaliteto. Zavzel se je tudi za uresničenje možnosti, da bi kar najširšemu številu zaposlenih omogočili letovanja. Izplačevanje regresa ne bi smelo zavirati, da se mnogi ne morejo odločiti za letovanje ob morju ali v drugih počitniških domovih. Za regres bi morali poiskati potrebna sredstva. V odgovoru na razpravo Slavka Glavnika je računovodkinja Mara Bizjak osvetlila težavno stanje kolektiva in s tem tudi vzroke, zakaj ni mogoče pravočasno izplačati regresov. Kolektiv je namreč ostal brez ostanka dohodka, kar je osnova za izplačevanje regresov. Ker je bilo v aprilu in maju veliko izvoza in je njegova plačilna politika vezana na daljše obdobje kot na domačem trgu, sredstva dotekajo počasneje. Za obdobje prvih letošnjih štirih mesecev smo v našem kolektivu imeli kar 200.000 dinarjev primanjkljaja. Če bodo težave še nadalje pestile našo prodajo in seveda naročila, je pričakovati v poslovnih rezultatih kolektiva še težavnejše stanje. Doslej kljub vsemu osebni dohodki niso ogroženi. Sedaj v kolektivu ni mogoče oblikovati sklada skupne porabe, vendar pričakujemo, da nam bo to z vsestranskimi prizadevanji nas vseh uspelo. Predstavnik sindikata naše temeljne organizacije Štefan Kodrič je vprašal, kaj smo doslej naredili za izboljšanje proizvodnih rezultatov, v nadaljevanju pa je tudi sam nakazal nekatera prizadevanja članov kolektiva v okviru stabilizacijskega načrta. Pri tem je poudaril, da so bili člani kolektiva s svojim delom v stabilizacijskih sobotah pripravljeni pomagati v odpravi težavnega gospodarskega položaja našega kolektiva, zmanjšana je bila tudi bolniška, žal pa so problemi, ki nas pestijo, mnogo večji. Med njimi je omenil izgube pri poslovanju kadne peči in pomanjkanje kadrov, predvsem kvalificiranih steklarjev. Meni tudi, da bi bilo zaposlenim treba zagotoviti regres v ča- t * su letnih dopustov, saj si brez njega predvsem člani kolektiva z najnižjimi osebnimi dohodki ne morejo omogočiti letovanja. Sekretar organizacije združenega dela Vlado Mrhar je poudaril, da so težavne razmere v bistriškem kolektivu nastale tudi zaradi velikega uvoza razs veti javnih teles, predvsem iz Grčije. Jasno in nedvoumno je poudaril tudi dejstvo, da je občutiti premajhno povezanost na področju delovanja skupnih služb med temeljnimi organizacijami. Mehi, da bo morala biti le-ta v prihodnje močnejša in predvsem bolj določna. Posameznih problemov namreč niso uspeli pravočasno prenašati na odgovorne delavce, Pomemben preobrat v tej smeri pa je pričakovati tudi s sprejetjem zakona o združenem delu. Osvetlil je tudi spoznanje, da delegatski sistem še vedno ni povsem zaživel, saj delegati mnogokrat odločajo o posameznih sklepih zgolj po lastni presoji in brez predhodnega posvetovanja s sodelavci, ki so jih izvolili kot svoje delegate. Zavzel se je tudi za večja prizadevanja na področju izobraževanja zaposlenih, predvsem pa za pridobivanje strokovne j ših kadrov. V ta namen že pripravljajo skupno s steklarskim šolskim centrom v Rogaški Slatini poseben izobraževalni program. Vsak zaposleni pa naj bi imel vsaj dokončano osemletko, širše je osvetlil sedanje dosežke in prizadevanja slovenskih steklarn na področju združevanja v sestavljeno organizacijo združenega dela. Tehnični direktor organizacije združenega dela Jože Jankovič se je v svoji razpravi usmeril na razčlenjevanje vzrokov za velike proizvo- dne izgube v našem kolektivu, ki jih vidi predvsem v pomanjkljivem projektiranju proizvodnih prostorov. Pri tem je poudaril, da je. bila pri projektiranju premalo upoštevana beseda širšega kroga proizvajalcev na posameznih delovnih fazah. Tudi pri izbiri peči so se odločili za električno, ker le-ta sprošča najmanjši delež za zdravje in okolje škodljivih strupenih plinov. Takšna odločitev pa sedaj povzroča velike proizvodne stroške. Tudi de lo inženiringa, ki je vodil gradnjo, ni bilo brez pomanjkljivosti. Še sedaj jih kolektiv občuti, pa jih bo treba zato odpraviti v najkrajšem možnem času. Pri električni peči še sedaj ubadajo s konstrukcijskimi težavami, kadna peč pa ostaja nepopolno izkoriščena, saj namesto v treh delajo zaradi pomanjkanja potrebnega kadra samo v dveh izmenah. Ker bistriška temeljna organizacija nima dovolj lastnih sredstev za obnovo talilne peči, je Jože Jankovič poudaril, da bodo le-to opravili s solidarnostnimi sredstvi v okviru organizacije združenega dela. Radenko Katanič je poudaril, da pri projektiranju niso bili dovolj pozorni, saj niso predvidevali zmogljivosti kadrov. Tako so sedaj kapacitete predvsem pri peči _neizko-riščene. Ugotavlja tudi, da v kolektivu nimajo preveč zaposlenih v drugih oddelkih, mnogo premalo pa jih je v odelku peči. Delo - v treh izmenah na kadni peči bo zelo težko organizirati, saj je prav v oddelku peč mnogo zaposlenih žensk in nepolnoletnih delavcev. Oboji pa po zakonu ne smejo delati v nočnih izmenah. Vprašuje se, zakaj tega, tako očitnega področja, projektanti niso upoštevali že v sami osnovi projektiranja proizvodnje? Sekretar občinske konference SZDL Slovenska Bistrica Drago Mali orko se je pridružil razpravi, da bi osvetlil pomanjkljivo izobrazbeno sestavo zaposlenih in s tem pokazal na enega izmed perečih problemov v izobraževalni politiki kolektiva, predvsem v pridobivanju kvalificiranih in visoko kvalificiranih ter drugih strokovnih kadrov raznih profilov. Več bo treba storiti tudi na družbenopolitičnem področju izobraževanja, kar bo omogočilo uspešnejše vključevanje delavcev v samoupravljanje in v delegatski sistem. Pri tem pa je poudaril, da je bila ocena gospodarskega in političnega stanja v'kolektivu dobro pripravljena in načrtovanje smotemejše. Namestnik sekretarja OK ZKS Slov. Bistrica Adi Žunec je v nadaljevanju razprave poudaril, da bo treba v naslednjih dneh vse zaposlene z oceno gospodarskega stanja temeljito seznaniti, poudaril pa je tudi nujnost po boljšem izobraževanju zaposlenih z nedokončano osnovno šolo kot tudi prizadevanja za pridobitev kvalifikacij. Samo na tak način bo kolektiv lahko dosegal večje poslovne uspehe. O vseh stališčih in sklepih mora biti ves kolektiv pravočasno, nedvoumno in jasno obveščen. V sodelovanju z našo osnovno organizacijo si bo tudi OK ZKS prizadeval reševati nastale probleme in težave. Naloga vseh pa je, da ustanovimo takšne skupne službe, kot jih navaja predlog zakona o združenem delu. VIKTOR HORVAT SKLEPI 34. SEJE OK ZKS SLOV. BISTRICA SKUPAJ Z 00 ZKS NAŠE STEKLARNE Dogovorjeno uresničiti...! V petek, 9. julija, so se sestali na 34. seji člani občinskega komiteja ZKS Slovenska Bistrica skupaj s člani osnovne organizacije ZK temeljne organizacije steklarne »Boris Kidrič« v Slovenski Bistrici. Razpravljali so o gospodarskem in političnem položaju v bistriški steklarni in v zvezi s tem sprejeli naslednje sklepe: 1. Komite in osnovna organizacija sprejemata oceno gospodarskih in političnih razmer v temeljni organizaciji steklarne, ki so jo pripravili družbenopolitične organizacije, or- gani samoupravljanja in strokovne službe.. Oceno je treba dopolniti in poglobiti na podlagi stališč in predlogov na skupni seji. Tako dopolnjeno oceno je treba obravnavati in potrditi na zboru delovnih ljudi. Za uresničitev naloge je zadolžen sekretar osnovne organizacije ZK. Rok je 10. avgust. 2. Komite in osnovna organizacija ocenjujeta, da je temeljna organizacija podjetniško organizirana, saj .ima v bistvu vse tiste službe, ki so sedaj že organizirane tudi na ravni delovne organizacije.. Takšna orga- niziranost pa ni v skladu z novo ustavo in osnutkom zakona o združenem delu. Osnovna organizacija zveze komunistov in komunisti, ki delajo v sindikatu, samoupravnih organih in vodstvu temeljne organizacije, so dolžni storiti vse, da se temeljna Organizacija organizira v skladu z ustavo in določili zakona o združenem delu. Prav tako so dolžni proučiti možnosti za ustanovitev še kakšne nove temeljne organizacije v okviru že obstoječe in pri tem je treba oceniti rezultate integracije temeljne organizacije s steklarno »Boris Kidrič« Rogaška Slatina. Za uresničitev naloge je J zadolžen sekretariat osnovne organizacije ZK. Rok je 10. avgust. 3. Komunista v temeljni organizaciji so dolžni storiti vse za krepitev samoupravljanja in delegatskih odnosov v temeljni organizaciji in v okviru delovne skupnosti. Zlasti je treba poživiti delo temeljne delegacije in splošne delegacije. Prizadevati si morajo, da bodo ustrezno dopolnjeni samoupravni akti temeljne organizacije in delovne organizacije ter usklajeni z novo ustavo in osnutkom zakona o združenem delu. Rok je september. 4. Osnovna organizacija in komunisti v sindikatu, zvezi socialistične mladine, samoupravnih organih in v vodstvu temeljne organizacije morajo skupaj s strokovnimi službami dopolniti srednjeročni razvojni načrt temeljne organizacije v okviru delo.vne organizacije. V načrt je treba vključiti tudi načrt kadrov, na dal j nji razvoj samoupravljanja, svobodno menjavo dela ter izobraževanje ob delu za delo. Tako izdelan oziroma dopolnjen načrt je treba potrditi na zboru delavcev. Rok je september. 5. Osnovna organizacija ZK in komunisti v vodstvu sindikata ter v ZSMS morajo vzpodbujati inventivno dejavnost med delavci in zahtevati sprejetje ustreznega samoup- ravnega akta o inventivni dejavnosti in tehniških izboljšavah v temeljni organizaciji in na ravni delovne organizacije. Rok je avgust. 6. V okviru delovne organizacije in sestavljene organizacije združenega dela je treba zagotoviti združevanje dela in sredstev v skladu z določili osnutka zakona o združenem delu. V zvezi s tem je treba skupaj zastaviti programska izhodišča s posebnim poudarkom na povezovanju temeljne organizacije s proizvajalci lestencev. 7. V temeljni organizaciji je treba posvetiti posebno skrb kadrovski politiki, zlasti še izobraževanju delavcev ob delu za delo. Slehernemu delavcu, ki nima dokončane osemletke, je treba omogočiti, da jo dokonča. V zvezi s tem je treba izdelati ustrezen načrt izobraževanja delavcev, ki naj vsebuje tudi njihovo družbeno izobraževanje. To je ena med prednostniim in stalnimi nalogami komunistov v temeljni organizaciji. Za njeno uresničitev so zadolženi sekretar osnovne organizacije ZK ter komunisti v sindikatu in v ZSMS. 8. Izsledke in ugotovitve zavoda za produktivnost dela je treba še nadalje ob pomoči delovne organizacije in sestavljene organizacije združenega dela koristno uporab- Razstavljeni vzorci razsvetljavnih teles, ki jih proizvajamo v Slovenski Bistrici, se odlikujejo po sodobnih barvah in oblikah, po težavnosti itn. Slednjo je večina steklarjev uspešno premagala, nekateri pa se bodo morali še potruditi in preliti veliko znoja, brez katerega posebno v teh vročih poletnih dneh ne bo zaželenega uspeha — Joto Horvat. ljati v proizvodnji in organizaciji dela. Za to stalno nalogo so zadolženi komunisti v vodstvu temeljne organizacije in v strokovnih službah. 9. Osnovna organizacija ZK mora skupaj z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami v smislu izboljšanja gospodarjenja temeljne organizacije oceniti, kako se uresničuje stabilizacijski načrt ter se zavzeti za njegovo dopolnitev. O njegovem izvajanju je treba sproti obveščati vse zaposlene v temeljni organizaciji. Za uresničitev te naloge so zadolženi sekretar in sekretariat osnovne organizacije ZK. Rok je vsake tri mesece. 10. Osnovna organizacija ZK mora ponovno proučiti, ali so kakršne koli možnosti, da se Braniku Plavcu omogoči šolanje na srednji politični šoli v Mariboru in da se mu v zvezi s tem odobri desetmesečni študijski dopust in ustrezen osebni dohodek. Zp. to nalogo je zadolžen sekretar osnovne organizacije ZK. 11. Osnovna organizacija ZK in njen sekretariat si morajo še nadalje prizadevati za številčno krepitev svojih vrst. V članstvo zveze komunistov je treba sprejemati tiste delavce, mladinske in sindikalne aktiviste ter samoupravljavce, ki imajo ustrezne kvalitete in ki sprejemajo program in statut Zveze komunistov Jugoslavije. Za to stalno nalogo je zadolžen sekretariat osnovne organizacije ZK. 12. Osnovna organizacija ,ZK mora posvečati vso skrb idejnopolitičnemu usposabljanju članov zveze komunistov, in sicer po svojem načrtu. V te oblike usposabljanja je treba vključevati tudi člane sindikata, ZSMS in samoupravnih organov. člane zveze komunistov je treba vključevati tudi v Ostale oblike idejnopolitičnega usposabljanja, ki jih organizira občinsko vodstvo zveze komunistov. Za to stalno nalogo sta zadolžena sekretar osnovne organizacije ZK in študijski referent. 13. Osnovna organizacija ZK se mora skupaj s komunisti v sindikatu zavzeti za to, da bo izdelan perspektivni razvojni načrt temeljne organizacije oziroma njene razvojne usmeritve v okvira delovne organizacije in da bodo o tem podrobneje obveščeni vsi zaposleni. 7 14. Osnovna organizacija ZK mora preveriti uresničevanje sklepov in stališč 65. seje izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS, ki obvezuje vse poslovodne organe (povzetki, stališča in sklepi so bili objavljeni v 6. številki biltena OK ZKS Slovenska Bistrica 21. junija letos). O uresničitvi zastavljenih nalog je treba takoj obvestiti komite OK ZKS Slovenska Bistrica. Za to nalogo je zadolžen sekretar osnovne organizacije ZK. KOMISIJA V TOZD SLOV. BISTRICA JE PRIPRAVILA NAČRT NADALJNJEGA DELA Naš razvojni načrt... Skladno s sklepom sestanka osnovne organizacije je posebna komisija pripravila predlog sklepov za naše nadaljnje delovanje. O stabilizacijskem načrtu, ki bo pripravljen do 15. avgusta, in o kadrovskih vprašanjih bomo razpravljali v prihodnjem mesecu. Razvojni načrt TOZD Rogaška Slatina za obdobje 1976—1980 Zadnje čase se v tehnologiji taljenja stekla uveljavljajo nove peči za taljenje steklene mase. Do pred kratkim so pri izdelavi svinčenega stekla poznali le lončene peči, za navadno steklo pa kadne peči. Sedaj pa se vse bolj uveljavljajo kadne peči tudi za taljenje kristalnega stekla, kar narekuje potrebo, da se tudi mi vsaj delno preusmerimo na taljenje kristalnega stekla "v kadnih pečeh. Kadne peči zahtevajo boljše pripravljeno zmes, kot je sedaj naša, ki jo pripravljamo v slabih in neustreznih prostorih. Zato smo že lani pričeli s pripravami za gradnjo nove zmesarne in skladišč za surovine. Pri izdelavi zazidalnega koncepta smo upoštevali gradnjo novih, modemih osrednjih skladišč, priprave surovin in avtomatske zmesarne. V novi zmesarni bomo pripravljali stekleno zmes za steklarno, steklarsko šolo in temeljno organi zacijo Slovenska Bistrica. Zmesar-na bo imela sodobna skladišča, sušilnico peska, naprave za sejanje surovin, pnevmatske transportne naprave za surovine in avtomatsko doziranje, tehtanje ter mešanje surovin. Zmes bomo transportirali v steklarno in steklarsko šolo s transportnimi vozički, v Slovensko Bistrico pa s kamioni. Zmesama bo zgrajena letos, veljala pa nas bo predvidoma poltretjo milijardo sta rih dinarjev. Finančno je investicija pokrita. V prihodnjem letu načrtujemo zamenjavo druge peči s ka-dno pečjo, v letu 1978 pa bomo _ zamenjali še eno lončeno peč s ka-dno pečjo. V prihodnjem letu bo X vgrajenih še 30 novih brusilnih vre-U ten, kar pomeni 60 novih delovnih mest v dveh izmenah. S povečanjem brusilniških delovnih mest bo kislinska polimica v Rogaški Slatini popolnoma zasedena. To narekuje potrebo po gradnji kislinske polimice v Kozjem, ki bo imela dvakrat večjo zmogljivost od sedanje brusilnice. V razvoju brusilnice v Kozjem načrtujemo še 50 novih brusilnih vreten, kar pomeni 100 novih delovnih mest ali 100 odstotno povečanje. Gradnja je načrto vana za leti 1978 in 1979, ko predvidevamo, da bosta v Rogaški Slatini do leta 1980 dve kadni in dve lončeni peči. Poleg rekonstrukcije peči je predvideno vse, kar sodi k novi tehnologiji, to je novi parni kotel, elektro generator in drugo. Krediti za predvidene investicije so pripravljeni pri Ljubljanski banki v višini 4,5 milijard starih dinarjev, amortizacijo pa bomo formirali v teh letih. Predvideni poslovni kazalci za obdobje v letih od 1976 do 1980 So: V osnovni izdelavi ostajamo pri ročnem delu, to je pihanju in brušenju. Vse druge faze pa bodo čim bolj mehanizirane. Steklo z značajem ročnega dela ima neomejen obseg prodaje. Zaradi visoke kakovosti cena transporta ne omejuje prodaje. Transportni stroški brušenega kristala ne presegajo 20-odstotne cene, čeprav naše izdelke transportiramo v najbolj oddaljene dežele, kot so Japonska, Avstralija in Brazilija. Samoupravna organiziranost 1. Predloži se delavskemu svetu organizacije združenega dela in delavskim svetom temeljnih organizacij, da začnemo samoupravno organiziranje delovne organizacije. 2. Predloži se delavskemu svetu temeljne organizacije v Rogaški Slatini, da spodbudi postopek nove samoupravne organiziranosti s tem, da ustanovijo več manjših temeljnih organizacij. Rok je 28. julij. 3. Aktivirati ustanovitev sestavljene organizacije združenega dela. 4. Treba je sklicati zbore delovnih ljudi po vseh delih delovne organizacije, na katerih naj sprejmejo sklep o pričetku postopka za novo samoupravno organiziranost in izvolijo po enega delegata iz vsakega dela delovne organizacije v delovno telo z nalogo, da pripravi dokumentacijo (elaborat, terjatve, obveznosti, razdelitev osnovnih sredstev, pogoje za pridobivanje dohodka, vložena investicijska sredstva, ki jih mora bodoča temeljna organizacija vrniti iz naslova minulega dela vlagateljem teh sredstev, način vodenja delovnega procesa, pooblastila itn.) Zbori morajo izvoliti svoje delegate najpozneje do 5. avgusta. 5. Odgovorne službe morajo takoj začeti izdelavo elaborata oziroma analize o pogojih za organiziranje temeljnih organizacij in sodelovati morajo z izvoljeno komi- Kazalci 1976 1977 1978 1979 1980 Pove- čanje v % Celotni dohodek (v 000 din) . 134.950 161.940 194.328 233.194 287.000 112 Amortizacija (v 000 din) Bruto osebni 5.000 6.000 6.400 6.700 7.000 40 dohodki (v 000 din) 58.300 67.045 77.102 88.667 102.000 75 Skladi (v 000 din) 8.200 10.660 13.858 18.015 24.000 190 Poprečno število zaposlenih Proizvodnja (v tonah) 1.185 1.195 1.190 1.200 1.300 10 1.200 1.500 1.530 1.580 1.600 33 Izvoz (v $) 75.000 90.000 115.000 130.000 155.000 104 sij o in posredovati potrebno dokumentacijo za razdelitev sredstev sedanje temeljne organizacije na manjše temeljne organizacije. 6. Komisija mora redno poročati delovnemu kolektivu, kako napreduje delo. Poleg tega morajo delegati komisije svojim volilnim okoljem delovnih enot redno poročati o sprejetih stališčih komisije in obenem od svojih delovnih enot zahtevati, naj opredeljujejo svoja stališča do predlogov. 7. Komisija mora proučiti, kako organizirati samoupravno organiziranost kontrole kvalitete in kako organizirati delovno skupnost za opravljanje del skupnega pomena za celotno organizacijo združenega ' dela. 8. Temeljito je treba seznaniti vse člane kolektiva s predlogom zakona o združenem delu in dokončno opraviti z mezdno miselnostjo. 9. Poglobiti je treba samoupravne odnose in uvesti delegatski sistem odločanja po predhodnem dogovarjanju delegatov s svojimi sodelavci. Predvsem pa je treba poskrbeti za takšno informiranost, da bodo delovni ljudje na svojih zborih lahko odločali in tako izpolnjevali svojo ustavno dolžnost. 10. Uvede naj se izdajanje občas- nega informativnega biltena, katerega vsebina mora biti predvsem izbrana iz materialov in predlogov o katerih bodo odločali zbori oziroma "organi samoupravljanja organizacije združenega dela. 11. Utrditi je treba stike s krajevnimi skupnostmi zaradi reševanj^, krajevne problematike. ' 12. Povezati je treba delo družbenopolitičnih organizacij z delovno skupnostjo in njenimi organi samoupravi j an j a. 13. Uskladiti je treba samoupravne akte z novo organizacijo in z novim zakonom o združenem delu. MALA ANKETA MED SODELAVCI O NAGRAJEVANJU Sodelavci so povedali... Naša mala anketa v junijski izdaji »Steklarja«, v kateri so naši sodelavci spregovorili o osnutku zakona o združenem delu in še o čem drugem, je po vsem sodeč naletela na ugoden odmev med člani kolektiva. Prav zato smo se v uredništvu dogovorili, da bomo to prakso nadaljevali. Tokrat nas je zanimalo, na kakšen odmev je naletel predlagani sistem nagrajevanja in točkovni sistem, čeprav zlasti točkovtfi sistem ni povsem prodrl do vsakega zaposlenega. Kakor v prejšnji anketi so tudi tokrat naši sodelavci spregovorili hkrati tudi o zadevah, ki niso v zvezi z zastavljeno temo. Z njimi sta se pogovarjala in zapiske obdelala Milorad Kračun in Polda Ogrizek. vali naša mnenja ter stališča in nas tudi sproti bolje obveščali... Delovni zagon steklarjev je v upadanju. To predvsem zaradi njihovega prepočasnega napredovanja. Mi, mladi, ne moremo naprej in tako se staramo na nižjih delovnih mestih. Mlajšim ta, poklic ni več zanimiv, ker je zelo težak in premalo nagrajen. Upam, da bomo ta problem rešili in to z višjimi osebnimi dohodki, ki pa jih moramo ustvariti s skupnimi močmi.« Ivanka Drofenik, delavka v skladišču gotovih izdelkov: »Kar zadeva sistemizacijo delovnih mest oziroma točkovanje, menim, da pri nas v skladišču ne more priti do večjih sprememb. Pri nas je delo dobro organizirano in vsak med nami ve, kaj je njegova naloga. Torej, vsa delovna mesta pri nas so v celoti zasedena in izkoriščena. V sistem nagrajevanja se ne bi podrobneje spuščala, menim pa enako, kakor tudi večina mojih sodelavcev, da so osebni dohodki v sorazmerju z vloženim trudom le prenizki. Kaj žalostno je, da se že nekaj let ne povečajo, saj so bili pred dvema letoma ali nekaj več boljši, kakor so sedaj! Izrabljam to priložnost, da opozorim na to, kako smo delavci v skladišču velikokrat izpostavljeni vremenskim nevšečnostim. Zlasti pozimi, ker je narava našega dela pač takšna. Pozivam pristojne organe, naj to upoštevajo in — seve- Milan Živičnjak, KV steklopiha-lec: »Predloženi sistem nagrajevanja se mi zdi veliko boljši, kajti vsak bo z večjo odgovornostjo opravljal svoje delo. Delali bomo bolj kakovostno, varčevali z materialom, elektriko, vodo ipd. Tako bomo neposredno videli svoj prihranek, izražen skozi dinar. Tukaj bodo norma, osebna prizadevnost in še kaj drugega prispevali kfvečjemu posameznikovemu uspehu in k uspehu njegove temeljne organizacije združenega dela. Posledica tega pa bo, da bomo marsikak dinar, ki gre sedaj neznano kam, spravili v žep in uredili še kaj drugega. Kot komunist naj povem, da je samoupravljanje pri nas še zelo slabo, ker smo preveliki! Sedaj, ko je vse naravnano na to, da bi imeli več temeljnih organizacij, bodo naši delegati lažje prenašali in usklaje- I l Kvalificiran steklobrusilec Stjepan Krklec. s da — tudi ukrenejo, kar se le da, da nas obvarujejo pred takšnim prepihom in zmrzovanjem. Na dlani je, da bo treba glede skladiščnega prostora nekaj ukreniti, saj imamo pri večjem številu izdelkov premalo prostora.« Stjepan Krklec, kvalificiran steklobrusilec: »Kolikor sem doslej seznanjen z novo sistemizacijo delovnih mest, menim, da bo z nekaterimi popravki kar dobra. V našem kolektivu bi kazalo bolj upoštevati tudi besedo mlajših generacij. Sam sodim med mlajše in mislim, da smo z dosedanjim delom zaslužili veliko več zaupanja, kakor ga trenutno uživamo. Vemo, da dosedanji sistem nagrajevanja ni bil v redu. Zato upravičeno pričakujemo od analitične ocene bolj stvarno ocenjevanje. Tudi to vemo, da bistvenih sprememb kar čez noč ni moč pričakovati. Zavzemam se za dosledno nagrajevanje po delu. Mislim, da bi delo mladih moralo biti bolj priznano, Obračunovalka osebnih dohodkov Berta Čoh. saj prav sedaj prihajamo v največji delovni zanos. Z velikim zaupanjem pričakujem, da bomo člani kolektiva še bolj dosledno uresničevali določila nove ustave in zakona o združenem delu. če bo tako, ni nobenega dvoma, da bo stabilizacija, ki si jo tako želimo, v celoti uspela.« Štefan Gobec, cirkularist v leso-strugarni: »O novem pravilniku ne vem veliko, ker se nisem dovolj zanimal, vem pa, da smo vezaloi in jaz v primerjavi z drugimi delovnimi mesti preslabo plačani. Menim, da so razlike med nami, ki delamo v leso-strugarni, in steklarji, le prevelike. Za težko in nevarno delo prejemamo premajhno nagrado. Pričakujemo boljšo oceno v sistemizaciji delovnih mest. Vsi v steklarni pa bi še boljše zaslužili, če bi bolj smotrno izrabljali svoj delovni čas in bolj varčevali z materialom, ki je vsak dan dražji. Veliko lesa nam odpade prav zaradi slabega skladiščenja. To vprašanje rešujemo že več let, toda še zdaj ga nismo rešili!« m mr Cirkularist Štefan Gobec iz leso-strugarne. Berta Čoh, obračunovalka osebnih dohodkov po ceniku del: »O novem sistemu nagrajevanja je težko govoriti, če je res prav tako, kakor je predložen. Po moje so razlike med posameznimi delovnimi mesti le prevelike. Ne bi govorila toliko o strokovnosti, ampak bolj v primerjavi po obsegu dela. Delovna mesta, ki jih lahko primerjamo, so zelo različno ocenjena. Ne mislim kritizirati dela komisije, kajti resničncr je nemogoče izbrati takšne ljudi, ki bi združeni v eno komisijo lahko ugodili vsem željam. Z delom organov samoupravljanja sem zadovoljna, saj se le-ti redno sestajajo in nas tudi obveščajo o svojem' delu bodisi prek »Steklarja« ali oglasne deske; seveda, če vse tudi preberemo. Delo sindikata ocenjujem pozitivno, saj si prizadeva, da članom kolektiva omogoča razne nakupe na kredit. Uo am pa, da bodo v bližnji prihodnosti kupili ustrezno vozilo, s katerim se bomo člani kolektiva lahko ugodno popeljali, kamor bo treba, zlasti pa na letni dopust.« jih pripomb, pa se je v nadaljevanju zbora razvila živahna razprava. Posebne pozornosti so bili deležni najnižji osebni dohodki zaposlenih, od katerih so kar mnogi nižji od sprejetega samoupravnega ZBOR DELAVCEV TOZD SLOVENJ GRADEC Razgibana Šestega julija smo imeli pomemben zbor kolektiva, na katerem smo razpravljali in sklepali o: samoupravnih sporazumih, srednjeročnem razvojnem načrtu temeljne organizacije združenega dela, prar razprava vilniku o uporabi počitniških hišic, posojilu in najnižjih osebnih dohodkih. Medtem ko pri sprejemanju samoupravnih sporazumov, kar dvanajstih, udeleženci niso imeli več- 1 I sporazuma. Iz odgovorov pristojnih pa je bilo razbrati, da bomo temu vprašanju posvetili kar se da večjo pozornost in ga v najkrajšem možnem času najugodneje rešili. Po krajši razpravi smo sprejeli sklep, da bomo v prihodnjem obdobju enodnevni zaslužek namenili v solidarnostni sklad, ki bo ostal na žiro računu temeljne organizacije, namenjen pa je za nudenje pomoči ob naravnih ali drugih nesrečah večjega obsega. Ta denar naj bi dali v juliju. Sprejeli smo tudi pravilnik o uporabi počitniških hišic v Dajli in Umagu. Predsednik osnovne organizacije sindikata Štefan Kodrič nas je seznanil, da vpisovanje posojila za ceste v temeljni organizaciji ni izpolnilo pričakovanj. Pri tem je pouda- ril, da je med tistifni, ki se pozivu za vpis niso odzvali, bilo največ delavcev z visokimi osebnimi dohodki, medtem ko se je večina delavcev z nižjimi in nizkimi osebnimi dohodki odzvala v lepem številu in glede na svoje finančne zmogljivosti. Akcija še ni končana, zato pričakujemo, da jo bomo uspešno izpeljali! VIKTOR HORVAT MAJHNO RAZMIŠLJANJE O VELIKI NEDOSLEDNOSTI . Nadure, nadure...! že tako visoko temperaturo, ki }o povzročajo ti presneti vroči poletni dnevi, dvigajo še razprave v zvezi z nadurami. Najbrž se ne boste jezili, ko uporabljam nekoliko star izraz. Glavno je, da vemo, za kaj grel? Najprej je samoupravna delav- ' ska kontrola opozorila, da so opravljene nadure višje od načrtovanih, kar zlasti velja za neproizvodne službe. Nato je povsem stvarno ukrepal odbor za medsebojna delovna razmerja v temeljni organizaciji združenega dela v Rogaški Slatini. Narejen je spisek in naznačeno je, kdo bo nadure dobil plačane in kdo jih dobi. To se zdi nekoliko tako, kakor če bi utrgali marjetico in ji pričeli puliti s cve- ta lističe po tisti znani igrici iz otroških let: »Grem, ne grem, grem...!« Očitno je torej, da si pojem o nadurnem delu razlagamo vsak po svoje. Resnično vzeto pa je to povsem nepotrebna zadeva, kajti nakopati si nepotrebnih problemov nikamor ne vodi. Da ne bo pomote! Ne gre za imena, kje so bile nadure opravljene. Gre za to, da vendarle enkrat za' vselej postanemo bolj dosledni in da ne zapletamo povsem preprostih reči, kakršna je tudi ta, o kateri pišem. Ne bi rad preveč zavlačeval: domnevam, da nas vsaj nekaj vzame »Steklarja« v roke ali pa si ogleda sklepe na oglasni deski. Mor- da tudi kako drugače pride do obvestil o sklepih organov samoupravljanja. če vam je »Steklar« za mesec maj še pri rokah, preberite tole: »Delavski svet TOZD Rogaška Slatina je 13. maja sprejel veliko sklepov, zaradi tega smo izbrali tiste, za katere menimo, da so najbolj pomembni.« In pod točko 4 je dobesedno napisano: »Za nadurno delo pripada delavcu dodatek v višini 50 odstotkov od obračunske osnove ali dosežene akontacije osebnega dohodka za redni delovni čas, ko je delal prek polnega delovnega časa. Delo članov kolegi-jalnih poslovnih organov, vodilnih in vodstvenih delavcev bo ovrednoteno tako, da le-ti ne bodo prejemali dodatka osebnega dohodka za nadurno delo, ker bo takšno njihovo delo ocenjeno že v osnovi. Izjemoma pa je takšno plačilo možno, če pristojni organ samoupravljanja tako sklene za vsako delo posebej.« Mar ni dovolj jasno? Če naj nadaljujem, se mi zdi vredno zapisati in poudariti še tole: da še vedno ločimo, ko gre za delo v neposredni proizvodnji in za delo v drugih oddelkih, da v precejšnji meri dvomimo v ustreznost sedanje organizacije dela, pa tega ne upamo ali nočemo odkrito reči, da se vendarle enkrat moramo zamisliti nad tem, ali smo v rednem delovnem času storili vse, da bi do nadur prihajalo čim manj in da bi morali namesto seznama, kdo naj nadure dobi plačane in kdo jih mora koristiti, pošteno poiskati vzroke in ukrepati drugače. Nespoštovanje sklepov delavskega sveta, ki imajo globlje korenine — vezane na samoupravni sporazum o razporejanju dohodka in delitvi osebnih dohodkov kemijske in sorodnih panog v SRS, utegne imeti hujše posledice kakor kakšna nadura več! V nobenem primeru ne namigujem na rast nadur, saj so nam DOMAČI HUMOR: »PA ŠE RES JE ...!« Izbira razpoložljivih delovnih mest je kar pestra! Če pa ti nobeno ni všeč, ti bomo sešiti kakšnega po tvoji meri...! smotri v zvezi s tem dobro znani. Z napisanim sem — upam, da mi je to uspelo — hotel prispevati, da bi v nadurah delali le takrat, ko svojih delovnih obveznosti resnično nismo mogli opraviti v rednem delovnem času. V zvezi s tem sem za popolno odgovornost tistih, ki dajejo naloge za nadurno delo. Oni so prvi poklicani oceniti, ali je kakšno delo moi.no opraviti v rgdnem delovnem času ali ne, in delo organizirati tako, da se vprašanje nadur ne bo vleklo v neskončnost. Za vsako pošteno opravljeno delo, seveda tudi nadurno, gre pošteno plačilo! Saj smo se tako zmenili. Ne le pri nas. Ali ne? JOVO TISMA TEŽAVE IN PROBLEMI DELAVCEV V SLIKARIJI or majhen čolnič Želim razodeti težave in probleme, s katerimi se srečujemo in ki nas tarejo v slikariji. Z željo, da bi me čim večje število sodelavcev respično hotelo tudi razumeti...! Slikanje na steklo sodi med stare steklarske obrti in zahteva mnogo znanja, natančnosti in nadarjenosti. Že ob nastanku naše steklarne je bila ustanovljena tudi slikarija, ki je bila ves čas pomemben dejavnik, posebno v povojnih letih, ko je s svojim delom in trudom po svojih močeh pomagala reševati vse težave. Tudi del prispevka naše slikarije je v modernizaciji in razširitvi steklarne. Nikoli se namreč nismo odpovedali solidarnosti in humanosti do prizadetimi. žal pa sedaj, ko pritiskajo krize in težave z vseh strani in ki so močno prizadele tudi 'nas v slikariji, po vsem sodeč nismo deležni večje pozornosti od pristojnih za reševanje našega vprašanja. Ne moremo se potolažiti spričo brezskrbnega odnosa do reševanja živ- ljenjskega vprašanja sicer majhne skupine delavcev, ki se z delovno dobo od 26 do 28 let čutijo nekako odveč, če naj bi odgovoril na vprašanje, čemu koristi vse to, bi bil odgovor, da našim skupnim koristim gotovo ne! Hudo nam je, ko nam očitajo, da nismo več pomembni in sposobni za svoje delo in da nismo rentabilni. Mislim, da ni preveč smela trditev, če rečem, da so to vse mogoče zvijače iz trte zvite.' Toliko bolj je naša zamera utepieljena. Resnici na ljubo je treba reči, da nismo rentabilni takrat, ko nimamo ustreznega dela in ko slikamo dekorje proti naši volji, po okusu nekakšnih »ekspertov« iz tujine, katerim baje nismo dorasli. Zaradi tega smo mi sedaj krivci in — lahko rečemo — tudi žrtve, kar bomo še bolj občutili pri no-, vem sistemu poslovanja in točkovanja ...! Če hočemo s skupnimi močmi zovet normalizirati položaj v sli- kariji, bo v. prvi vrsti treba namensko oblikovati steklo za slikanje in to v tesni povezavi s strokovnimi ljudmi v steklarni in z odjemalci. Treba si bo bolj prizadevati za pridobitev hotelov, katerim bi prodajali steklo s sitotiskom, kar je neizpodbitno rentabilno. Zraven tega se ve, bo treba imeti veliko boljše odnose med vsemi oddelki, predvsem po človeško solidarnostni plati. Zaradi sedanjih razmer se v slikariji počutimo manjvredne od drugih in zaskrbljeno čakamo na usodo našega težko pridobljenega poklica kakor nekakšen majhen čolnič sredi razburkanega morja, ki se z njim neodgovorno poigrava vihar in čaka trenutek, da se bo vsak hip prevrnil in potonil... Naš čolniček je majhen, kljub temu pa bi z lastnimi vesli in ob podpori drugih lahko zelo uspešno plul, ne da bi morali drugi veslati zanj! ZVONKO PODKORITNIK FRANC ŠRIMPF JE POSTAL MAGISTER EKONOMSKIH VED Zmagala je želja...! Drugega julija letos je na Visoki ekonomsko-komercialni šoli v Mariboru opravil izpit za magistra ekonomskih ved vodja našega raču-novodsko-komercialnega sektorja Franc Šrimpf. Pot do tega naslova ni bila lahka! čeprav vem, da večina naših sodelavcev dobro pozna našega vodjo računovodsko-komercialnega sektorja, vem tudi to, da je le malo tistih, ki bi poznali njegovo pot do akademskega naslova. Prav to pa je bilo odločilno za nastanek tega zapisa. Po naravi skromen, kakršnega poznamo vsi, je Franci komaj privolil v pogovor, ki je pred vami. »V naši delovni sredi ste edini, ki je pričel v proizvodnji in s šolanjem ob delu prišel do akademskega naslova. Kakšna je bila vaša življenjska pot pred prihodom k nam in kako ste začeli delati pri nas?« »Najprej sem naredil poklicno šolo za strojnega ključavničarja v zdravilišču v Rogaški Slatini. Nato sem krajši čas delal v Ljubljani pri montaži dvigal in potem v Straži. Drugega januarja 1950. leta pa sem prišel v steklarno Boris Kidrič«. Spominjam se, da takrat še ni bilo ključavničarskih delavnic, kljub temu pa smo prva dela opravljali na drugi peči.« »Kaj je bilo odločilno za pričetek študija?« Magister ekonomskih ved Franc Šrimpf, vodja našega računovodsko-komercialnega sektorja. »Eden med razlogi je bila bolezen, toda ne odločilen. Upam, da ne bo neskromno, če rečem, da je zmagala želja po znanju. Že takrat, ko sem 1957. delal v knjigovodstvu, sem si močno želel izpopolnjevanja, čeprav takrat še ni bilo veliko šolanih kadrov. Vedel sem, da je izobraževanje prvi pogoj za uspešno opravljanje svojega dela.« »Vse je torej bilo nared za pričetek šolanja ob delu. Kakšna je bila ta pot?« »Želja po znanju in razširitvi splošne razgledanosti — ne pa boj za delovno mesto — je botrovala temu, da sem se 1962. leta vpisal na Višjo ekonomsko komercialno šolo v Mariboru, ki je pričela izobraževati kadre iz prakse za prakso. Tako sem postal slušatelj druge generacije te šole Z uspešno opravljenimi izpiti sem si postavil temelje za naprej.« »In potem?« »Potem je sledil vpis na drugostopenjski študij na Ekonomski m-kulteti v Zagrebu 1968. leta. Diplomiral, sem tri leta pozneje. Že med tem študijem sem se odločil za marketing ali, bolj slovensko povedano, za sodobnejše načrtovanje in usklajevanje prodaje, proizvodnje, investicij in napredka prodaje s potrebami in možnostmi tržišča. Leto po končanem drugostopenjskem študiju sem se vnovič usmeril v Maribor. Tokrat sem vpisal na Visoki ekonomski komercialni šoli podiplomski študij marketinga in 2. julija letos sem opravil izpit za magistra ekonomskih ved.« »Kakšen je videti študij in delo v praksi?« »Ves čas je že v meni nekaj, kar je združevalo teorijo in prakso. Drugače pa je to presneto težko, saj sem ves ta čas dve tretjini svojega prostega časa posvetil samo študiju. Zaradi tega sem bil prikrajšan sam — prikrajšana pa je bila tudi družina, ki je k sreči imela veliko razumevanja za to, kar sem počel. Poleg že povedanega je študij zame pomenil tudi precejšnjo finančno obremenitev!« »Menim, da je izobražen človek, ki je živel s prakso in obenem študiral, brez kakršnekoli želje po podcenjevanju rednega študija, in vendar nekako močnejši, saj mu prevzem novih nalog ne dela nobenih preglavic. Je to res?« »V takšne ocene se res nimam namena spuščati, saj za to nisem poklican. Edina razsodnica o 'tem je lahko le vsakdanja praksa in ne subjektivna ocena kogarkoli! Zase pa mislim, da bom oborožen z več teoretičnega znanja bolj koristen celotni družbi in predvsem neposrednemu delovnemu okolju, kar je navsezadnje tudi smoter izobraževanja od osnovnošolskega tja do akademskega!« Francetova pot od strojnega ključavničarja do magistra ekonomskih ved je bila naporna, toda uspešna, Znano je namreč, da pri nas nimamo urejenih vprašanj v zvezi s študijem, medtem ko imajo ponekod izredni študentje tudi do 30 dni študijskega dopusta, Tako so kadri iz naše srede, ki se želijo izobraževati ob delu, v veliko težavnejšem položaju. To vsekakor velja tudi za našega Franca. Pred pričetkom študija in vmes je opravljal delo na raznih delovnih mestih. Od dela v avtopar-ku, prek obračunavanja osebnih dohodkov, obratnega knjigovodje, analitika in glavnega računovodje do vodje računovodsko-komercialnega sektorja, ki ga opravlja sedaj! Torej, lahko trdimo, da je dober poznavalec razmer pri nas. In prav to me je spodbudilo, da mu zastavim vprašanje v zvezi z našo sedanjostjo in prihodnostjo: »Ali je moč soglašati z nekaterimi čmogledneži, ki trdijo, da je pri nas težko doseči kaj več, kakor trenutno dosegamo?« »Že podatek, če ni pretiran, da pri nas imamo tako črnoglede lju-di, ni nič kaj spodbuden. Mi moramo stvarno biti vedrega pogleda v prihodnost! Trenutne težave nam ga vendar ne smejo zamegliti! V naši družbi si prizadevamo za boljše, mi pa smo neločljivi del te družbe. Pri nas, v steklarni »Boris Kidrič« je lahko in mora biti boljše!« »Kaj je pogoj za to?« »Nova spoznanja o gospodarskih gibanjih in o novi tehnologiji moramo dosledno spremljati in uveljavljati v praksi. Ne bi namreč smeli že v osnovi biti proti znanstvenim dosežkom, ampak trezno presoditi, kaj lahko koristno uporabimo v praktičnem delu. Nasploh temelji uspeh delovne skupnosti na skupnem in tesnem sodelovanju vseh dejavnikov: strokovnih služb, družbenopolitičnih organizacij, organov samoupravljanja — in kar je oosebej pomembno — vseh zaposlenih v delovni skupnosti. Vse mora biti naravnano k enemu cilju: k doseganju boljših poslovnih rezultatov. Tako se je iztekel pogovor z našim sodelavcem in vodjo, ki je vzniknil iz prakse in se šolal ob praksi za prakso! Iskrene čestitke Francu šrimpfu za doseženi akademski naslov in želje, da bi tako vsestransko oborožen z znanjem čim več prispeval k splošnemu napredku naše delovne skupnosti. Pre- NAŠA UPOKOJENA SODELAVKA Ivanka Klajne Brestovljanka Ivanka Klajne se je zaposlila v steklarni kot sedemnajstletno dekle. Bilo je to takrat, ko so črni oblaki nacizma prekrili Evropo, ali točneje 18. julija 1941. leta. Takrat, ko smo v naši domovini že pokazali sovražniku, da se ne bomo dali kar tako. Prvotna Ivankina zaposlitev je bila kratkotrajna, saj je že 31. oktobra naslednjega leta morala na delo, ki ga je okupator organiziral za prebivalce okupiranih območij... Po odsluženem delu je želja vlekla nazaj, na njeno nekdanje delovno mesto. Toda imela je smolo, saj je naletela na zagrizenega nasprotnika v mojstru, ki jo je sovražil zaradi brata Franca, zaprtega 1941. leta v taborišču Mauthausen. Zaradi tega se je trdo odločila, da ne bo šla, saj se je zavedala, da ne bi imela miru pred njim. Težko je potem Ivanka čakala dne, ko smo bili osvobojeni. Takrat se je napotila v tovarno, razložila celotno zadevo in njena proš--nja je bila ugodno rešena. Sporočilo, da je sprejeta na delo, je doživela kot svojo naj večjo srečo ... In že prvi dnevi ponovne zaposlitve so zadostovali mojstru za oceno, da je to par spretnih slikarskih rok in je kmalu bila deležna prvih pohval pred vsemi slikarji. Ivanka je bila večkratna udarnica in seve za svoj trud tudi nagrajena. Delovni uspehi so botrovali temu, da so jo postavili za brigadirko. Celo več! Odlike v slikarskih veščinah so jo leta 1955 pripeljale v steklarsko šolo, kjer je poučevala slikarski naraščaj. Dve leti je opravljala poslanstvo učitelja praktičnega pouka in se nato vrnila v svoje delovno okolje. Te- KADROVSKE ZANIMIVOSTI Prišli v TOZD steklarna Rogaška Slatina V juniju sta prišla v temeljno organizacijo steklarna Rogaška Slatina za odnašalca Josip Halužan in Anton Krivec. Novima sodelavcema želimo obilo delovnih uspehov in osebnega zadovoljstva! Odšli iz TOZD steklarna Rogaška Slatina , Upokojeni so bili knjigovodki-nja Štefka Drofenik, stekloslikar-ka Ivanka Klajne, steklopihalski mojster Albin Kobilšek in knjigo vodkinj a Marija Škorjanc. Delovno razmerje pa so odpovedali krogličarji Ivan Kores, Ignac Ku-čiš in Franc Vnučec, ključavni- čar Jože Klančnik in skladiščni delavec Branko Podhraški. Rojstva Rodili so se: Henrik Peer — sin Jožefa, Roman Kos — sin Danice Kamenšek, Davorin Kroš-lin — sin Josipa, Vladimir Ra-venščak — sin Zdenke, Marko jan-čič — sin Matije in Mojca Žgajner — hči Marije. Novorojenčkom želimo obilo zdravja, staršem pa čestitamo! POROKE Zakonsko zvezo so sklenili: Pavla Strašele — poročena Prah in Vera Mikše — poročena Rupnik. , Veliko sreče na novi življenjski poti! pričani smo, da bo z že dobro znano natančnostjo in vestnostjo pri vsakem delu naša pričakovanja v celoti upravičil! V JOVO TIŠMA Upokojena sodelavka Ivana Klajne. mu je kot mirna, vestna in predana delavka ostala zvesta do redne upokojitve... Z željo, da bi v dobrem zdravju in razpoloženju uživala zaslužen počitek, smo se sodelavci prisrčno poslovili od sodelavke Ivanke! SPOROČILO RAČUNOVODSTVA Naša pomoč Na zborih delovnih ljudi temeljne organizacije Rogaška Slatina je bil sprejet sklep, da prispevamo enodnevni osebni dohodek za odpravo posledic potresa v Posočju in na Kozjanskem. V zvezi s tem je delavski svet 6. julija sklenil, da se Še je čas za...! ta solidarnostna sredstva obračunajo iz osebnih dohodkov za mesec junij. Zaradi kratkega roka ni bilo možno izračunati višine prispevka za vsakega posameznika. Če bi ta izračun opravili, bi izplačilni dan morali prestaviti na 19. julij. Takšna zamuda pa ne bi bila primerna, zato je bilo dogovorjeno, da ta sredstva prispevamo iz osebnih dohodkov za mesec avgust, to je ob izplačilu osebnih dohodkov 15. septembra. V mesecu juliju, kakor je znano, vsako leto prispevamo enodnevni osebni dohodek za solidarnost v primeru naravnih nesreč. Zato bi bila obremenitev julijskega osebnega dohodka s prispevkom za enodnevna zaslužka prevelika. Letošnje vroče in sončno poletje daje počitniškim mesecem poseben čar. Zaradi tega se veliko več zaposlenih odloča preživeti svoje dopustniške dni ob morju, saj počitniški hiši v Dajli in Umagu nudita prijetno zavetje. Mnogi pa se odločajo kar za domača kopališča ali za nekoliko bolj oddaljene kraje, kot so Poljčane, Rogaška Slatina, Slovenske Kenijce, Ptuj, Kidričevo ali Maribor. Po podatkih, ki smo jih prejeli do 19. julija, je možno sklepati, da poteka pri nas akcija za vpis posojila za ceste s spremenljivim uspehom. Zaenkrat prednjačijo delavci de- 1 lavske restavracije, ki so vsi vpisali skupno 18.900 dinarjev ali 94,03 odstotka od predvidene vsote. Najvišji vpisan znesek je 2000 dinarjev. Iz steklarne v Rogaški Slatini je vpisalo posojilo 905 delavcev ali 78,24 odst., vpisana vsota pa je 1.270.500 dinarjev ali 82,75 odst. od liko, podatkov o tem, koliko družin in posameznikov letuje drugod, pa žal nimamo. Z gotovostjo lahko trdimo, da je med sodelavci vedno več takšnih,, ki so prepričani, da dejanski oddih pomeni nabiranje novih delovnih moči. Tako je tudi prav! VIKTOR HORVAT predvidenega zneska. Naj višji vpisan znesek je 6000 dinarjev. V steklarski šoli je vpisalo posojilo 160 zaposlenih ali 77,67 odsot-ka. Vpisana vsota je 249.700 dinarjev ali 82,68 odst. predvidene. Najvišji vpisani znesek je 3500 dinarjev. Zgledu steklopihalskega mojstra — rekorderja po vpisani vsoti 10.000 dinarjev — Karla Korena niso sledili njegovi sodelavci, saj so se v temeljni organizaciji v Slovenski Bistrici doslej najslabše odrezali. Za vpis posojila se je odločilo 53 zaposlenih, kar predstavlja le 19,20 odst., vpisana vsota pa je samo 80.000 dinarjev. Kakor poroča naš dopisnik iz Slovenske Bistrice Viktor Horvat, so več pripravljenosti za vpis posojila za ceste pokazali delavci z nižjimi osebnimi dohodki, povsem pa so odpovedali delavci z visokimi osebnimi dohodki!? Smo v času letnih dopustov ... Marsikateri član kolektiva je bil ta čas odsoten. Tudi v bolniškem sta-ležu je marsikdo. Zato lahko upra-vičeno pričakujemo, da bodo vpisane vsote in odstotki kmalu višji, saj gre vendar za nas zelo pomembno posojilo! Če vas še ni obiskal popisovalec, poiščite ga in mu sporočite svojo odločitev! ŠE ENKRAT: »QUO VADIŠ — KOŠARKA?« VSAKOLETNA POČITNIŠKA TEMA Kako na oddih? Pomanjkanje denarja je razlog, da prenekateri, ki bi si sicer rad privoščil prijetne počitnice ob morju ali v planinah, ostane kar doma in se odpočije v domačem okolju. K slabemu dopustniškemu razpoloženju je prispevala novica, da prav sedaj, ko bi denar v te namene najbolj potrebovali, v naši temeljni organizaciji pač ne moremo izplačati regresov za dopust. Seve, temu je botrovalo trenutno neugodno stanje, v katerem smo. Najbolj prizadeti so vsekakor delavci z najnižjimi osebnimi dohodki, saj bi sicer z regresom in primaknjenim denarjem vendarle lahko preživeli nekaj dni oddiha v izbranem kraju. Kljub vsem težavam, ki nas pestijo, so počitniške hišice v celoti zasedene. Prvi dopustniki so že 20. junija začeli letovalno sezdno, zadnji pa se bodo poslovili 8. septembra. Iz podatkov komisije za letovanja je možno ugotoviti, da bo letos v Umagu letovalo osem družin s približno 30 člani, v Dajli pa bo letovalo 14 družin s približno 50 člani. Podatki kažejo, da je za letovanje ob morju zanimanje kar ve- Umaknite se...! Še enkrat se oglašam v zvezi s problemi košarkarskega športa v Rogaški Slatini! Če sem v prejšnji izdaji »Steklarja« vprašal, kam gre košarka, so dogodki vmes že deloma odgovorili na to vprašanje. Košarka pri nas razpada! Ubira pot, ki smo jo najmanj pričakovali in želeli. Glede na vse dogodke kaže, da sem prepozno sprožil razmišljanja o tej zadevi. Poleg mladincev je sedaj še članska vrsta izključena iz nadaljnjega tekmovanja! Ostali sta le še ženska in pionirska vrsta! Kot nekdanji član upravnega odbora KK »Steklar« vprašujem: Komu v Rogaški Slatini odgovarja takšno stanje? Koga bomo poklicali na odgovornost pred družbo spričo precej porabljenih sredstev za dvig košarkarskega športa? Mar nas, stare člane upravnega odbora, ki smo nesebično delali v klubu zastonj, ki zaradi drugih obveznosti nismo zmogli še naprej žrtvovati svojega prostega časa za košarko? Skrajni čas je že, da se nekateri poslovijo od športnih funkcij, saj verpo, da so oni krivci za takšno razsulo! To morajo storiti čimprej, kajti grozi nevarnost, da s svojimi »prizadevanji« utegnejo pripeljati v podoben položaj še druge športe. S svojim delovanjem so vseskozi iskali dokaze proti združitvi športnikov in v obrambi svojih lastnih interesov, žal, največkrat tudi uspevali. Ker pa iz izkušenj vemo, da se takšni ljudje le stežka odločijo za ^ — umik, jih bomo v to morali nemu- 1 gZ doma prisiliti drugi. Ne oziraje se I ^ na njihovo nekdanje delo v raznih panogah, saj je vendar več kot očitno, da s sedanjim ravnanjem delajo velikansko škodo. Prav nesprejemljivo bi bilo, če bi jih še naprej mimo opazovali...! Hkrati z nujnim nakazanim ukrepom pa smo sedaj dolžni storiti tudi vse, da bodo to, kar je še ostalo od košarke, vodili strokovno usposobljeni ljudje in si prizadevali za obnovo normalnega delovanja članske in mladinske vrste. To je naš dolg do ljubiteljev tega lepega športa, ki jih do pred kratkim ni bilo tako malo! MARJAN ŠARLAH ZA ZABAVO IN RAZVEDRILO Nagradna križanka št. 30 STEKLAR Delavec PR! ODNA- ŠANJU KRILO NA OBROČE 7V APARAT ŽUŽELKA, K! PICI Berilij sprem- ljevalci boga EROSA KRATICA ZA polmer LANKA križan- ka ZVRST GLASBE Slov. TEDčJJK Z4 MLADE /me več evrop. VLADARJEV nordij- sko Božan- stvo cigaret- ni ogorek /VO MDR/C JESENSKI - MESEC bahat/ LJUDJE Del telesa človek, K' OČI 'N UR! z/val/ Benetke NAŠ OTOK /ME PRALNEGA „ PRASKA del obleke AC/ VRATU VEUKA Držaja v SEVER. Ameriki OSE&a// ZA/MEK Dalmatinsko z. /Me zdravnik LA UŠESNE BOLEZNI Drevo- red KAL/J KRAJ PRI CELJU (Letališči KEKA V SAS/J/ PRENAPn &OJEV/T nacio- nalist Aeriska antilopa KARLOV ODSOT- NOST os (jml je-nesavčasu ZLOČINA češka PR/TR- D/in/ca SEVERNI jelen VRSTA JAVORJA Kon/ca Domača O&J/KA I. 'MENA JUŽNA RASTI/NA CALOJA) SESTAVU kub PEVKA sršen urednik Milimeter NEIZMERNA VELIKOST, Sli N OST UGRIZ, P/K NEKDANJI Ruski vladar DEL ljua- iuane Domača Pdrnata ŽIVAL Med reševalce nagradne križanke „št. 30 borno z žrebom razdelili 150 dinarjev in sicer takole: 1. nagrado 70 dinarjev 2. nagrado 50 dinarjev 3. nagrado 30 dinarjev Rešitve križanke pošljite na naslov: uredništvo glasila »Steklar«, steklarna »Boris Kidrič«, 63250 Rogaška Slatina, Tržišče ali pa jih vrzite v nabiralnik pred vratarsko ložo. Upoštevali bomo rešitve, ki bodo prispele do 15. avgusta. Ne pozabite, na pisemsko ovojnico pripisati »NAGRADNA KRIŽANKA 30«. Prijetno razvedrilo in srečo pri žrebanju! Za nagradno križanko št. 29 je žreb prisodil nagrade naslednjim reševalkam: 1. nagrado 70 dinarjev Greti Jugovar, 2. nagrado 50 dinarjev Mariji Gorjup in 3. nagrado 30 dinarjev Berti Čoh. Vsem nagrajenkam čestitamo! Rešitev križanke št. 29: pripovedovanje, ravnica, Ivanček, Igo, Etolija, zi, kov, tapete, IP, oval, ometalka, liter, rakita, ilovica, eben, cerada, granata, Ac, kal, močerad. Glasilo »Steklar« ureja uredniški odbor: Jože Božiček, Jože Halužan, Viktor Horvat, Tomi Kočica, Milo-rad Kračun, Julij Lončarič, Polda Ogrizek in Jovo Tišma • Predsednik uredniškega odbora Polda Ogrizek, predsednik sveta glasila Ivan Siter, glavni in odgovorni urednik Jovo Tišma, tajnica uredniškega od-/ bora Cita Novak • Uredništvo: steklarna Boris Kidrič, 63250 Rogaška Slatina, Ulica talcev 1 • Naslov: ^ ä »Steklar«, glasilo OZD steklarne Boris Kidrič in Steklarske šole Rogaška Slatina • Telefon (063) 810-020 1 • Rokopisov in fotografij ne vračamo • Naklada 2.000 izvodov • Tiska ČGP Delo Ljubljana. 10_____________________________________________________________________________________________________