Rnsija iii Japonshd. V Šangaju na Kitajskem izhaja revija »Golos Rossii«, 'katero izdaja general Diterihs. V številki iz meseca marca t. 1. sta dva^znamenita članka. Prvi opisuje pod naslovom »Japonija« zgodovino, ljudstvo, finance, armado ter ladijevje Japonske. Drugi članek »O odnošajih Rusije in Japonske« opisuje politične in gospodarske razmere na Japonskem, prinaša več izjav sovjetskih in japonskih državnikov ter članke iz sovjetskih listov. Toda vse to za nas ni pomenljivo. Zanimivo pa je, kako slikajo vojaški poveljniki vojakom daljno-vzhodne rdeče armade japonski imperijalizem (vladoželjnost). Pred vojaki je na steni velika karta cele vzhodne Azije, Aljaske in Avstralije. Pocl karto je napis: Ta karta na- zorno pokazuje neomejen apetit japonskih imperijalistov, ki sanjajo o »veliJ ki« in o »največji Japoniji«. Kažoč na to karto govori poveljnik vojakom tako le: »Japonska država je na otokih, (kateri so razpoloženi drug poleg drugega na vzhodu našega Primorja. Do slaboznanih mandžurskih dogodkov je Rusija mejila na Japonsko samo na dveh' točkah, in sicer na korejski meji, južno od Posjetsikega zaliva, in na otoku Sa^ halin, fci je po rusko-japonski vojni pa sredi razmejen. Vendar pa japonski imperijalisti že davno sanjajo, da bi spremenili japon? sko državo iz sedanje v »veliko Japo-1 nijo«, ali ikaJkor sami govore, v »Daj Ni-j hon Tejkoiku«, katera bi obsegala Mandžurijo, naš Daljni vzhod s Kamčatko' tik do Jakutske republiike z vso našo morsko obaljo.« Karta kaže natan-ko s črto zaznamovano vse to ozemlje, katero naj bi obsegaJa »velika Japonija«. Po tem načrtu bi bila Rusija popolnoma odrezana od Tihega morja. Celi Daljni vzhod s Primorjem, z vsem morskim obrežjem in Kamčatko bi padel v japonsiko žrelo. Toda ruski vojaški poveljnik govori dalje: »Na Japonskem so tudi take vroče glave, katcre predlagajo, da se ustvari »največja Japonija«. Ta naj bi obsegala Mandžurijo in velik del Kitajske, Avstralijo, Tihomorske otoke, del Aljas'ke, našo Jakutsko republiko in velik del vzhodne Sibirije, vključivši Irkutsik Osvojitev Mandžurije je šele prvi ikorak, za katerim se skriva rcsna opasnost, da v prvi vrsti napade Rusijo.« Karta ima zopet z debelo crto zaznamovane vse te ikraje »največje Japonije«. Pa ne samo to, na notranji strani črte — torej v načrtu »največje Japonije« — so tudi Filipinski otoki, Nova Gvineja, Holanski sundski otoki Sumatra, Java itd. s polotokom Malaka. Torej tudi Singapur jo v načrtu. Imperializem Japonske je torej res nenasitljiv. V svojo malho želijo pobasati celo vzhodno Azijo z vsemi otoki, Avstraliio in del Amerike. Sovjeti so bili dolgo časa zaverovanl le v marksizem, vse drugo so zanemarjali. Stalin se je svoj čas izjavil, da pljune na Sibirijo. To so gotovo slišali, Japonci, zato so s tako predrznostjo zasedli Mandžurijo in zdaj resno grozijo moskovskim marksistom. Toda ti so se streznili. K marksizmu so prilili nekaj nacijonalizma. Položaj se je spremenil. In v Moskvi je prevladal vpliv tistih, iki so za odločen nastop' proti japonskeinu imperializemu. Začele so se vojne priprave. Sibirska železnica je prišla pod vojaško upravo,, moštvo so začeli prevažati na Daljni vzhod, ravno tako tudi materijal vseh vrst. Armada na Daljnem vzhodu je razdeljena v zapadni in vzhodni del. Zapadni del ima svojo središče v Čiti, ikjer se nahaja štab poveljnika Uboreviča, ki se je že leta 1921—1922 boril proti Japoncem in belogardistom. Vzhodni del rdeče armade ima svoj glavni stan v Habarovsku, kjer je štab komandanta Bliicherja. Primorje se silno utrjuje, zlasti Vladivostok z otoikom, ležečim pred njim. Dostop na ta otok je prepovedan, ker so tu postavljeni topovi težkega kalibra, pripeljani iz Evrope. Komandant Bliicher pogosto prihaja v Vladivostok, da vodi in nadsoruje dela v trdnjavi in pristanišču. V pristanišču je mnogo podmorskih Čolnov, pripeljanih iz evropejske Rusije. Posebno dobro pa je organizirano rusko letalstvo v Primorju. Tega se Japonci najbolj bojijo, ker vedo, da imajo na razpolago zelo dobra letala. Postojanke za letala so v Vladivostoku, v Habarovsku, v Blagoveščensku in na Sahalinu. Japonci se seveda tudi pripravljajo na vojsko. So navdušeni in požrtvovalni. A zgago jim delajo njihovi komunisti, katerih so v zadnjem času zaprli okrog 12.000. V Tokiu so vtaknili v ječo 400 dijakov-komunistov. To so pomočniki ruskih sovjetov. Radi tega položaj Japoncev ni rožnat, gospodarska kriza je strašna. Japonci se bodo gotovo trikrat premislili, predno bodo začeli vojsko, posebno še za to, ker sta se v zadnjem času združila njihova glavna nasprotnika Rusija in Zedinjene države Severne Amerike. A. Kokelj.
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si