Novičar iz domačih in tujih dežel.
Ljubljana. — Iz vseh krajev dohajajo poročila o hudi zimi. Promet na železaicah, ki vežejo Gradec z Ogersko je vsled žametov ustavljen. V Vidmu na Laškem imajo 10 stopiaj, v Florenci 12, v okolici Maatove 16V*i stopinj mraza, reka Arno je polna ledu, 7 vinogradih velika škoda. V Požunu je bil dne 19. t. m. strašen vihar razsajal in je tako snežilo, da si niso na ulice upali. Mraza so imeli 19 V« stopinj, vlaki obtičali so v snegu in promet se je tedaj moral ustaviti. Baltiško morje je zamrznjeno in ne iz svetilnika vidi se, kje neha led. — Vožnja po Bodenskem jezeru je ustavljena, več parnikov je primerznilo in kakor daleč oko nese, se vidi le led. — Ker so bili dne 19. t. m. pri Gumpolds-kirchen na južni železnici veliki zameti ia je celo ogdc-
~    23     -
ski i;ošlni \hk v scegu obtičal, je promet Da južni železnici ustavljen.
Z Dunaja. — Začetkom februvarija meseca pojde nadvojvoda Franc Ferdinand d'Este v Petrograd, da obišče carsko obitel rusko. — Nadvojvoda Evgen se popelje dne 25. januvarija v Berolin, da bode tam zastopal našega cesarja pri krstu novorojenega sina cesarja Wiljema II.
V Avstrijskem muzeju otvorila se Je 17. januvarija razstava noš (kostumov), katera bode trajala do konec meseca marca t. 1. Rezstavljene so noše iz vseh delov sveta, med katerimi je tudi mnogo zgodovinsko znamenitih. Na razstavi je zastopana tudi Kranjska.
Bivši državni vojni minister grof Bylandt-Rheidt je nevarno obolel, zdaj mu je pa že malo bolje. Baron Schmidt, stavbeni mojster stolne cerkve je nevarno bolan.
Na Dunaji je umrl dne 18. t. m. turški poslanik pri cesarskem dvoru paša S a d u 1 a. Našli so ga dne 14. t. m. v kopelni sobici brezzavednega, v roki držečega kavčukovo cevko, po kateri je bil v se dihal plin iz plinove cevi. Nekateri pravijo, da ga je užalostilo in popolnoma potrlo, ker sta mu hudo zboleli žena in najljubša mu hčerka, drugi pa menijo, da si je hotel s plinom pridihati spanje, ker ni mogel spati. Truplo njegovo bodo prepeljali v Carigrad.
Uradni list v Lipsiji poroča, da na Pruskem dve petinki državnih potrebščin (1720 milijonov) pokrijejo železniški dohodki, ^/,q colnina in posrednji davki, ne celo petiuko direktni davki, 3 7a gozdarska uprava, L% loterija, drugo pa uprava posestev, rudarstva in fuži-narstva. Z davki pokrije se tedaj polovica državnih troškov, druga polovica pa z dragimi   dohodki.
Dunaj. — Truplo nadvojvodiuje Mari.e Antonije Imakulate, katero so 18. t m. v Arku slovesno blagoslovili in potem sem prepeljali, položili so 20. t. m. popoludne v pričo presvitlega cesarja, nadvojvodov in nadvojvodinj in mnogo dostojanstvenikov v Kapucinsko rakev.
Berolin. — Državni tajnik, kardinal Rampolia čestital je poslancu Windthor8tu povodom njegove osemdesetletnice, povdarjajoč njegove zasluge za katoliško vero in želeč mu, da bi ga Bog ohranil zdravega in močnega v korist cerkvi in človeštvu. Ob enem mu je javil, da mu tudi sveti Oče papež čestitajo in mu podeli apostoljski blagoslov. Windthor8t pravi steber katoliške cerkve v Nemčiji dobil je od vseh strani čestitke in izročili so mu tudi 3000 mark za Marijino cerkev v Hanovru, katere so nabrali v njegovem volilnem okraju.
Praga. — V soboto končal je deželni zbor razpravo o deželnem kulturnem svetu, o kateri se je posvetoval v 19. sejah. V zadnji je poslanec doktor Kvi-čala o imenu staročeške stranke stvarno pa mirno razjasnil stališče svoje stranke glede dunajske   sprave.
Rekel je, da osobnih napadov Mlado cehov neče pobijati. Položaj je opasen, trenotek važnejši nego se misli. Nevarnost   se  Čehom   bliža, in   sedaj naj drug drugega
slabe in uničujejo? Najhujši sovražniki Čehom so od nekdaj bili Čehi sami! — V teženji po volilnem redu ne prekose Mladočehi staročeške stranke. Glede tega teže oboji po istem smotru. Ali volilni red ni v nika-keršni zvezi z deželnim kulturnim svotom. V stvarni zvezi so si marveč reforma splošnega volilnega reda m predloge o volilni reformi v velikem posestvu in v ku-rijah. Staročeški klub zatorej ni preverjen, da je upravičen predlog Mladočehov, naj namreč zakon o deželnem kulturnem svetu, ki ni toliko važen, zadobode veljavo, ob enem z zakonom o volilnem redu. Pač pa je prepričan o zvezi drugih delov punktacij z volilno reformo. Dunajske pun-ktacije morale bi biti celota, ali da pokažejo Čehi svojo miroljubnost, pritrdili so, da zadobosta veljavo zakon a deželnem šolskem svetu in zakon o deželnem kulturnem svetu vsak posebe. S tem storili vse, da ustrežejo na-merom Dunajskih dogovorov in dosežejo mir. Govornik izjavlja potem da bode staročeška stranka o priliui stavila predlog/po katerem imajo zakoni o splošni reformi volilnega reda, o reformi volilnega reda v velikem posestvu in o kurijskem ugovoru (veto) in isti dan zadobiti veljavo. V resnici ne more nihče tajiti, da so ti trije zakoni ena edina organska celota in da je izrečena zahteva popoK noma utemeljena, pravična in glede na vznemirjenost v češkem narodu prav naravna. Deželni zbor sprejel je zakon o deželnem kulturnem svetu v tretjem branji.
Staročeška stranka nima v svoji ožji domovini več-tega zaupanja, odkar se je izrekla za dunajsko spravo. Narbol) se to razvidi pri volitvab, pri katerih zmagujejo le mladočeški kandidatji, staročeški pa navadno le malo glasov dobe. Mladočehi, kateri hote na krmilo priti niso zbirčni o sredstvih, kadar se gre dokazati, da je njih delovanje koristno Čehom in ono Staročehov pa pogubno in v tem boju podtikajo narbolj zaslužnim možem celo slabe namene. Narbolj se zaletavajo v vodjo staročeške «tranke dr. Riegei-ja, kateri je bil do zadnjega časa tudi vodja češkega naroda. Rieger, kate i je osivel v borbi za pravice češkega naroda, kateri se mora šteti med narboli zaslužne naiodoe zastonnike in o ka-terem vsak "^objektivno sodeč mora trditi, da je imei pri vsem svojem javnem delovanji le koristi svojega ljubljenega naroda pred očmi, zgublja vsled napadov Mladočehov zaupanje v narodu.
Ali da bi Rieger doživel, da bode njegovo delo-vanje povod pouličnim izgredom zaslepljenih vseučeliš-nikov in drugih mladih ljudi, da mu bodo njegovi rojaki klicali „pereat'S da ga bodo psovali z „izdajico naroda'', mu okna pobili, to bi si tudi narbolj zagrizeni nasprotnik njegov ne bil mogel sanjati. Ali zgodilo se je to vendar zadnje sobote večer. Mi mislimo, da mora vsak narodnjak le obžalovati, da so se našli ljudje, kateri so mogli tako ničvredno in narod sramotilno delo zvršiti, in prav je imel poslanec profesor Kvičala, ki je v zboru izrekel, da so bile te demonstracije sramota za Prago in za narod.