TRST, sreda 3. julija 1957
Leto XIII . Št. 157 (3692)
PRIMORSKI DHEVMIK
Cena 25 lir
Tel. 94-638, 93-808, 37.338
Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO:	UL. MONTECCHI it. 6, II nad. — TELEFON 93-M« IN »4-63* — Poitnl predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 29 —	Tel.	MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej: četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir. - FLRJ: Izvod	10, mesečno 21	din.
SL 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico l-II.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. . Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak	mm	Poitni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ; Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna	za‘°ZDa ?f)7 .	j
viSine v Širini 1 stolpca: trgovski 80, finančno-upravnl 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm Širine 1 stolpca za vse vrste ogla9ov po 60	din.	Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB . 1 - Z - 375 • izdata Založništvo tržaškega	tiska .
Nov korak k delnemu sporazumu
Zorin ugodno sprejel zahodni predlog za desetmesečno prekinitev poizkusov
Predlog je povezan z načrtom za zmanjšanje števila vojaštva in oborožitve, z načrtom o sistemu inšpekcij nad prekinitvijo, ki bi ga pripravili strokovnjaki, ter z ukinitvijo proizvodnje jedrskih snovi v vojne namene Stassen potrebuje še štiri seje za dokončno obrazložitev svojega predloga
LONDON, 2. — Zahodne države so danes formalno ponudile prekinitev jedrskih poizkusov za dobo deset mesecev, če bo SZ sporazumna, prekiniti proizvodnjo vsega jedrskega orožja vštevši atomske naboje za raketne izstrelke-
V začetku seje razorožitvenega pododbora je britanski zunanji minister Selwyn Lloyd, ki je govoril tudi v imenu ostalih zahodnih delegatov, prebral »skupen dokument*, ki se glasi:
»Delegacije Kanade, Velike Britanije, Francije in Z DA so zadovoljne, ker je sovjetska delegacija sprejela načelo o potrebi inšpekcijskih postaj s primernimi znanstvenimi inštrumenti, opremo in olajšavami, ki naj se ustanovijo za nadzorstvo nad jedrskimi eksplozijami in za njih ugotavljanje. To je bistvena zahteva, ki so jo štiri delegacije dolgo predočevale in pri kateri so vztrajale.
Ugotavljajo, da Sovjetska zveza predlaga, naj bodo te inšpekcijske postaje postavljene na ozemlju SZ, Zl5A,
Združenega kraljestva in na področjih Tihega oceana*.
«Spričo sovjetskega sprejema tega načela nastaja sedaj možnost začasne prekinitve jedrskih poizkusov kot del sporazuma za prvi korak na poti k razorožitvi. Ta začasna prekinitev pa bi seveda bila podvržena jasnemu sporazumu o trajanju in o razdobju, o razmestitvi in kraju (seveda s pristankom prizadetih držav) potrebnega nadzorstva, vštevši inšpekcijske postaje in bi bila povezana z drugimi določili sporazuma o prvi fazi razorožitve.
Ta določila bi vključevala prve korake za ustavitev večanja oborožitve ob istočasnih potrebnih začetnih ukrepih o inšpekciji in o prenehanju proizvodnje a-tomskega materiala v vojne namene v pogojih, o katerih se je treba dogovoriti*.
♦štiri delegacije predlagajo, naj se skupina strokovnjakov pod vodstvom petih delegacij sestane v času, ki ga je treba še določiti, da pripravijo načrt sistema inšpekcij za nadzorstvo nad prekinitvijo poizkusov; predlagajo tudi, naj voditelji petih delegacij proučijo potrebno povezavo med tem sklepom o začasni prekinitvi jedrskih poizkusov in drugimi določili sporazuma o prvi fazi razorožitve*.
Kakor se je izvedelo v zahodnih krogih, je sovjetski delegat Zorin ugodno sprejel izjavo štirih zahodnih držav in je dodal, da jo bo moral proučiti ter upa, da bo dobil nadaljnja pojasnila.
Stassen, ki je govoril več kot eno uro. je sporočil, da bo potreboval druge tri ali štiri seje. da pojasni vse podrobnosti predlogov ki so povezani z jedrsko platjo prvega koraka n sporazum o delni razoro-žitvi. V tem sporazumu do vkliučerta prekinitev jedrskih poizkusov za dobo desetih mesecev ki ho stopila v veljavo v trenutku, ko bo podpisan zadeven sporazum o delni razorožitvi. Pri tem je dejal, da bi do prekinitve proizvodnje jedrskega orožja lahko prišlo tudi v poznejšem času. t. j-leta 1959. Do te prekinitve pa bi lahko prišlo prej. ce bi se v tem času lahko dosegel sporazum o podrobnostih glede inšpekcije in nadzorstva.
Stassen je izjavil, da poved proizvodnje vk|Ju^*. la vse vrste jedrskih napra . atomske ah vodikove	■
naboje za raketne izstrelke - * vsako drugo vrsto ‘orozj • ukrep ne bo prizadejal . njih zalog atomskega oroz)»;
Zahod je že zavrnil soVjetsK predlog za uničenje vseh kih zalog. Stassen je izja • da prekin.tev poizkusov za bo desetih mesecev ne bo p menila prevzema nadzorstva nad atomskimi središči ene druge strani, pač pa bo pom nila skrbne inšpekcije.	...
Stassen je v bistvu Pon“”j
šijo tiste vlade, ki nimajo svojih zastopnikov v pododboru in ki zagovarjajo zmanjšanje mednarodne napetosti, razorožitev in prenehanje a-tomskih poskusov; vse to pa lahko samo negativno vpliva na delo pododbora.
Na tiskovni konferenci je francoski delegat Moch nocoj izjavil, da je Francija pripravljena prekiniti priprave za svojo prvo atomsko bombo, če bo Sovjetska zveza sprejela današnje zahodne predloge za prekinitev jedrskih poizkusov.
Medtem sta v ZDA dve osebnosti govorili o razorožitvi. Načelnik glavnega štaba admiral Radford je izjavil, da ZDA z vso iskrenostjo iščejo na londonskih razgovorih sporazum s Sovjetsko zvezo, in dodal, da mora razorožitev temeljiti na zajamčenem sistemu inšpekcij.
Republikanec senator Javits pa je predlagal, naj v okviru prve faze sporazuma Združeni narodi ustanovijo «stalno silo miru».
Iz 'Tokia pa poročajo, da je Velika Britanija ukinila področje nevarnosti okoli Božičnih otokov, ki je bilo določeno med jedrskimi poizkusi. To je v Tokio sporočil japonski poslanik v Londonu.
Konferenca
ConimonweaI(ha
LONDON, 2. — Na današnji plenarni seji konference ministrskih predsednikov Com-monwealtha so govorili o vprašanjih Združenih narodov. Popoldne pa so ministrski predsedniki razen predsednikov Indije in Cejlona govorili o obrambi v zvezi z reorganizacijo britanske vojske. Navzoč je bil tudi britanski obrambni minister Dun-can Sandys.
Lanes zjutraj so ministrski predsedniki govorili predvsem o morebitnem sprejemu Kitajske v OZN, to pa tudi v zvezi z dejstvom, da sporazum o svetovni razorožitvi, ki bi se tikal vseh velikih držav, ne bi mogel iti mimo obstoja Kitajske. Priznanje tega dejanskega stanja, t. j. udeležba kitajske vlade pri pogajanjih za razorožitev, bi moralo vsebovati tudi ameriško dejansko priznanje kitajske vlade in bi nedvomno načelo vprašanje sprejema Kitajske v OZN.
Predsednik avstralske vlade
Menzies je predlagal, naj zahtevajo sklicanje posebnega zasedanja glavne skupščine OZN v zvezi z Madžarsko. Prelog so soglasno sprejeli.
Predsedniki so govorili tudi o delovanju OZN. S tem v zvezi je Nehru izjavil, da so afriško-azijske države nezadostno zastopane v najvažnejših organizmih OZN, ter je izjavil, da Indija, ki je med najbolj vplivnimi državami sveta, ni zastopana v Varnostnem svetu. Pakistanski ministrski predsednik pa je poudarjal potrebo okrepitve OZN in je dejal, da bi morali proti državam, ki ne spoštujejo sklepov OZN, začeti gospodarske in moralne sankcije. Končno so ministrski predsedniki sklenili, da bodo o vprašanju veta in o reviziji listine OZN razpravljali leta 1959.
Pred volitvami v Argentini
NEW YORK. 2. — Vodilni ameriški časopisi posvečajo mnogo pozornosti volitvam za poslance nove ustavodajne skupščine v Argentini, ki naj bi nekoliko spremenila ustavo iz leta 1853. Volitve bodo 28. julija. Začasni predsednik A-ramburu obljublja takšno reformo ustave, ki bo dala pokrajinskim oblastem večja pooblastila. v osrednji vladi pa utrdila vlogo zakonodajnih in pravosodnih organov. V New Yorku opozarjajo s tem v zvezi na dve okoliščini:
1. aa ima Aramburu proti sebi zelo močno opozicijo in 2. da bo na volitvah nastopilo najmanj 41 strank, razen tega pa še nove organizacije in gibanja prosijo za priznanje. Vse to ustvarja zelo zmeden položaj in je povzročilo nenavadno ostro predvolilno borbo.
Nekateri ameriški časopisi, kot n. pr. »Christian Science Monitor«, so zaskrbljeni spričo težavnega gospodarskega položaja, v katerega je zabredla Argentina navzlic velhki finančni pomoči od ZDA. V argentinsko gospodaistvo sc ZDA deloma v obliki državne pomoči deloma pa z zasebnimi krediti vložile okrog 216 milijonov dolarjev. Plačilna bilanca Argentine pa postaja čedalje slabsa in primanjkljaja je že dve sto milijonov dolarjev. Cene nenehno naraščajo in življenjska raven je močno padla. Takšne razmere po mnenju ameriških časopisov opozarjajo na mogoče poslabšanje notranjepolitičnega položaja in hkrati položaja predsednika A-ramburuja, pod cigar vlado se je začela Argentina močneje t* veljavljati v regionalnem vo-
jaškem paktu štirih držav Latinske Amerike — Brazilije, Argentine, Urugvaja in Paragvaja — ki je po ameriškem obrambnem uradu povezan z Washin.gtonom.
BEOGRAD, 2. — Podprea-sednik zveznega izvršnega
Nestrpno pričakovanje objave sklepov CK KP SZ
Zasedanje CK je bilo prejšnji teden in sklepi zadevajo vso politiko XX. Kongresa
MOSKVA. 2. — Vsa sovjet-sk-a javnost nestrpno pričakuje objavo sklepov zadnjega sestanka centralnega komiteja Komunistične partije Z S SR. Sestanek je trajal več dni in se je končal prejšnjo soboto. V obveščenih krogih trdijo, da je bilo razpravljanje zelo živahno. Zaradi tega se o sklepih širijo razna ugibanja o reorganizaciji in o osebnih spremembah v vodstvu partij« i« države.
Vsekakor pa je bilo vse razpravljanje na sestanku CK v najtesnejši zvezi z izvajanjem politike XX. kongresa in še posebej v zvezi z novim si-
sveta Svetozar Vukmanovič stemom upravljanja v indu-je sprejel vabilo za obisk na Japonskem. aKkor je bilo že javljeno,*bo Vukmano-
vič istočasno obiskal tudi Indonezijo. Indijo. Burmo, Pakistan. Kambodžo in Severni Vietnam.
v vsej javnosti zelo živahno in strastno razpravlja. Zato je radovednost in nestrpnost, s katero se pričakuje objava sklepov, tem bolj razumljiva in tem večja.
Ze pred začetkom izvajanja sedanjih reform se je poleg tehnične strani poudarjala zlasti potreba, da se načnejo tudi najvažnejša gospodarsko -politična vprašanja, kar bi moralo imeti med drugim za posledico tudi preureditev sedanje vladne strukture. Gre pa hkrati za zmanjšanje znanega o-gromnega sovjetskega birokra-tičnega aparata in za večjo udeležbo delavstva v upravi
striji, kjer se izvajajo sklepi gospodarstva, februarskega zasedanja CK o I Končno se tudi v zvezi z decentralizaciji. O vsej poli- zadnjim zasedanjem CK pri-tiki se spričo važnih dogod- pominja, da je v Sovjetski kov v zadnjih osemnajstih zvezi že po-stalo pravilo, da mesecih — predvsem na Polj- se sklepi CK objavijo šele škem in na Madžarskem —1 po končanem zasedanju.
Senator Kennedy poziva vlado ZDA naj da pobudo za neodvisnost Alžira
V lem smislu je predložil resolucijo v senalu - Ostra kritika francoske in ameriške politike v Severni Afriki
WASHINGTON, 2. — Demokratični senator John Kennedy je imel v senatu dolg govor o Alžiru in je ostro kritiziral počasnost in pomanjkljivosti francoske politike v Severni Afriki. Predlagal je temeljito spremembo ameriške politike v Severni Afriki na podlagi
resolucije, ki jo je predložil kongresu.
«Alžir je prenehal biti izključno francosko vprašanje in ne bo to nikoli več,* je dejal senator in pripomnil: «Prisel je trenutek za ZDA, da se lotijo trde stvarnosti in da prevzamejo svojo odgovornost v OZN, v NATO, v okviru programov za medsebojno pomoč, in po svoji diplomaciji, aa se odpre pot, ki vodi k politični neodvisnosti Alžira«.
Kennedy je pouaanl, da bi neposredna akcija v OZN bila boljša kakor pasivnost glede
iinniiminiiiHHtiMiiiHHMtifmmHiiin*tw«iHiitiHiimmiMim*wiwmiMiimnniwiMH.minii*i*iiiiMiHliini*iHmMli»HiM«HHiimniiinnmfiiMniinHHinHitniininiitHinnninMniiuinmm
Zakonski	načrt	o	ag
še ne Im prišei_
Predstavniki poslanskih skupin so bili pri razpravi o dnevnem redu dela v poslanski zbornici neenotni - Vlada položila kamen na «afero Sturzo» Marangonejev predlog za posebni statut dežele F urlani j e-J ulij ske krajine izročen parlamentarni komisiji za notranje zadeve
(Od našega dopisnika)	t	kaj kritizirali, tako n. pr. pro-
RIM, 2. — Ko je bila popoldne seja predstavnikov j	pa	bil
poslanskih skupin, na kateri se je razpravljalo o vrst- '	°
nem redu dela v poslanski zbornici pred počitnicami, ni prišlo med predstavniki do nikakega sporazuma.
Skoraj vsaka skupina je predlagala kaj drugega. Vlado je na seji zastopal minister Del Bo, ki je dejal, da je treba poleg finančnih proračunov, ki so v poslanski zbornici že v razpravi, govoriti še o nekaterih proračunih, kr so bili že izročeni poslanski zbornici za prvo čitanje, da se tako o-mogoči senatu nadaljevanje dela. O agrarnih pogodbah pa bi se lahko diskutiralo potem, če le ne bi povzročili zakasnitve odobritve ev-ropeističnih pogodb.
Predlogi večinske stranke niso bili povsem istovetni s tem, kar je zahtevala vlada. Kršč. demokracija namreč zahteva, naj se takoj odobri proračun in evropei-stične pogodbe, nič Pa niso njeni predstavniki rekli glede agrarnih pogodb. Pri tem se je zgodilo, da so bili mo-narhofašisti tisti, ki so vlado najbolj podprli. Zavedajo se namreč, da jim tista dopuščena možnost razpravljanja o agrarnih pogodbah, kot jo omenja vlada, ne more škoditi, kajti poleg proračunov in evropeističnih pogodb pred počitnicami pač ne bo več
Dulles hoče izločiti Kitajsko iz sporazuma o razorožitvi
Ponovil je tudi, da ZDA ne mislijo priznati pekinške vlade Nesramno komentiranje Kenned)jevega predloga o Alžiru
WASHINGTQN, 2. — Državni tajnik Dulles je danes na tiskovni konferenci izjavil, da je po njegovem mnenju mogoče doseči sporazum o razorožitvi, ne da se k temu uradno pridruži Kitajska; «Ce hi se dosegel sporazum s Sovjetsko zvezo, ni verjetno, da bi Kitajska izdelovala jedrsko orožje s pomočjo SZ. Na vsak način bi prepoved o izdelovanju takega orožja bila gotovo vključena v vsako pogodbo o razorožitvi in če bi se ta določba kršila, bi to zadostovalo za odpoved celotnega sporazuma«.
Zatem je Dulles izjavil, da ZDA ne mislijo priznati pekinške vlade, češ da Kitajska ne spoštuje svojih mednarodnih obveznosti in da ne ravna z ameriškimi državljani kakor bi morala.
Zatem je Dulles dejal, da b0 komunistični^ režim na Kitajskem in v Sovjetski zvezi doživel poraz, medtem ko nimajo svobodne vlade v sehi trajen značaj«. Dodal je, da v ul«..« e—	j	ni hotel s tem reči, da v ne-
sovjetskim	inšpektorjem	113	katerih delih sveta ne bo v
razorožitvijo dostop do	bodoče v , socialističnih
ških tajnih	atomskih sred|!>	’	oblik, pac pa da bodo izginile
. .	mu...	in	Han-	—
kakor sta Oak Ridge in
ford, v zameno za enako pr-vico na sovjetskem ozemlju-
Iz Moskve .poročajo, da j agencija Tass nocoj ob)av' t vest, da je sovjetski deleg Zorin na današnjem sestannj pododbora zahteval, naj P odbor dovoli indijskemu predstavniku, da osebno obr‘)„j ži svoje razorožitvene Pta“' loge, kajti sedanje zadržanj zahodnih delegatov je po nje govem mnenju nedopus • Sovjetski delegat je poudari, da je zlasti sečaj, ko Pod"f. bor razpravlja o podrobnostih prekinitve atomskih poskusov, Indija še prav posebej zainteresirana. Zato sovjetska a«j legacija meni, da pomeni sta lišče zahodnih delegatov P0-manjkanje želje, da se zasir
vse tiste vrste vladanja, «ki nalagajo narodom absolutno poslušnost m ne dovoljujejo razlike mnenj«
V zvezi z nedavnimi izjava-mj Maocetunga je Dulles dejal, da je ta nedvomno napovedal ((svojo liberalno doktrino« z edinim namenom, «da
ujame v past tiste, ki se upirajo njegovemu režimu«. Dulles je tudi izjavil, da še
dalje proučuje vprašanje dovoljenja za potovanje ameriških novinarjev na Kitajsko, Ha pa m se našel rešitve na podlagi katere bi lahko ukinil sedanjo prepoved potovanj.
Ko s0 C.a '(pra.sah, kaj misli resoluciji, ki jo je v senatu redložil senator Kennedv v zvezi * Aluiom, je Dulj«, j,.
javil, da bi vsi tisti, ki hočejo v ZDA razpravljati o vprašanju kolonializma, «lahko izbrali bolj primeren predmet kakor Alžir in francosko-alžic-ske odnose«. Dodal je, da obstajajo številne druge dežele (omenil je baltiške države in države Vzhodne Evrope), ki bi bile bolj primerne kakor Alžir v zvezi s kritiko kolonializma. Po Dullosovem mnenju izhaja iz tega, da je za ZDA bolje, da se držijo izven skrajno kočljivega in težavnega vprašanja, kakršno je alžirsko. če hočejo res prispevati k iskanju rešitve, ter da se jim ne izplača prevzeli odgovornost glede vprašanja, «ki ni v ospredju vprašanj, ki spadajo v njih pristojnost«.
Zatem je Dulles dejal, da ne bi bilo pravično obtoževati Francijo, da je reakcionarna država, kar se tiče kolonij ko je ta država v zadnjih letih ((dovolila neodvisnost^ Vietnamu Laosu, Kambodži. Tuniziji in Maroku«. Na koncu je Dulles poudaril veliko zapletenost alžirskega vprašanja zaradi različnosti avtohtonega prebivalstva in zaradi težav, da se najdejo pravi predstavniki, s katerimi naj bi razpravljali o prihodnosti dežele.
V zvezi s 30 milijoni dolarjev pomoči Jordaniji je Dulles izjavil, da se bo ta znesek zelo verjetno porabil v gospodarske in vojaške namene.
O predlogu Severne Koreje za sklicanje mednarodne konference za združitev Koreje je Dulles izjavil, da severnokorejska vlada ne bo nikoli sprejela pogojev «za svobodne volitve na vsej Koreji«.
O Adenauerjevih izjavah glede vključitve Zahodne Nemčije v morebitno področje za letalsko inšpekcijo v Evropi je Dulles dejal, da so se ZDA vedno zavzemale, naj vprašanje področij za letalsko inšpekcijo v Evropi v okviru
razorožitve proučujejo predvsem prizadete evropske države. Dodal je, da te države načelno ne nasprotujejo takemu načrtu, vendar pa so nastale nekatere težave, ki jih je treba še premagati.
Nov poziv francoskih znanstvenikov
PARIZ, 2. — Skupina nad 230 francoskih atomistov, profesorjev jedrske fizike in sodelavcev Inštituta za jedrske vede, je danes zahtevala takojšnjo opustitev poskusov z atomskimi bombami. #Ko se v celoti pridružujemo dosedanjim pozivom proti atomskim poskusom na svetu, zahtevamo, da je treba nemudoma opustiti človeštvu skrajno nevarne eksplozije atomskih bomb. Opustitev teh poskusov bi bila lahko prva e-tapa na poti do razorožitve in odstranitve nevarnosti a-tomske vojne z vsemi njenimi pogubnimi posledicami za človeštvo.« poudarjajo francoski atomisti.
To je v zadnjih 14 dneh drugi poziv francoskih atomskih strokovnjakov, naj bi o-pustili atomske poskuse. Več kot 1200 znanstvenikov in sodelavcev največjega francoskega centra za jedrske vede in energijo v Sadayu je namreč predložilo vladi poziv z zahtevo, naj ukrene potrebno, da bi dosegli prepoved poskusov z jedrskim orožjem.
BEOGRAD, 2. ” Predsednik republike maršal Tito se je včeraj vrnil na Brione. Kakor je znamo, bosta 10. julija prišla na Brione kot gosta maršala- Tita grški kralj in kraljica.
časa za agrarne pogodbe. Socialisti so bili za to, da bi sc o pogodbah razpravljalo vzporedno s proračuni. Mislilo se je, da bodo predlog socialistov podprli komunisti, toda ti so postavili lastno zahtevo, po kateri naj pride najprej v razpravo avtonomija dežel in zakonski predlog Martu-scellija za lokalne avtonomije. Pri tej zahtevi so komunisti prejeli podporo republikancev.
Zaradi tolikih različnih stališč seveda ni moglo priti do kakega sporazuma, prišlo pa je do nekakega kompromisa. Razpravo v poslanski zbornici bodo nadaljevali in ker je upati, da še ta teden končajo vprašanja, ki jih sedaj obdelujejo, se bodo konec tedna predstavniki zopet sestali ter poskusili doseči sporazum za nadaljnje delo. Ce pa do tega sporazuma ne bo prišlo, se bo pač morala s tem vprašanjem ukvarjati poslanska zbornica sama.
Nekoliko čudno je bilo, da so na seji nastopili komunisti 7. lastnim predlogom. Tak sklep je bil sprejet na današnjem sestanku vodstva poslanske skupine. Baje pa ta sklep ni bil sprejet brez 0-porekanja, saj so nekateri poslanci po pravici poudarjali, da je neumestno poriniti v ozadje tisto vprašanje agrarnih pogodb, ob katerem je Kpf vočila široko propagandno kampanjo.
Na seji vlade, kjer so potrdili stališče, da se glede dela v poslanski zbornici vztraja pri vrstnem redu, ki ga je pred parlamentom navedel predsednik Zoli, so v začetku razpravljali o «aferi Sturzo«. Poročilo, ki je bilo izdano po seji, se ob tej a-feri zlasti dolgo ustavlja. V bistvu je v poročilu povedano to, da Sturzove trditve ne eržijo niti glede ustavnosti ravnanja državnega predsednika niti glede neodgovornih sumničenj. Zoli je prečital neko besedilo, ki ga je sestavil včeraj skupaj s Fan-fanijem in pravosodnim ministrom Gonello. Ministri so Zolijeva izvajanja potrdili e-noglasno. S tem bi bila ta afera zaključena.
Seveda pa ne bi bilo nemogoče, da bi se stari Sturzo zmislil in hotel v senatu spet govoriti o tem argumentu, v kar se pa splošno dvomi. Mnogo bolj verjetno pa se zdi, da se bo lotil pisanja člankov, ki mu jih bodo listi pod kontrolo Confindustrie radi objavljali.
V senatu so razpravljali o proračunu ministrstva pošte, telefona in telegrafa. Razni o-pozicijski poslanci so marši-
lllltllllltlHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIHIItltllll
La Spczia še nima občinskega svela s pravo večino
LA SPEZIA, 2. — Končni rezultati občinskih volitev (v oklepaju 1. 1956);
PSI 10.116 (11.509); PSD1 3 tisoč 364 (4.024); PNM in MSI 3.639 (6.201)- PLl 1.431 (tisoč 777); KD 25.845 (23.154); Nacionalni socializem 457; PRI 2.027	(2.058); KP1 24.585	(23
tisoč 964);
Sedeži so torej v občinskem svetu tako razdeljeni; KPI 18; PSI 7; KD 19; PSDl 2; PNM in MSI 2; PLI I in PRI tudi 1.
proračun sprejet.
V poslanski zbornici je predsednik Leone sporočil, da je bil Marangonejev predlog ustavnega zakona za posebni statut Furlanije-Julijske krajine predan prvi stalni komisiji (za notranje zadeve) z nalogo, da poroča skupaj z mnenjem tretje (pravosodje) in četrte komisije (finace in zaklad).
Socialist Riccardo Lombardi je ostro kritiziral dejstvo, da se ni izvajala politika ekonomskega razvoja v okviru Vanonijevega načrta. Komunist Cavazzini pa je govoril o položaju v padski delti ter zahteval splošno agrarno reformo ter obsežen načrt za javna dela.
A. P.
Vukmanovič in Velebit na Daljnem vzhodu pred obiskom Tita
BEOGRAD, 2. — Podpredsednik zveznega izvršnega sve ta Svetozar Vukmanovič do, kakor je bilo javljeno, v začetku avgusta odpotoval na dvomesečno potovanje na Daljni vzhod. Med potjo bo obiskal Burmo, Indonezijo, Pakistan, Indijo, Kambodžo, Severni Vietnam, Tailandijo in Japonsko.
Potovanje Vukmanoviča ni samo vljudnostnega značaja. Že samo dejstvo, da je Vukmanovič eden najodgovornejših činiteijev za gospodarstvo v Jugoslaviji, daje potovanju poseben gospodarski pomen. Pričakuje se, da bo kot rezultat tega potovanja prišlo do poglobitve gospodarskih odno sov z državami Daljnega vzhoda. Toda navzočnost Viadimi ra Velebita v deiegaciji daje obisku tudi politično oDelez-je. Ni izključeno, da je prisotnost VeieDita v delegaciji v zvezi z napovedanim obiskom maršala Tita v državah Daljnega vzhoda. Ker je biio danes uradno potrjeno, da do avgusta na vabilo predsednika mar sala Tita obiskal Jugoslavijo predsednik Severnega Vietnama Hočiminh, je zelo verjetno, da bo maršal Tito na poti na Daljni vzhod obiskal tudi Severni Vietnam. Beogiajski po iitični krogi menijo, da ima delegacija, ki jo bo vodil Vukmanovič nalogo, da se razgo-varja o pripravah za obisk maršala Tita v državah na Daljnem vzhodu.
Kongres Inlersoc
DUNAJ, 2. — Kongres socialistične internacionale se je začel aanes dopoldne na Dunaju pod	predsedstvom Morgana
Phillipsa. Avstrijski podkancler Pittermann je kot predsednik	avstrijske socialistične
stranke pozdravil delegacije in imel priložnostni govor.
Za Pittermannom je govoril tajnik azijske konference Hia Aung. ki je poudaril, da bodo na dunajskem kongresu obrac-r.avali važna vprašanja, kakor n. pr. odnose med belci in črnci, mea Vzhodom in Zahodom. Pripomnil je: «Mi smo za takojšnjo razorožitev, za prepoved jedrskega orožja, za popolno odpravo kolonializma in imperializma, zato da Združeni narodi nudijo pomoč nezadostno razvitim področjem in predvsem za okrepitev OZN kot učinkovite svetovne organizacije. ki ima nalogo reševati današnja mednarodna vprašanja«.
Predsednik Morgan Phillips je nato sporočil, da je novi tajnik socialistične internacic.
nale Alfred Carlhy, ter priporočilo glavnega odbora, naj se sprejme ((Socialdemokratski zveza ameriških socialističnih strank« kot nova članica, kar je kongres odobril.
Danes volitve v Egiptu
KAIRO, 2. — Nač- 4 milijone in pol Egipčanov bo jutri odšlo na volitve, da izvolijo 350 članov nove skupščine. Volilna kampanja se je zaključila danes opolnoči brez incidentov.
Dvajset odstotkov od 5 milijonov 964.424 vpisanih volivcev, med katerimi je okoli 200.000 žensk, ki bodo glasovale prvikrat pri splošnih volitvah, ne bo glasovalo, ker je izvolitev 72 kandidatov že proglašena v okrožjih, kjer ni bilo nasprotnih kandidatov.
Volitve se bodo začele ob osmih zjutraj in se bodo zaključile ob 17. uri. Udeležba na volitvah je obvezna samo za moške. Za tiste, ki se volitev ne udeležijo, je določena globa enega šterlinga ali pa 10 dni zapora. Ker je med E-gipčani veliko število analfabetov, so kandidati na glasovnicah zaznamovani s posebnimi znaki kakor drevesa, hiše itd.
LONDON, 2. — Visoki funk. cibnarji Commonvvealtha, ki so dodeljeni delegacijam, so bili povabljeni, naj ostanejo v britanski prestolnici, potem ko se bo v petek konferenca zaključila. Izmenjali si bodo poglede o področju svobodne izmenjave. Načelno bodo o tem govorili ministrski predsedniki v sredo in nato bodo morali vprašanje podrobno proučiti strokovnjaki.
alžirskega vprašanja. Vsekakor, ce bi se OZN ponovno bavila s to zadevo na prihodnjem zasedanju skupščine, Dl morale ZDA temeljito pregledati svoje stališče. Spričo poslabšanja položaja je govornik predlagal, naj kongres, kakor je to svoj čas napravil glede Indonezije in Indokine, ponudi svoje nasvete vladi in naj se postavi na čelo v zvezi s tem vprašanjem.
Senator je nato izjavil, da oi morah priznati neodvisno o-sebnost Alžira in določiti temelje za ureditev v okviru medsebojne odvisnosti s Francijo in s soseanimi državami. S tem v zvezi je izrekel mnenje, da bi Maroko in Tunizija lahko mnogo pomagali za konkretno rešitev. Omenil je zatem Ne-hrujevo penudbo za posredovanje ter je izrekel željo, naj bi se ZDA trudile, da se doseže sporazum, zlasti kar se tiče povezanih gospodarskih vprašanj. Kar se tiče gospodarske plati zadeve, je govornik izjavil, da bi morala politična neodvisnost Alžira upoštevati tesno medsebojno gospodarsko odvisnost med Aižirom in Francijo.
Zelo ostro je govornik kritiziral ((neskladno ameriško politiko do alžirskega vprašanja«. Dejal je, da ameriško stališče pomeni opustitev načel neodvisnosti in protikolonializma. ((Prvi temeljni korak je, je poudaril senator, privesti Alžir do enake neodvisnosti, kakršno imata Maroko in Tunizija.« Dodal je, da bo Francija samo na ta način lahko obdržala v Severni rvfriki svoj vpliv, «ki ga je treba želeti«.
Poudaril je ponovno, ča je Alžir sedaj ((mednarodno vprašanje« ter da je potrebno, pridobiti si zaupanje in spoštovanje nacionalističnih voditeljev. Pri tem je poudaril. da so zaradi sedanjih dogodkov rešitve, ki jih predvideva francoska vlača, preživele. Govornik je tudi poudaril, da bi ponovno vojaško zavojevanje ozemlja samo zakasnilo morebitno rešitev. Dejal je tudi, da so socialne in gospodarske reforme, ki jih Francija predlaga, «zasilne rešitve«, ter je pripomnil, da je politična združitev med Aižirom in Francijo sedaj brezplodna zamisel.
Resolucija, ki jo je senator predložil, se glasi; ((Senat in predstavniška zbornica ZDA ugotavljata obstoj vojnega stanja v Alžiru. zatiranje, ki je s takim položajem povezano, zakonite nacionalistične težnje, naraščajoče zastrupljanje dobrih odnosov med državami Severne Afrike in zahodnimi državami, ki ima za posledico vedno večje razjedanje dejanskih sil NATO in povzroča mednarodno zaskrbljenost v OZN. Zato skleneta, naj pričujoča resolucija pooblasti predsednika ZDA in državnega tajnika ter jima da močno spodbudo, ča zastavita vpliv ZDA, da se podprejo napori, zato da se tako v okviru OZN kakor tudi z dobrimi uslugami tunizijskega ministrskega predsednika in maroškega sultana i-šče rešitev, ki naj prizna neodvisno osebnost Alžira in naj določi temelje za rešitev v okviru medsebojne odvisnosti s Francijo sosednimi c ržavami.
Senat in predstavniška zbornica skleneta dalje, da
bodo ZDA, če ne bo dosežen noben bistven napredek, ko se bo začelo prihodnje zasedanje glavne skupščine OZN, podprle mednarodni poskus, da se Alžiru zagotovi podlaga, ki naj mu omogoči, da doseže svojo neodvisnost.«
tunini minimum milini n iiimi iii iii minuti n 11 n iii 11 imi mi mini m n 11 im lin ih mu 11 m ii )>>
Začetek zasedanja Gosp. i n soc. sveta OZN
Na dnevnem redu so številna zelo važna vprašanja
ŽENEVA, 2. — Danes zjutraj se je v Ženevi začelo 43. zasedanje gospodarskega in socialnega sveta OZN, ki bo trajalo pet tednov.
Med razpravo bodo proučili nad 40 poročil o dosedanjem vsestransikem delovanju OZN. ki so jih predložili glavni tajnik Hammarskjoeld. tajništvo Ecosoc, osem specializiranih agencij OZN ter osem posebnih komisij, ki se pečajo s socialnimi m gospodarskimi zadevami in z vprašanji človeških pravic.
V prvem delu zasedanja bodo govorili o svetovnem gospodarskem položaju, o poročilih tajništva in regionalnih gospodarskih komisij za Azijo, Srednji vzhod, Evropo in Latinsko Ameriko. Svet bo proučevai tudi poročila glavnega tajnika o Afriki in Srednjem vzhodu ter o mednarodni strukturi za trgovinsko sodelovanje.
Posebno poročilo Hammar-skjoelda govori o možnosti u-porabljanja atomske energije v mirnodobski industriji, zlasti pa pri razvoju še nerazvitih področij. Dve važni poročili s.» našata na finansiranje posebnega sklada OZN za gospodarski razvoj.
Poročilo ustanove za tehnično pomoč poudarja, da je bil leta 1956 dosežen dejanski napredek glede pomoči OZN nerazvitim državam. Pomoč v obliki sodelovanja strokovnjakov
in v obliki šolanja se je namreč nudila 103 deželam.
Med drugim bodo razpravljali tudi o reformi zaporov, o preprečitvi zločinov, o praktičnosti nadaljnjih raziskovanj za izkoriščanje plim in osek. morskih tokov in vetrov kot virov energije, o pregledu svetovnega bogastva, o nadzorstvu nad prekupčevanjem z mamili in o večjem spoštovanju človeških pravic.
Odkrilo vohunstvo
Evratom in tržišče pred francosko skupščino
PARIZ, 2. — Francoska narodna skupščina je danes popoldne začela razpravo o Ev-ratomu in skupnem evropskem tržišču. Prvi je govoril poročevalec zunanjepolitične komisije za vprašanja skupnega tržišča Savary Izrekel je mnenje, da je kljub nekaterim pridržkom glede nekaterih pomanjkljivosti, evropska gospodarska skupnost potrebna pobuaa. Priporočal je naj se Francija v razdobju pred uveljavitvijo zadevne pogodbe trudi predvsem, da uredi svoje gospodarstvo.
Na popoldanski seji so govorili številni člani parlamentarnih komisij. Večerna seja pa je bila zelo kratka, ker so bili odsotni nekateri od desetih poročevalcev. Pred zaključkom seje je zunanji minister Pineau ostro kritiziral odsotnost poročevalcev.
Medtem je glavni odbor socialnih republikancev pozvai svojo skupino, naj glasuje proti pogodbam. Ta skupina ima 22 poslancev.
Zjutraj je skupščina odobrila načrt zakona o drugem načrtu za razvoj atomske e-nergi.ie za dobo 1957-1961, za kar bo potrebnih skupno 200 milijard frankflv.
Nove usmrtitve v Alžiru
ORANO. 2. — Danes zjutraj so izvršili smrtno obsodbo nad dvema Alžircema, ki so ju obtožili, da sta vrgla bombe proti nekemu orožniškemu vozilu.
Poleg tega pa poročajo, da so na področju Orana ubili 12 ujetih Alžircev, ker da so hoteli zbežati.
-— «»-----
Čez 100 mrtvih pri potresu v Perziji
TEHERAN, 2. — Preteklo noč je bil v Perziji potres, ki je zahteval več kot sto smrtnih žrtev. Potres je bil na perzijski obali Kaspiškega morja. Epicenter potresa je bil najbrž v podnožju gore Dema-vend (5600 m), ugaslega ognjenika, ki je najvišji vrh v gorski verigi Elbrusa. Vas Lari-djan je bila popolnoma porušena in mnogo ljudi so pobili piazovi kamenja. Potres pa so čutili tudi v drugih mestih in tuJi v Teheranu, vendar drugod ni buo škode.
O močnih potresnih sunkih poročajo tudi iz nekaterih dežel Indije, tako iz Asama in Manipura. Žrtev ni oilo, paS pa je potres povzročil mnogo panike.
LAKE CHARLES. 2. — Doslej so ugotovili 285 žrtev orkana v Louisiani. Ker ne morejo za vse ugotoviti identitete, pokopavajo številna trupla, ne da bi jih prej prepoznali. Tako so morali danes spet pokopati 40 takih nesrečnežev.
BUENOS AIRES. 2. — Zaradi mrzlega vala v Argentini so umrle najmanj 4 osebe; ena je zmrznila, tri pa so se zadušile s plini, ki so uhajali iz peči, kurjenih s premogom. V srednjih in južnih predelih Argentine je temperatura pod ničlo in marsikje je padlo mnogo snega.
TOKIO, 2. — Ko so včeraj zvečer spravljali na površje neko ladjo, polno razstreliva, ki je bila potopljena pri Okinavi meč preteklo vojno, je nastala eksplozija, pri kateri je bilo ubitih 32 oseb. Žrtve so bili člani posadk štirih ladij, ki so sodelovale pri dviganju in ki so se potopile brez sledu.
KARAČI. 2. — Neko letalo «DC-3» z 20 potniki in s 4 člani posadke pogrešajo, odkar je odpotovalo iz Stagon-ga v Dako v vzhodnem Pakistanu. Proga, na kateri bi moralo letalo leteti, gre nad velikimi pragozdovi in nad številnimi vodnimi tokovi, ki sestavljajo delto reke Gang.
Danes pa je pruspeia vest. da so letalo našli nepoškodovano in vsi potniki so živi.
V
LONDON, 2.	—	Današnji
«News Chronicle« govori o odkritju vohunstva	v Bathu.
mornariškem središču za raziskave, kjer delajo	tudi po-
skuse za podmornice na a-tomski pogon. List piše, da je neki agent tuje države fotografiral tajne načrte med svojimi pogostim, obiski v tistem kraju. Prihajal je	baje tja
pod pretvezo, da pije vodo iz tamkajšnjih studencev. List tudi piše. da so prebivalci Batha prepričani, da se v bližini nahajajo ogromna podzemeljska skladišča z rezervami za britanske atomske bombe.
Angleška admiraliteta je izdala poročilo, s katerim zanika zgornjo vest,
Vi
•ocina
MILAN. 2. — Iz vse države poročajo, da je vročina še vedno velika; termometer kaže povsod nad 30 stopinj C. Milanski meteorologi pa predvidevajo, da bo z jutrišnjim dnem začela — vsaj v Padski nižini — temperatura padati, v Bologni so zabeležili 35.2 stopinje C, v Modeni 34.2, v Turinu 33, v Padovi 34.8 itd. — vse merjeno v senci.
DUNAJ, 2. — Zaradi silne vročine je začelo na Dunaju primanjkovati vode. Poraba vode se je namreč dvignila na 327 litrov dnevno na osebo, Občinska uprava je zato prepovedala prati avtomobile. zalivati trate in vrtove, polivati ceste, cestne hodnike itd. Kršitelji bodo strogo kaznovani.
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 31,5, najnižja 23,5, zračni tlak 1016,5, veter 7 km, vlaga 61 odst., nebo 3/10 pooblačeno, morje mimo, temip. morja 26,2.
Vreme danes: Pretežno lepo s krajevnimi pooblafcitvami.
Tržaški dnevnik
Danes, SREDA, 3. julija
Heliodor, Nada Sonce vzide ob 4.20 in zatone ob 19.58. Dolžina dneva 15.38. Luna vzide ob 11.14 in zatone ob 23.06. Jutri, ČETRTEK, 4. julija Urh, Belizar
Medtem ko sodišče izvaja čl. 6 Memoranduma krši istočasno čl. 5 Posebnega statuta
Odg. urednika našega dnevnika je tribunal poklical na odgovornost, ker je zahteval izvajanje dl. 5 Posebnega statuta, deš da je s tem kršil tašistidni dlen 137 kazenskega pravdnega postopnika
Včeraj je porotno sodišče izročilo Francu Stoki in Stan. Renku odg. ur. našega dnevnika razsodbo, s katero odloča na podlagi dekreta gen. vlad. komisarja št. 190 od 7. 6.	1956, ki določa izvajanje
čl. 6 londonskega memoranduma, ča se ustavi kazenski
kovnim manjšinam varstvo v okviru oblasti države m če-žele, ki ne morejo v nobeni obliki omejiti svobodni razvoj narodnih in jezikovnh manjšin, ki živijo na Italijanskem ozemlju«. Fašistični čl. 137 je prav tako v nasprotju s členom 24 ustave, ki določa,
postopek zaradi obtožbe »sra-1 da vsakdo lahko nastopi pred motitve italijanske nacije« v j sodiščem za zaščito svojih
treh člankih objavljenih v P. D. septembra in oktobra leta 1953; hkrati je sodišče odredilo, da sodne razprave, ki je bila določena za 4. t.m., ne bo.
Z zadovoljstvom ugotavljamo, da je sodišče že drugič apliciralo čl. 6 londonskega memoranduma, tokrat — kot je bilo pravilno — že pred začetkom razprave, ne pa šele po njej kot je to storilo ob priliki prve aplikacije. To pomeni, ta za porotno sodišče londonsk, memorandum vendarle ni »kos brezvredne-ga papirja«, ali pa celo «kos umazanega papirja« kot je nekoč izjavil na javni sodni razpravi neki — sedaj že pokojni — predsednik ene izmed sekcij kazenskega tribunala v Trstu.
Vendar pa se zdi, da ta trditev ne velja za vse sodne organe! .Naš odgovorni urednik je bil namreč 21. junija t.l. zaslišan na državni pro-kuri v zvezi z neko tožbo. Po zaslišanju je zahteval izvajanje čl. 5 posebnega statuta londonskega memoranduma, ki določa, da ima pripadnik slovenske narodnosti pravico zahtevati prepis obtožnice in tolmača in ker je naš odgovorni urednik že v maju leta 1955 na zantevo prav v zvezi z obtožbo sramotitve nacije, ou državne prokure prejel prepis obtožnice in bil nato zaslišan s pomočjo slovenskega tolmača. Toda kaže, da so se na državni pro-kuri sedaj premislili. Naš odgovorni urednik je namreč včeraj prejel poziv na zaslišanje, ker je obtožen, da je kršil čl. 137 kazenskega pravnega postopka, ki prepoveduje uporabo neitalijanskega jezika vsem onim osebam, ki znajo italijanščino ter predvideva tudi denarno ali pa še hujšo kazen za vsakogar, ki bi ta člen kršil.
Ni dvoma, da je sklicevanje na ta »znameniti« člen, ki je naperjen proti manjšinam v Italiji, povsem neumestno ne glede na drugačno ravnanje državne prokure pred dvema letoma. Znano je namreč, da italijanski kazenski pravni postopn.k pred fašizmom tega člena m vseboval. Vnesla sta ga šele Mussolini in njegov fašistični minister Roc-co 19. oktobra 1930 z namenom raznarodovanja manjšin v državi. Zato je ta člen v protislovju z določbami republikanske ustave. Predvsem je v nasprotju s členom 3 u-stave, ki določa, da so vsi državljani enakopravni tudi ne glede na narodnostno pripadnost. Cl. 6 ustave pa določa celo posebno zakonodajo za zaščito manjšin. Znameniti pravnik Falzone, specialist za ustavno pravo, pravi v komentarju k temu členu, da «hoče ta člen zajamčiti jezi-
pravic in zakonitih koristi.
Ni torej nobenega dvoma, da je čl. 137, katerega oče je fašistični minister Rocco, v nasprotju z republikansko u-stavo demokratične države, ter da zaradi tega dejansko ne bi smel več veljati in bi moralo ustavno sodišče poskrbeti, da se tudi formalno razveljavi.
Pred fašizmom so v Trstu obstajali zakoni, ki so vedno dovoljevali Slovencem uporabo njihovega materinega jezika v vseh uradih, pa tudi na sodišču. V Dolini Aosta, kjer živi francoska manjšina, velja poleg omenjenih ustavnih določb še čl. 38 posebnega statuta, ki pravi, da je »v
Dolini Aosta francoski jezik popolnoma izenačen z italijanskim«. Prav tako je na Južnem Tirolskem, kjer velja za nemško manjšino posebni statut, ki vsebuje med drugim tudi čl. 85, ki jamči pripadnikom nemške manjšine svobodno uporabo nemškega jezika v javnih uradih.
Pri nas, kjer še ni ustanovljena posebna dežela Furlani-ja-Julijska krajina in zato še nimamo posebnega statuta, pa velja mednarodni sporazum — londonski memorandum s posebnim statutom poleg mirovne pogodbe, ki jamči vse pravice Slovencem, ki živijo v Italiji. Spričo vsega tega je torej naravnost nezaslišano, da se danes še najde v Trstu sodni uradnik, ki teh pravic pripadnikov slovenske narodne skupine ne priznava ampak jih kliče na odgovornost, ko te svoje pravice zahtevajo. Dolžnost nadrejenih odgovornih državnih organov je torej, da takšno ravnanje in teptanje naših pravic preprečijo.
Danes pogreb Draga Gervaisa
Pogreb tragično preminulega hrvaškega književnika In u-pravnika reškega gledališča bo danes popoldne ob 17. uri v Opatiji, kjer se je pokojnik rodil in po vojni tudi stalno prebival. Pokojnikovi soprogi in vsem ostalim sorodnikom izreka uredništvo »Primorskega dnevnika« svoje najgloblje sožalje.
V Žavljah bodo zgradili državno tobačno tovarno
Uprava žaveljskega industrijskega pristanišča je v teh dneh podpisala z državnim podjetjem za predelavo tobaka, pogodbo o prodaji zemljišča za gradnjo tobačne tovarne. Predsednik žaveljskega industrijskega pristanišča odv. Forti je v intervjuju obrazložil, da bo nova tobačna tovarna zelo obsežna ter da bodo za njo porabili: za gradbena dela, 1,5 milijarde lir in za nakup strojev 2,5 milijard lir. Skupno bodo torej porabili za gradnjo prvega dela tovarne 4 milijarde lir: za dokončno dograditev pa še 2 milijardi lir, katere bodo porabili za montažo stroiev.
Tovarna bo izredno moderno zgrajena ter do skrajnosti mehanizirana, kljub temu pa bo zaposlovala okrog 1000 delavcev.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiUiiiiiiiiHiiiliiiiiiiiiiiiHiiiiiiiuiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiuiii
S seje tržaškega občinskega sveta
Enobarvni občinski odbor noče predložiti niti upravnega programa
Začetek razprave o prizivu indipendentistov Hud spor med Dulcijem in Bartolijem
Sinočnja seja tržaškega občinskega sveta je bila zelo žavahna. Pasja vročina je razgrela tudi duhove občinskih svetovalcev in župana, ki so se večkrat hudo spoprijeli. Začel je socialistični svetovalec dr. Teiner, ki je zahteval od župana in odbora, naj predložita občinskemu svetu upravni program, ker nočejo ničesar slišati o politični o-predeiitvi odbora, ki je bil izvoljen z glasovi skrajne desnice. Svetovalec Teiner je vztrajal pri svojem vprašanju, ker je menil, da morajo občinski svetovalci poznati u-pravni program odbora, da lahko ocenijo njegovo upravno delovanje. Bartoli ni hotel o tem ni£ slišati. Razburjeno je obtožil svetovalca Teinerja. ča izziva, ter dejal, da je odbor že predložil svoj program in da ga bodo občinski svetovalci lahko sodili na osnovi sklepov, ki jih bo predložil v odobritev. Jasno je, da ta odgovor ni zadovoljil ne dr. Teinerja ne ostalih svetovalcev leve opozicije, ki so zahtevali od Bartolija neposreden odgovor. Ta pa je molčal in čal besedo drugemu svetovalcu.
Drugo kočljivo vprašanje, oziroma pojasnilo za župana Bartolija je dal socialdemokratski svetovalec prof. Dulci. Izjavil je, da zapisnik o sestanku na županstvu s funkcionarjem ministrstva za finance dr. Tentijem o prosti coni ne vsebuje vsega, kar so govorili na tem sestanku in da zato to ni zapisn.k sestanka ampak samo Bartolijevo poročilo o sestanku. Povedal je tudi, da je iz tega poročila izpadel njegov protest, zakaj niso povabili na sestanek vseh članov komisije <.a prosto cono. Na te njegove ugotovitve je Bartoli histerično reag.ral in dejal, da ni res
Niiiiiiiiiiiui iiiiiiiiiiiiiiHiiii im n n iiiiiii m ii iiiiim n im min ih imunim ih Milinim mi im nuni
Izpred porotnega sodišča
Mantovanija obsodili na 47 mesecev zapora
Oprostiti pa so Hrana Briščka is Briščkov; ker njegovo dejanje ni bilo kaznivo
Silvano Mantovani je včeraj zvedel, da se mu vrata zapora, kjer že sedi skoraj dve leti in pol, še dolgo ne bodo odprla: porotno sodišče ga je namreč spoznalo za krivega vseh obtožb, to je številnih tatvin, klevetanja in «podkupovanja državljana s strani tujca« ter ga obsodilo na 3 leta in 11 mesecev zapora in na plačilo sodnih stroškov ter končno na plačilo 27.000 lir globe. V primeri z zahtevo državnega tožilca, ki je predlagal 9 let zapora, je bil Mantovan. obsojen na razmeroma milo kazen, a do tega je prišlo, ker mu je sodišče priznalo olajševalno okol-nost, da je s tatvinami povzročil malenkostno škodo ter mu privolilo tudi delno slaboumnost. Preklicalo pa mu je pogojnost kazni, ki mu jo je lam prisodilo sodišče med procesom o tatvinah, zaradi katerih je bil obsojen na 8 mesecev zapora. To pomeni, da bo skupno presedel 4 leta in 7 mesecev.
V začetku včerajšnje razprave je spregovoril v Man-tovanijevo obrambo odv. Ber-ton, ki je predvsem orisal mladeničevo življenje in tudi njegovo duševno stanje. Predvsem je mladen.č s svojim vedenjem dokazal, da ni povsem umsko zdrav. Zanimivo pa je, da ,ie kradel le živila in takšne stvari, ki so mu koristile za preživljanje. To dokazuje, da je mladeniča prav lakota pripeljala na nepošteno pot, Zakon brani
lastnino, je poudaril odvetnik, ne brani pa državljana pred lakoto.
Obtoženčev zagovornik je v zvezi s temi tatvinami predlagal čim manjšo kazen ter oprostitev obtožbe klevetanja, češ da sploh ne obstaja.
Po mnenju zagovornika bi morali mladeniča oprostiti, pa Čeprav samo zaradi pomanjkanja dokazov tudi obtožbe podkupovanja s strani tujca. To pa zato, ker Mantovani n. imel nobenega namena škoditi državi in če je res javil število vojakov v Trstu in število tankov pri Banih, m mogel s temi podatki škoditi nikomur. Sicer to ni niti nobena tajnost. Končno je opozoril sodnike na dejstvo, da se J.e mladeničev križev pot začel z lakoto in se končal s prostovoljno izpovedjo policijskim organom. Zato bi mu morali priznati olajševalne o-kolnosti in tudi delno slaboumnost, ker se o njem ne bi moglo trditi, da je normalen človek.
Po skoraj dveurni debati v sejni dvorani je porotno sodišče okoli 14. ure izreklo razsodbo, s katero je bil Mantovani obsojen na zaporno in denarno kazen.
Sodišče je nadalje oprostilo Bruna Briščka iz Briščkov, ker njegovo dejanje ni kaznivo, ter prekinilo postopek proti Matiacu, ki je preminil 1955. leta.
Preds. Rossi, tož. Pascoii, zap. Magliacca, obramba odv. Berton in Strudthoff.
kar trdi prof. Dulci, da na sestanku ni protestiral v zvezi s tem, kar je povedal na sinočnji seji itd. To je prof. Dulcija razburilo in nastal je med njim in Bartolijem hud spopad, med katerim je Dulci dejal, da ga je Bartoli o-značil pred vsem občinskim svetom za lažnivca, kar je odločno zanikal in dejal, da so tudi nekateri demokristjani priča, da so njegove trditve resnične. Izjavil je tudi, da Bartoli ni hotel vnesti v zapisnik omenjenega sestanka njegovih popravkov. Nekateri svetovalci so začeli kričati proti županu, da je sramota, da se na podoben način sestavljajo zapisniki tako važnega sestanka, na katerem se je govorilo o prosti coni in na katerem bi morali biti zastopani vsi člani občinske komisije za prosto cono. Spor se je zaključil s pikrimi obtožbami in protiobtožbami med prof. Dulcijem in inž. Bartolijem.
Nato je demokristjanski odbor doživel novo razočaranje. Predložil je v potrditev sklep, ki ga je sprejel z nujnim postopkom o najemninski pogodbi med občino in INAIL za prostore občinske ambulante in občinske izpostave pri Sv. Soboti. Na osnovi te pogodbe bi morala občina plačevati 150 tisoč l*r mesečne najemnine za omenjene prostore, ki so bili že zasedeni. Večina občinskih svetovalcev je zavrnila potrditev tega sklepa, ker je menila, daje najemnina previsoka, tako, da je odbor ostal v manjšini. Sedaj pa se postavlja vprašanje; kdo bo plačeval najemnino za prostore, ki so bili že zasedeni, če je ob činski svet zavrnil potrditev najemne pogodbe? Na to vprašanje odbor ni odgovoril.
Nadalje je občinski svet začel razpravo o prizivu ((Tržaške unije« proti izključitvi kandidatne liste «Trst Tržačanom« iz zadnjih upravnih volitev. Razprava se je zavlekla zlasti okrog postopka, ki naj bi veljal za obravnavo tega vprašanja Odbornik Haraba-glia je prečital vse listine o prizivu in se izjavil proti temu, da bi dovolili predstavni ku liste govoriti pred občinskim svetom. Svetovalec Po-gassi (KP) pa je izjavil, da imajo predlagatelji kandidatne liste «Tržaške unije« pravico zagovora. Vprašanje je bilo postavljeno na glasovanje in je bilo zavrnjeno z večino glasov demokristjanov, fašistov, monarhistov in republikancev. Vsa leva opozicija in PSDI so glasovali za pravico zagovora. Razprava se bo nadaljevala na prihodnji seji.
V začetku seje so bila predložena mnoga vprašanja. Svetovalka Hrovatinova (KP) je opozorila odbornika za šolstvo prof Sciolisa, da so svoj čas odstranili napis v slovenščin, trgovinskega strokovnega tečaja s slovenskim učnim jezikom na Proseku in obljubili, da ga bodo nadomestili z dvojezičnim. Do sedaj pa tega niso še napravili. Odbornik je izjavil, da dvojezični napis mora biti postavljen in da se bo takoj zanimal, da ga namestijo. O drugih važnih vprašanjih bomo poročali jutri.
—«» -----
izpred kazenskega sodišča
Odložitev razprave proti sindikalistoma
Na zatožni klopi kazenskega sodišča sta včeraj sedela dva sindikalna predstavnika Acegata, in sicer 54-letnl Mas-similiano Bortolotti, član nove Delavske zbornice CGIL, in 40-letni Gianni Giuricin, član Delavske zbornice CISL. Oba sta bila obtožena klevetanja šefa računovodskega oddelka Acegata dr. Sabatin.ja,
Na velesejmu precejšnje zanimanje za izdelke jugoslovanskih podjetij
Jugoslovanski razstavljavci so letos posvetili posebno pozornost ureditvi lesnega paviljona, ki je letos večji kot lani
V jugoslovanskem paviljonu na tržaškem velesejmu smo včeraj obiskali predstavnika jugoslovanskih razstavljavcev dr. Zidariča in inž. Karl.ja, ter ju naprosili, da nam povesta svoje mnenje o dosedanjem poteku sklepanja kupčij in še kaj o drugih vprašanjih, ki so v zvezi z letošnjim velesejmom.
»Predvsem moramo poudariti,« je dejal dr. Zidarič, «da smo zadovoljn, zaradi letošnjega kontingenta v višini 300 milijonov lir, plačljivih v kliringu, saj je ta kontingent za sto milijonov lir višji od lanskega. Vendar moramo pr, tem pripomniti, da je lesni kontingent premajhen, kajti namesto predlaganih 34 milijonov lir, smo za lesne izdelke dobili le 10 milijonov lir. To ni logično, predvsem zaraci tega, ker se je prav letos dalo lesni razstavi v okviru tržaškega velesejma še poseben poudarek in so imeli jugoslovanski razstavljavci z razstavo, ki je letos večja kot lani (215 kv. m), velike stroške.
Ugotoviti moramo, da je prejšnji teden vladalo na področju sklepanja kupčij precejšnje mrtvilo, medtem ko je včeraj prišlo c o prvih zaključkov. Pričakujemo, da bomo v tem tednu zaključili vse kupčije v okviru kontingenta, vendar bomo o tem lahko spregovorili konkretneje žele ob zaključku tržaškega velesejma«
Na vprašanje, za kakšne artikle se kupci predvsem zanimajo, je ar. Zidarič odgovoril: »Na splošno je zanimanje za jugoslovanske artikle precejšnje, predvsem pa za lesne izdelke (in tu moramo spet omeniti pomanjkljivost letošnjega kontingenta), meso, živino, opeko, ribje kon-serve, folklorne artikle, izdelke kožne galanterije in idrijske čipke. Precejšnje je tudi zanimanje za turizem, saj se mnogi tržaški obiskovalci, pa tudi oni iz Italije, zanimajo za cene gostinskih uslug v Jugoslaviji.«
Na vprašanje, zakaj letos niso razstavljene znane jugoslovanske preproge, je dr. Zidarič pojasnil, ca je v kontingentu za te artikle določenih pet milijonov lir. Toda v zadnjem trenutku je zadruga »Ponišavlje«, ki izdeluje znane pirotske preproge, odpovedala udeležbo na velesejmu. Na vsa ostala vprašanja, ki jih je naš urednik postavil, pa bo dr. Zidarič odgovoril ob zaključku velesejma, ko bodo znani konkretnejši rezultati o sklenjenih kupčijah.
Kot je predstavnik jugoslovanskih razstavljavcev že omenil, je Jugoslavija letos posvetila precejšnjo pozornost lesni razstavi na tržaškem ve-
lesejmu. Tako lahko obiskovalci občudujejo predvsem res lepo izdelano kmečko sobo, ki jo razstavlja «Sloveni-ja-les», posamezne kose pohištva, med njimi baročno komodo, izdclr istega podjetja, tipizirano .spalnico podjetja «"Lesnina», moderno pisarniško pohištvo «Export-drva», športne artikle — med njimi smuči in dva zložljiva kajaka — podjetja «Elan» iz Begunj, najrazličnejše stole podjetja »Stol« iz Kamnika ter vezane plošče in furnir podjetja «Javor» iz Pivke. Poleg tega je treba omeniti še velike sode, ki jih razstavlja «Export-drvo» iij manjše sode ljubljanske »Lesnine«, galanterijske lesne izdelke podjetij ((Lesnina« in »Slovenija les« ter lesno drobnarijo, ki jo razstavljata podjetji »Dom« iz Ljubljane ter iiPrimorje-export» iz Nove Gorice. Razstavljen je tudi mehak rezan les, ki ga razstavlja zagrebško podjetje «Export-drvo».
Na splošno lahko rečemo, da letošnja jugoslovanska razstava lesa vzbuja precejšnje občudovanje tržaških obiskovalcev, ki se zanimajo za cene posameznih lesnih izdelkov ter pri tem ugotavljajo,
da so mnogo nižje, kot pa cene podobnih izdelkov v Trstu. Kaže pa tudi, da se je jugoslovanski izvoz osredotočil predvsem na lesne izdelke in ne več na neobdelan les, kot se je to dogajalo v preteklih letih, kar priča o vse večjem razvoju jugoslovanske lesne industrije.
Izžrebani dobitki na tri. velesejmu
Sinoči so na tržaškem velesejmu izžrebali naslednje dobitke; stroj za čiščenje podov — vstopnica št, 047482, Mario Borak Ul. Baiamonti 2; ura za avtomobil — vstopnica *t. 048729, Antonio Depangher Gornja Carbola 604; zaboj likerjev Stock — vstopnica št. 048856, Guido Forni; zaboj ((Isolabella« — vstopnica št. 048211, Gino Derosa Ul. Ros-setti 47.
^DAROVI IN 1‘KISPKVKl)
V počastitev spomina Draga Gervaisa darujeta Zorka in prof. Jože Kosovel 500 lir za Dijaško Matico.
(IIIIIIIMIIIIItllllllllltllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllfllltllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIMItlllll
Obiski na tržaškem velesejmu
Tiskovna konferenca mehiškega predstavnika
Sestanek predstavnikov malih in srednjih industrijskih podjetij
češ da sta ga z obvestilom delavcem, ki je bilo izobešeno na stenskem časopisu, imenovala ((stavkokaza 1956».
Dr. Sabatini se je v začetku razprave prijavil kot zasebna stranka, medtem ko je odv. Sardos, ki brani Borto-lottija, predlagal odložitev procesa za nekaj dni kot predvideva zakon. Soc'išče je predlog sprejelo, zaradi česar se bo obravnava nadaljevala 9. julija zjutraj.
Preds. Fabrio, tož. Maltese, zap. Urbani, odv. zas. stranke Renato Bologna, obramba odv. P. Sardos jn Ulcigrai.
 «»-----
Z lestve je padel
Zaradi padca z lestve, pri čemer si je verjetno zlomil nekaj reber, so morali včeraj popoldne pridržati na drugem kir. oddelku s prognozo okrevanja v 20 dneh 52-letnega Rafaela Grgiča iz Bazovice št. 60.
Smola prekupčevalcev mamil
Policija aretirala 3 tihotapce z morfijem
Ujeli so se v past, ker so sklenili «kupčijo» s policijskim agentom
vhodom konjskega dirkališča na Montebellu in tu bi prišlo tudi čo izmenjave; tihotapci bi morali izročiti 1 kg morfija, kupci pa 1.600.000 lir. Kakor domenjeno so «agent:-kupci« prišli na sestanek s 37-letnim Fiorenzom Bodigo-iem iz Ul. Orlandini in 64-letnim Italicom Staffetto iz Ul. Navali. Po pozdravih je eden od kupcev prosil :a majhen vzorec, ki bi ga moral, vsaj tako je izjavil, pokazati tistemu, ki je imel namen nabaviti si ga. Ko je vzorec dobil, ga je izročil svojemu spremljevalcu, ki se je v družbi Staffette oddaljil.
Od tistega trenutka dalje je bil Staffetta praktično že aretiran. Moža so obkolili a-genti, ki so bili na motorma kolesih in avtomobilih, medtem ko so vzorec analizirali v policijskem poltovorniku, ki so ga spremenili v pravcati laboratorij. Poltovornik je stal nekaj sto metrov od kraja sestanka in tako je policijskim funkcionarjem zadostovalo 15 minut, da so ugotovili, da vzorec resnično vsebuje morfij. Trenutek zatem so drugi agenti odbrzeli z avtom na kraj sestanka in aretirali tudi Bodigoia, ki je bil za voianom Fiata 1100, last njegovega tasta. Bodigoi, ki je v zadnjem trenutku spo znal, da se je ujel v past, je odvrgel zavoj z opijem, vendar je bilo prepozno.
Kasneje so agenti priprli tudi 3b-letnega Amedea Linar-dona iz Ul. Poncana, katerega so po zasliševanju izpustili na začasno svobodo in ga prijavili sočišču pod obtožbo sodelovanja pri" trgovanju in razpečevanju mamil. Bodigoia in Staffetto pa so poslali za rešetke, kjer bosta brez dvoma ostala do procesa, na katerem se bosta morala zagovarjati zaradi posesti in razpečevanja ter tudi tihotapstva mamil.
Bodigoi je med preiskavo priznal, da je morfij dobil od nekega Jugoslovana v zameno za dežne plašče in drugo. Do prevzema mamila je prišlo kakih 10 km od meje in če bi se mu ta kupčija posrečila, je imel namen razprodati še poldrugi kilogram. O-meniti moramo, da so polic.j-ski agenti zaplenili Bodigoiu, znanemu tudi z imenom Baf-fo, le pol kg morfija.
Florenzo Bddigoi
*
Aniedeo Linardon
ii
lialico Staffetta
28. junija je policija aretirala tri osebe, ki so hotele prodati nekaj morfija. Brž ko so policijski organi zvedeli o namenih tihotapske skupine, so uvedli preiskavo in začeli osumljene ljudi zasledovati. Neki funkcionar je celo stopil v stik z razpečevalci ter seveda sklenil kupčijo. 28. junija bi sg morali sestati pred
Včeraj dopoldne je obiskal tržaški mednarodni velesejem trgovski ataše mehiškega veleposlaništva v Rimu Guiller-mo Ramos Uriarte, ki se je opoldne sestal s tržaškimi gospodarskimi predstavniki in predstavniki tržaškega tiska. Mehiški predstavnik je podrobno obrazložil gospodarski položaj svoje državne.
Trgovinska izmenjava z Italijo je pomembna, saj so v letu 1956. italijanska podjetja izvozila v Mehiko za 17,3 milijard lir proizvodov mehanične, električne iz kemijske industrije in drugih gotovih izdelkov. V istem razdobju so uvozili v Italijo blaga v vrednosti 8,3 milijard lir. med katerim je na prvem mestu bombaž, ki mu sledijo kava, sadje in drugi kmetijski pridelki.
Trgovinska bilanca je torej za Mehiko pasivna, zaradi česar si prizadevajo, da bi povečali predvsem izvoz bombaža. Prav tako bi lahko postal tudi pomembnejši izvoz kave.
Tržaško pristanišče je zainteresirano pri temu prometu, kar bi lahko predstavljajo nekako odskočno desko za trgovinsko zamenjavo med Mehiko in deželami Vzhodne ter Srednje Erope. Razumljivo pa je, da bi v ta namen Trst potreboval vsaj eno redno pomorsko zvezo s Tampikom in Santa Cruzom, glavnima izvoznima pristaniščema Mehike.
Popoldne se je sestalo v sejni dvorani v «Palači. narodov« okrog 200 predstavnikov tržaških, videmskih in goriških malih in srednjih industrijskih podjetij. Uvodni govor je imel predsednik tržaške zveza industrijev dr. Doria, nakar je imel daljše poročilo podpredsednik Confindustr.e in predsednik sekcije za malo in srednjo industrijo odvetnik Tommaso Prudenza, ki je razpravljal predvsem o vključitvi italijanske industrije v evropsko gospodarsko skup nost.
Po mnenju podpredsednika Confindustrije ne bo to vključevanje privedlo do večjih težav in bo pozitivno vplivalo na industrijo čeprav bo treba premostiti nekatere negativne elemente.
Jutri dopoldan bodo prispelo iz Libanona v Trst generalni direktor ministrstva za planiranje Charles Tyan, direktor za politične zadeve zunanjega ministrstva Nazih La-hour in predstavnik velesejma v Beiroutu Fouad Matar. Ob 11.15 si bodo libanonski predstavniki ogledali velesejem.
Dopoldne bo prispel v Trst tudi generalni konzul Nemčije v Milanu dr. Kreutzvvald, ki si bo ogledal velesejem in ki se bo ob 12,15 sestal s predstavniki tiska.
V četrtek bo dan, posvečen ZDA, in bo ob tej priliki obiskal velesejem trgovski a-taše ameriškega veleposlaništva v Rimu Mr, John Ken-nedy.
__«» —
Prometni nezgodi
Okoli 16. ure se je pripetila na križišču pred Mirama-rom prometna nezgoda. Avstrijski državljan VValter Kuefferle iz Ul. Crispi je namreč zavil s svojim avtom na levo in hotel zavoziti na cesto, ki pelje v Sesljan. Smola je hotela, da je prav tedaj privozil z nasprotne strani poltovornik, ki ga je vozil Giovanni Sorbola iz Gradeža. Sledilo je strahovito trčenje, zaradi česar je poltovornik odletel proti steni ob cesti, Kuefferlov avto pa se je zavrtel okoli osi in se ustavil 7 metrov oč' kraja karambo-la.
Sorbola se je rešil brez poškodb, medtem ko so Kuef-feria skupno z ženo in svakinjo, ki sta bili v. avtu, odpeljali v bolnišnico, kjer so pr-
va dva sprejeli s prognozo o-krevanja v 40 oziroma 20 dneh rja drugem kir. oddelku, medtem ko so tretjo po nudeni zdravniški pomoči odslovili. Obe vozili sta utrpeli precejšnjo škodo.
Zaradi trčenja z vespo v avto na Narodni cesti na Opčinah, pri čemer se je ranil in potolkel po brači in nogah, je moral na drugi kir. oddelek tudi 18-letni Lucijan Pu-rič iz Velikega Repna. Mladenič bo okreval v 7 ali 8 dneh.
fi, 64-letni Alfonso Chiste, 74-letna Mercede Minutti, 67-letna Maria Goina por. Costanzo, 73-letna Ida Bonora vd. Uglessich, 69-letna Ana Rijavec por. Stam-berghi, 80-letna Angelica Conto-giorgacopulo vd Marcos, 74-let-ni Giulio Miot.
NOČNA SLUŽBA LEKARN v juliju INAM, Al Cammello, Drevored XX. septembra 4; Godina, Trg Sv. Jakoba 1; Sponza, Ul. Montorsino 9 (Rojan); Vernari, Trg Valmaura 10; Vielmetti, Borzni trg 12; Harabaglia v Bar-kovljah in Nicoli v Skednju.
( OLEDALlSČA )
TEATRO NUOVO V PETEK IN SOBOTO ob 21.
uri: Skupina kitajskih asenc in lutk« iz Pekinga.
( I Z ~E~E Tl )
Izlet na Slavnik. Ob priliki odprtja nove kote na Slavniku priredi SPD v Trstu izlet na Slavnik v nedeljo 7. julija t.l..
Cl
JURSKA PROSVETA
Zabavna in plesna glasba na tekočem traku; 18.00 Sestanek ob šestih; 18.40 Poje učiteljski pevski zbor «Emil Adamič«; 19.00 Zabavna glasba, 20.00 V veselem ritmu; 20.30 Boris Papando-pulo: ((Sunčanica«, opera v enem dejanju; 22.15 Igramo za ples in razvedrilo.
'E1.EVIZI.1A
17.30 Oddaja za otroke; 20.30 Vesti; 21.00 »Zbogom mladost«, film; 23.35 Razstava Jacopa Bas-sana v Benetkah; 22.50 Kinematografska rubrika.
KINO
«Novi Hat 500» na ogled novinarjem
Danes ob 17. uri bodo v podružnici podjetja Fiat pri Sv. Andreju prikazali tržaškim novinarjem »novi fiat 500», ki ga je izdelala tovarna Fiat v Turinu. Ob 19. uri pa bo ogled novega avtomobila v hotelu Excelsior, kjer bo Fiat pogostil povabljence s koktajlom.
—— a n —
Tudi drugi delavec podlegel poškodbam
Kakor je bilo pričakovati, je tudi Giovanni Forza s Trga stare mitnice, ki se je predvčerajšnjim dopoldne hudo opekel med delom v tovarni stisnjenih plinov, včeraj podlegel poškodbam in tako sledil v grob svojemu delovnemu tovarišu Giovanniju Veverju, ki je v groznih bolečinah umrl nekaj ur po hu-c'i nesreči.
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 2. julija 1957 se je v Trstu rodilo 13 otrok, poroke so bile 4, umrlo pa je 15 oseb.
POROČILI SO SE:	geometer
Paolo elementi in šivilja Edda Minca, pom. kapitan Lucio Papo in učiteljica Livla Postelll, uradnik Giuslo Nussdorfer in uradnica Anna Gregoretti, industrijski izvedenec Marcello Mauri in gospodinja Laura Sgur.
UMRLI SO: 50-letni Pio Lepol-do de VValderstein; 63-letni Fran-cesco Benussi, 58-letni Ramiro Gergieh, 50-letna Marcella San- • tlnelli por. Sanna, 58-letni Alfre- J do Petrucvi, 54-1 etn a Rosa Colli- i ni, 57-letni Giovanni Vever, 47-letna Darinka Kobal por. Giosef- 1
Izvršni odbor Slovenske pio-svetne zveze v Trstu bo imel sejo v petek, 5. julija t, 1. ob 18. uri na sedežu.
[ RADIO j
SREDA, 3. julija 1957 1'KSl PUNTAJ A A
11.30 Lahka glasba; 12.00 Zdravilstvo skozi stoletja; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Melodije iz filmov; 13.30 Orkester Roger Roger; 13 in 45 Kreislerjeve skladbe; 14.08 Operne arije; 17.30 Plesna gias-ba; 18.00 Beethoven:	Godalni kvartet; 18.30 Orgle Hammond;
18.40 Koncert sopranistke lleane Bratužev«; 19.00 Orkester Lelio Luttazzi; 19.15 Kako so nekoč živeli otroci, nato Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Koncert operne glasbe; 21.00 Obletnica tedna; 21.15 Vokalni kvartet Večernica; 21.35 Lahka glasba; 22.00 Italijansko gledališče; 22.15 Wag-nerjeve skladbe; 23.30 Polnočna glasba.
i n s T i.
14.30 Tržaška kulturna kronika; 17.15 Turi Vasile: »Zgubljena leta«, komedija v treh dejanjih; 19.00 Beethovnovi kvarteti; 20.00 Glasovi in kitare; 21.00 A. K. Lavagnino: »Malafonte«, o-pera v treh dejanjih.
KOPER
Poročila v Italijanščini:	6.30.
12.30.	16.30,	17.30, 19.15, 23.00.
Poročila v slovenščini:	7.30,
13.30, 15.00.
7.15 Glasba za dobro jutro; 7.45 Jutranji koledar; 8.00-12.00 Spored iz Ljubljane; 12.00 Glasba po željah; 13.40 Kmetijski nasveti; 13.45 Ritmi in pevci od tu in tam; 14.00 Od melodije do melodije; 14.30 Kulturno življenje na Primorskem:	Razmišlja-
nja ob zaključku šolskega leta;
14.40 Narodne v priredbi Emila Adamiča izvaja ljubljanski komorni zbor p. v. Milka Skober-neta; 15.10 Zabavna glasba: 15.25 Skladbe za harmoniko:	15.40	-
17.00 Spored iz Ljubljane; 17.00 Ritmi in popevke; 17.25 Glasbeni mozaik; 18.15 Lahka glasba; 19.25 Lahka, glasba; 19.30 - 23.00 Spored iz Ljubljane; 23.10 Glasba za lahko noč.
SLOVENIJA 327.1 m. 282,1 m. 212,4 m
Poročila: 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00,	13.00,	15.00,	17.00,	19.30
22.00
7.30 - 7.40 Mladim poslušalcem o počitnicah; 8.05 Pisana paleta; 9.00 Zabavni mozaik; 9.30 «Pred mojo kajžo#... (pisana vrsta slovenskih narodnih); 10.10 Prijateljem zabavne glasbe: 11.00 Popularne melodije iz	orkestral-
ne glasbe; 11.45 Mladinska povest v nadaljevanjih	- Anton
Staničič:	Mali	morski ropar -
Vlil.; 12.00 Od popevke do popevke; 12.30 Kmetijski	nasveti -
Ing. Olga Stefula: Pri žetvi o-značtmo najslabša mesta in pošljimo vzorec zemlje v preiskavo;
12.40 Odlomki iz baletov; 13.15 Pesmi in plesi bratskih narodov Jugoslavije; 14.00 Vesele note; 14 in 20 Turistična oddaja; 14.35 Naši poslušalci čestitajo In pozdravljajo; 15.15 Zabavna glasba;
15.40 Humoreska tega tedna -Branko Čopič:	Jovec	v bandi;
16.00 Koncert po željah; 17 10
ExcelsU>r. 16.00: »Sleparji s Kube«. Errol Flyn, P. Armenda-
nz.
Fenice. 16.00: »Gozdni čar«. East-
macolor.
Nazionale. 16.00: ((Zavesa vohunov«. R. Roman, S. Hayden.
Filodrammatico. 16.30: »Moje življenje se začenja v Maleziji«. Končno toliko pričakovani film, ki je bil prepovedan na filmskem festivalu v Cannesu.
Grattacielo. 16.00: «Okno nasproti«. (Tvoje telo žari). Pikanten film z Brigitte Bardot.
Supercinema. 15.30: «Zadnje dogodivščine Paperlna in tovarišev«.
Arcobaleno. 16.00: «Cetrta stopnja«. Presenečenja. E. Robinson in G. Rogers.
Astra Rojan. 17.00 «Vsi na krov«. Cinemascope. Technicolor. J. Povvell.
Capitoi. 16.30: «Broocklyn kliče policijo«. F. Granger, A. Quinn, A. Bancroft.
Cristallo. 16.30: »Dan, grozni človek«. Technicolor. R. Hudson,
Alabarda. 16.30: «Tri sto ljudi sedme«. Mario Baffico.
Ariston. Glej kino na prostem!
Aurora. 16.30: »Ko banda udari«. S. Brady. Policijski film.
Armonta Glej kino na prostem.
Ideale. 16.30: «Zadnje dejanje«. Hitlerjevi zadnji trenutki.' A. Skoda.
Impero. 16.30: ((Velikani ubijajo«. Van H edin.
Italia. 16.00: ((Skrivnostni sadist«. Rajmond Souplex, Dora Doli.
S. Marco. 16.0U; »Pesmi iz vse Italije«. S. Pampanini, R. Podesta, F. Fabrizi.
Kino gledališče ob morju. Zaprto.
Moderno 20.00: «Krzneni plašč«. G. Ralli, R. Risso, P. Stoppa.
Savona. 16.00:	((Gorila na be-
gu«. Mitchell.
Viale. 16.00: «Rdeči jopiči iz Sa-skatchevcana«. Alan Ladd.
Vitt. Veneto. 16.30: «Cas letovišča« V. De Sica. Abbe Lane.
Belvedere. 16 30: ((Operacija Val-kira».
Massimo. 16.30:	«Cena strahu«.
Lex Barker, Merle Oberon.
Novo cine. 16.00: «Marty», film 4 Oskarjev. Ernest Borgnine.
Odeon. 16.00: «Toto in ženske«.
 «»---------
KINO NA PROSTEM
Paradiso. 20.15:	»Škoda, da Je
lopov«. Sophia Loren, Vittorio De Sica.
Ponziana. 20.15: «Niihče me ne zaustavi«. Sterling Hayden.
Valmaura. 20.30:	((Ognjeno ob-
zorje«. P. Graves, J. Hudson.
Stadio. 20.30:	((Telefonski poziv
trem ženam«. Bette Davis.
Ariston 20.45:	«Nana». Martine
Carol, C. Boyer, W. Chiari.
Secolo Sv. Ivan. 20.30: »Ali Baba«. Fernandel, Samla Gamal. Technicolor.
Rojan. 20.15 in 22.00:	(iMister
Roberts«. Henry Fonda. Cinemascope.
Marconi. ((Karneval v Kostariki«. D. Haymes, V. El-len.
Arena dei fiori. «Pokol sedmega konjeniškega polka«. D. Robertson, M. Murphy.
Garibaldi. 20.30: ((Pištola ne zadostuje«. A. Quinn.
Armonia. 18.00: «Naboj v cevi«. Technicolor. Na prostem ob 20. uri.
Skedenj. 20.30: «Veliki Caruso«. Mario Lanza, Ann Blyth.
[ MALI OGLASI )
MAGAZZINI FELICE, Trst Ul. Carducci 41 tel. 90-513 (nasproti pokritega trga) prodaja ob priliki tržaškega velesejma po zelo znižanih cenah:	srajce, hlače,
spodnie hlače, nogavice, delavske obleke, jopice, halje itd.
Ljudska knjižnica v Ul. Roma 15 bo zaradi počitnic zaprta od 8. julija do 9. avgusta t. L
Pesnik Hrvatske Istre in njenega človeka, pisatelj, ravnate’j Reškega gledališča
DRAGO GERVAIS
nam je prezgodaj umrl.
Njegov duh bo ostal živ med nami.
Čudovitega prijatelja iz lepih mladostnih m zrelih let, zvestega tovariša v težkih in trpkih časih bomo ohranili v častnem spominu; na njegovi poslednji poti ga oomo spremili danes v rojstni Opatiji ob 17. uri.
Starešine nekdanjega Slov. ak. dr. Balkan v Trstu
OBIŠČITE
IX. TRŽAŠKI MEDNARODNI VZORČNI VELESEJEM
RAZSTAVA MEHANIČNE INDUSTRIJE VI. MEDNARODNA RAZSTAVA LESA
PRISOTNIH 23 TUJIH URZAV, OD KATERIH 9 Z LASTNIM PAVILJONOM. — NAJVAŽNEJŠE TRZ1SCE POTROSNEGA BLAGA ZA DOM, URADE IN JAVNE LOKALE. — RAZSTAVA PREVOZNIH SREDSTEV. Izredno žrebanje med obiskovalci: vsak dan trije dobitki in «Fiat 6U0w 6. julija 1957.
Od 23. do 30. junija: vsak večer ob 19. uri bodo na trgu nasproti razstave avtopre-vozništva, prikazi pravilne in korektne vožnje, cestnih nesreč, prve pomoči v primeru nesreč in prikazovanje gasitve požarov motornih vozil.
URNIK ZA OBČINSTVO:
ob delavnikih od 10. t*0 T3. in od 17. do 24. ure.
ob sobotah od 10. <1°	ure'
ob nedeljah in praznikih od 9, do 24. ure.
Mac Millan (kot Adenauer) torej noče razorožitve?
. Ko Mac Millanov odgovor Bulganinu podrobneje proučimo, nam vzbuja še večje razočaranje kot tedaj, ko smo ga prvič prebrali. Menim, da je nemogoče očitati mi, da kritiziram predsednika vlade, ko skušam proučiti tiste točke tega dokumenta, o katerih bi se dalo največ razpravljati. Rusi prav gotovo nimajo niti najmanjšega razloga za pritožbe, saj imajo že dolgo let navado, uporabljati diplomatska sredstva za svojo propagando. To pa je način dela, ki nas prav gotovo ne bo privedel daleč, ker se da nanj vedno odgovoriti po starem pravilu «zob za zob«. Mac Millan na primer očita Bulganinu. da so Rusi zadušili madžarski upor, toda Bulganin lahko povsem upravičeno zavrne: «Kaj pa menite o Cipru, gospod Mac Millan?« In ko Mae Millan očita Sovjetski zvezi, da z močno oboroženimi armadami vsiljuje sosednim državam svojo voljo, ali nikoli ne misli na to, kar je sam storil v Egiptu?
Toda to, kar je v Mac Mil-lanovem pismu najbolj žalostno,	je njegova	vsebina.
Tudi «Times» je v nekem svojem uvodniku dal o tem sledeč komentar:	«. . . Neieal-
no bi bilo podtikati, da Je bližanje	volitev v	Nemški
zvezni republiki otlločaio o kaki frazi v pismu, toda posamezni	odstavki se	bolj na-
našajo na Nemčijo kot na Rusijo.«	In «Times	nadalju-
je z navajanjem sledečega odstavka iz istega pisma: «Po-noviti moram, da so vsi za-padni predlogi za evropsko varnost pogojeni z združeno Nemčijo, s svobodno izvoljeno nemško vlado, ki bo svobodno določala svojo zuna-, njo politiko.« K temu je ((Times« resno pripomnil: «Toda ni treba prikrivati. da so mnogi Evropejci prepričani v to, da je velik del zla v zadnjih sto letih povzročila vsenemška vlada, ki je svobodno izbirala in tudi spreminjala svojo zunanjo politiko.«
Nihče bolj od Mac Millana ne ve, da je to vztrajanje na združitvi Nemčije brez omejitev in učinkovite zaščite enako zapiranju vrat kakršnim koli razgovorom s Sovjetsko zvezo. Nihče ne oporeka nemškemu ljudstvu pravice do nacionalne enotnosti, toda preveč lahkomiselno je, ne zavedati se tega. da nemški sosedi želijo imeti tudi točna jamstva glede bodočega obnašanja Nemčije. Nemčija meni, da ji je z določanjem njenih meja bila prizadejana krivica in čeprav so voditelji Nemške zvezne republike dejansko že večkrat zagotovili, da bodo zahtevali popravek samo z mirnimi sredstvi, je vendarle možno, da jih nekega dne zamenjajo drugi voditelji z drugačnimi nameni. Priznati je treba, da je Nemčija edina država, kateri ni v interesu o-hranitev sedanjega stanja njenih meja, kot so bile določene po vojni. Nemškim političnim strankam sedaj pred volitvami morda zares ni pogodu sprejeti sedanje meje, toda Nemčija mora bi-
Britanski funti
V Sikladu z vrednostjo se spreminja tudi oblika britanskega funta, nekoč najmočnejšega bankovca na svetu. Nedavno je dala britanska banka v promet bankovce po pet funtov, ki so po obliki povsem drugačni od dosedanjih. Novo plačilno sredstvo je znatno manjše in ima več barv. Pravijo, da so takšne bankovce izdelali zato, ker jih je teže ponarejati.
ti končno vendarle pripravljena, plačati račun za ponovno vzpostavitev svoje e-notne dežele.
Sovjetski strah je toliko bolj upravičen, v kolikor se zdi, da je Adenauer ob svojem obisku v Washingtonu vztrajal na zahtevi, da mora biti širši sporazum glede razorožitve vzporejen z vprašanjem nemške združitve in Mac Millan uporablja sedaj jezik, ki je razumljiv samo v luči teh trditev. Oglejmo si sledeče besede iz Mac Mil-lanovega pisjna: «Na nesrečo, vaše gledišče" glede delne razorožitve pod določenimi vidiki ne soglaša z mojim. Vi, na primer, predlagate takojšnje zmanjšanje — in to v širokem obsegu — oboroženih sil največjih držav in to do ravni, ki je bila prvotno predložena za zaključno obdobje končnega načrta. Toda zavedati se morate, da Združeno kraljestvo ne bi moglo podpreti tako velikega zmanjšanja zapadnih oboroženih sil. ne da bi mu bili hkrati zajamčeni vzporedni sporazumi na političnem področju.« V drugem delu svojega pisma Mac Millan ne pušča nikakih dvomov glede tega in pravi sledeče: Kljub temu moram ponoviti, da je vsak zapadni predlog za evropsko varnost neločljiv od ponovno Združene Nemčije . ..»
Kakšne zaključke bi lahko iz vsega tega izvajali? Iz tega bi lahko izvajali, da se skuša vplivati na politične razgovore z ohranitvijo oboroženih sil, in to je prav tisto, s čimer je nemogoče nadaljevati. V trenutku, ko so zapadne sile sklenile uporabiti vsa s\?oja razpoložljiva sredstva za jedrno oborožitev, je sila orožja že izgubila vsak svoj vpliv na potek razgovorov. Mednarodni sporazumi se sedaj lahko sklepajo ne preko izraženih in neizraženih groženj, ampak na temelju kompromisov, razgovorov in diskusij.
Ali more Mac Millan, pa čeprav samo za trenutek, misliti, da je v deželi kakršna koli struja v javnem mnenju, ki bi bila pripravljena vsiliti Rusiji rešitev nemškega vprašanja z orožjem? In če je to nemogoče, zakaj se razgovori vlečejo na programu širše razorožitve, ko je vendar treba nemško vprašanje šele rešiti?
Ce je edina možnost, ki se da z zdravim razumom dojeti, rešitev, do katere se da priti le s pomočjo razgovorov. ali ne bi do te . rešitve mogli priti šele po sklenitvi sporazuma o razorožitvi, ki bi ga spoštovali obe stranki in ki bi ustvaril boljše Ozračje? Ni torej nikakega razloga za to, da bi se že sedaj ne napravil poizkus za sklenitev političnega sporazuma. Ni sicer nujno, da bi vsi diplomatski napori za pomir-jenje bili prekinjeni ves čas, ko se konference za razorožitev nadaljujejo, in to vse do tedaj, dokler se te ne zaključijo. Toda to, kar se ne sme storiti in to brez nevarnosti — ampak celo z gotovostjo —, da bi ena dejavnost ne bila na škodo druge, je to, da se ena dejavnost postavlja kot odvisna od druge. Diskusija bi se v tem primeru vrtela v začaranem krogu, v krogu brez začetka in konca. Na eni strani bi rekli: “Mi ne soglašamo glede tega predloga, ker ste vi odklonili razorožitev«, z druge strani pa bi na to odgovorili:	«Ne moremo soglaša-
ti glede sporazuma o razorožitvi, ker ste odklonili politični sporazum.« Po moiem mnenju bi prav nobena sf/ar na svetu ne mogla tako paralizirati kakršnega koli mednarodnega sporazumevanja kot vprav ta podla iznajdba povezave vprašanja o razo-
rožitvi z vprašanjem političnih sporazumov, Ta razmo-trivanja so tako nujna, da ko jih Adenauer ali Mac Millan skušata omalovaževati, ju moremo odkrito obdolžiti, da sploh ne želita, da bi prišlo zares do sporazuma in da Adenauerju lahko odkrito očitamo, da ne želi ponovne združitve Vunčije, pa čeprav se predrzne nemškemu ljudstvu to stalno ponavljati. To, kar on sedaj dela, ni nič drugega kot ustvarjanje tolikih bvir, da bi bila praktično vsaka združitev nemogoča. Gospod Mac Millan pa je s svoje strani prisiljen izjaviti, da želi razorožitev, hkrati pa odkriva toliko argumentov, ki se zdijo kot nalašč za to, da se vprašanje razorožitve napravi čim bolj težko ali celo nerešljivo. On se svoje krivde lahko otrese le tako, da zanika obveznost, ki jo je Adenauer javno sprejel in da iz razgovorov o razorožitvi izloči vsa tuja vmešavanja.
To, kar se da v tem trenutku storiti, je vztrajanje v razorožitvenih razgovorih, ki nudijo najboljšo priložnost za sklenitev prvega sporazuma. Važno je začeti, kajti e-nemu sporazumu bo sledil drugi, prav tako kot en spor povzroči drugi, še hujši spor.
ANEURIN BEVAN
PO PRVEM KONGRESU DELAVSKIH SVETOV JUGOSLAVIJE
Delavsko samoupravljanje - pogoj za nadaljnji razvoj socializma
Prof. Lin us Pauling, Nobelov nagrajenec za kemijo v letu 1954, pobudnik protesta dven tisočev ameriških znanstvenikov proti jedrskim poskusom Zaradi tega so ga obtožili prollameriškc dejavnosti!
Prvi kongres delavskih svetov Jugoslavije, ki je končal svoje plodno delo 27. junija, na obletnico, ko je Zvezna skupščina Jugoslavije sprejela 1950. leta zakon o delavski samoupravi v gospodarskih podjetjih, je pokazal, da se delavski razred Jugoslavije zaveda svoje odgovornosti do skupnosti, hkrati pa je dokazal svojo izredno politično zrelost, pripravljenost in strokovno sposobnost, da nadaljuje svoje delo v izgradnji socializma. Kongres je bil velik pregled dosedanjih u-spehov in izkušenj, s kritičnim pogledom na dosedanje delo. Delegati so ob navzočnosti inozemskih delegatov in najvišjih jugoslovanskih voditeljev odkrito, brez pridrž kov govorili o uspehih in slabostih. Tridnevno zasedanje je dokazalo to, kar vsakodnevna praksa izpričuje; namreč, da je uvedba delavskih svetov — izročitev podjetij v upravljanje neposrednim proizvajalcem — omogočila o-gromen napredek v razvoju socialističnih odnosov, vzpod-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiitiiiitiitiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiitiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiitiiiiiiiiiiMiiiiiitiimiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiii
NAJBOLJ FANTASTIČNA PREVARA V ZGODOVINI
Kako je Pavlina
dobila	pismo
Ameriškemu črkoslikarju Berneyu je uspelo od nekaterih treznih poslovnih ljudi izmamiti 100.000 dolarjev za delnice «družbe, ki se na Veneri ukvarja z izpopolnjevanjem velikanskega odkritja»
Goehel
Venere
Podvig Harolda Bemeya iz mesteca Mobile v Alabami (ZDA) je skoraj neverjeten. Aretirali so ga na temelju obtožnice FBI in postavili ga bodo pred sodišče zaradi prevar in poneverb v višini 100 tisoč dolarjev, ki jih je izma-mil raznim ljudem, med katerimi tudi nekemu zobozdravniku, neki tajnici podjetja, nekemu lastniku tiskarne, nekemu odvetniku in drugim. Zanimivo je, kako je Berney te ljudi varal: Obljubljal jim je nič manj kot polet v letečem krožniku na Venero in tamkaj delitev bogastva tega planeta. In ti ljudje so mu verjeli ter mu izročali svoje prihranke. Primer
ob imenu Venere vedno javljajo čudne asociacije.
Razgovor se je kmalu razpletel in Bemey se je predstavil kot tovarnar televizijskih anten, pa čeprav je bil po poklicu črkoslikar. 53-let-no tajnico je nato povabil v kavarno in ji tu prikazal ((zgodovino« svojega življe- i ja. Niti Pavlina Goebel, niti
predložil svoje poročilo. Goe-belova pa je na vsak način hotela z njim na pot, kar pa ji on ni dovolil.
Zdelo bi se, da bi se ta fantastična zgoflba morala končati tu, toda Berneyeva predrznost in naivnost njegovih ((Strank« ni imela me-
nja, ki naj bi bila približno sledeča:
Njegovo življenje je potekalo normalno, dokler ga nekega večera niso obiskali ((odposlanci z Venere«. Njega so Izbrali kot prvega človeka na Zemlji, kateremu bo dano O' gledati si tamkajšnja čuda. To pa ni nikako naključje. Ker je bil znan kot marljiv
zasluži, da se z njim sezna-1 ’n spreten poslovni človek, je
Berneyev (cinterplanetarni« podvig se je začel v washing-tonski državni galeriji, ko je tu nekega dne srečal 53-letno Pavlino Goebel, tajnico nekega podjetja iz Milwaukeeja. Do srečanja je prišlo po naključju, vprav pred sliko nekega Rubensovega učenca, ki nosi naslov «Venera». Tujec zastareli elegantni obleki, v ozkih, črnih lakastih čevljih in negovanimi brki, je začel razgovor s tajnico, ki je bila v Washingtonu na letnem dopustu, in ji kar tako mimogrede omenil, da se mu
 .................mn,minil i mm mmmmmiiii
NAŠE	OKOLIČANSKE
STRINA JUCKA
Našel sem strino Jucko na vrtu, polnem najlepših cvetlic, med katerimi prevladujejo gorečice in zajčki v vseh mogočih barvah, iz večje vate pa raste krasna begonija, kakršne ne dobiš tako zlepa. Človek bi sedel na takem vrtu ure in ure, posebno ce mu dela družbo tako razgibana stara Sčedenka, kot je Marija Sancinova. Ko sem omenil strini Jucki, da Je
kljub svojim štiriindevetdese-tim letom še polna življenja in zgovorna, kakor da bi ne bilo za njo skoraj celo stoletje, mi je rekla tako- ■ «Ko bi prišli k meni pred nekaj meseci, bi me dobili skoraj razposajeno, kajti ta sem bila vedno in sem se danes, kljub svoji visoki starosti, ampak v poslednjih me secih nam je smrtna kosa pobrala kar dva družinska c< na, in seveda ne morejo > 1 take nesreče mimo nas brm posledic.«
Kakor	vse naše	okoličan'
ske korenine, tako je tudi strina Jucka spoznala delo že v svoji zgodnji mladosti.
»Imela sem šele devet lel)> pravi strina Jucka,» ko sem morala	s polnim	jerbasom
kruha v mesto. Kruh ni is svinca, ampak tudi ne iz svilenega papirja in ima svojo gotovo težo. Pot do Sv. Ivana in do Sv. Alojzija je bi' la dolga, kajti takrat jo je bilo treba ubrali	peš, ker
tramvaja in avtobusa nismo poznali.	Kruh sem	nosila k
našim stolnim odjemalcem, ki ni so stanovali vsi v enem o-
kraju, ampak so bili razkropljeni po vsem mestu. 'Tudi niso stanovali v pritličju, ampak v raznih nadstropjih, tako da je bilo treba še precej cepetati. Na srečo niso bile takrat hiše tako visoke, kakor so danes.«
((Strino Jucka! Ce ste imela le količkaj odjemalcev ste napravila dnevno prav gotovo kakih dvajset nadstropij.),
kKaj pravite, dvajset? Štiriinpetdeset jih je bilo in če pomislite, da sem opravljala to delo skozi petinšestdeset let, lahko zračunate, koliko nadstropji se nabere. Na oko povedano, jih bo prav gotovo nad dober milijon, V zadnjih letih raznašanja , sem imela kliente, ki so spadali že v tretje pokolenje.«
»Strina Jucka, kako se pr. počutite v svoji tako visok,
starosti?»
sVse je v najlepšem redu samo vid mi je začel malo pešati«.
Privoščil sem si malo šalo ko »cm spoznal, da je stri°a Jucka za to dovzetna tn scm ji rekel: «Mogoče ste v svojih mladih letih preveč »ms/i oči po lepih, mladih Sčedei'
cih?»
»Kaj še,, je odvrnila str i-
na
jucka, «enega srno
s> iz-
brale m tega sm0 Se drž„, jo smrti.n
»Kako pa s spominom?«
»Oh, ta je še dober in
di računanje mi ne dela preglavice- Ko vzame moja hči svinčnik v roke, da h, „eka, seštela, Ji pruvnn, kuj boj u_
Bigi -
Marija Sancinova
sto pisala? Toliko «rata», in ko je po dolgem času račun napisan, «ruta„ res toliko, kolikor sem rekla jaz.s »V Vaši visoki starosti grejte kdaj iskat malo zabave, mogoče v kino?,,
»Oh tega pa ne! V svojem dolgem življenju sem bila le enkrat v kinematografu in kakor vidite, se lahko odpra-
bil izvoljen za sodelovanje pri izdelovanju nekega velikanskega izuma, ■ ki bo važnejši od atomske energije. Poldrugi meter visoki ljudje z Venere mu' niso dali niti toliko časa, da bi preoblekel srajco. Parabolična konstelacija planetnih dispozicij je bila ta večer tako povoljna, da je bilo treba takoj na pot. Tako so mu vsaj oni rekli. Na neki gozdni jasi je ležal ((leteči krožnik«, v katerega so vstopili, in po točno 25 u-rah in 30 minut poleta so že bili na Veneri. V velikem laboratoriju na Veneri je bil Izum m Berney je takoj o-pazil, da gre za velikansko stvar.
Tajnica je vse to poslušala z odprtimi usti in .Berney ji je s tihim glasom Zaupal, za kaj gre: Gre za ((modulator«, s katerim se da iz atmosfere pridobivati energija.
Ze naslednji dan je tajnica postala delničar družbe «Universe Modulator«. Prekinila je svoj.dopust, se vrnila v Milwaukee ter v banki dvignila svoje prihranke — 38.000 dolarjev, ki jih je krpala skupaj 35 let. Berney je ni pustil pri miru. Svoje ((tajne razgovore v Beli hiši« je prekinil in jo spremil v Mil-waukee, kjer mu je izročila ček.
Osnovatelja družbe sta se takoj lotila dela. 53-letna tajnica je vsak večer prepisovala Berneyev ((dnevnik« z naslovom «Dva tedna na Veneri«, ki naj bi «v kratkem izšel«. Seveda pa o tem ni «nela nikomur črkniti, ker je Berney v Washingtonu «imel tajne razgovore na najvišji ravni« in stanoval seveda v najrazkošnejšem hotelu.
Toda Berneyu gospodična Goebel še ni bila dovolj. V Washingtonu je ujel novega kalina, nekega Pleasanta Mc Carthyja, lastnika tiskarne iz mesta Delaware, ki je v «družbo» investiral 20 000 dolarjev.
((Družba« je rasla in denar pritekal. Pridružil se ji je neki zobozdravnik iz New Yor-ka, nadalje neki tovarnar iz St. Paula, neki odvetnik in neka bogata vdova iz Chica-
vi tudi brez njega;,	Sa, ki so si vsi hoteli zago-
Kako naj se človek poslovi toviti pravico na epohalni
izum, ki bo kmalu s pomočjo ljudi z Venere privedel do
od takih starih korenin, ki imajo v sebi še toliko življenja, ako ne z obljubo, da bo potrkal na vrata črez toliko let, ko bo ne samo njihova hiša, ampak tudi vsa soseska slavila stoletnico si i-Patične strine Jucke.
H. P*
prave revolucije v znanosti In tehniki.
Nekega dne, kake tri tedne pozneje, je Berney po telefonu javil gospodični Goe-belovi, da mora «nujno odpotovati na Venero«, da bi tam
drugi ((delničarji« družbe niso več videli Berneya, le da je Goebelova po treh tednih dobila pismo — z Venere.
Resnici na ljubo je pismo prišlo iz nekega planinskega naselja v Texasu in bilo napisano na papirju s hotelsko glavo. Pismo pa je napisal neki Ucellus — vladni uslužbenec z Venere. Ucellus je ((delničarjem« družbe javljal žalostno vest, da je Berney žal — umrl na 'Veneri, on pa da je smatral za svojo dolžnost, takoj pohiteti na Zemljo, da bi to javil delničarjem. Ker pa je na letečem krožniku prišlo do okvare, je ta moral pristati na omenjeni gori v Texasu.
Sicer se zdi neverjetno, toda izkušena tajnica velikega podjetja Pavlina Goebel, je verjela tudi to. Sedla k mizi in napisala pismo kar predsedniku ZDA Eisenhowerju. V pismu je obvestila predsednika o tragični smrti ((direktorja družbe« za izkoriščanje slovitega izuma — torej človeka, ki je bil v stikih s samim predsednikom ZDA.
Pismo je seveda končalo v peči. kot vsa taka pošta. Zgo-
dil pa se je nov «čudež». Pavlina Goebel ni mogla verjeti svojim očem, ko je kmalu po ((tragični vesti« dobila novo pismo in pot pismo od samega Berneya, ki ji je pisal iz istega hotela v Eagle Passu v Tejasu. V tem ko je začela tajnica že razmišljati o usodi svojih prihrankov, ji je Berney sporočil, da je genialnim učenjakom z Venere uspelo rešiti mu življenje.
Medtem se je oglasil tudi tiskarnar Mc Carthy, ki mu je stvar tudi postala sumljiva in je zato o vsej zadevi obvestil FBI, ki se je z vso vnemo lotila tega edinstvenega primera.
Berneya so kmalu zajeli v mestecu Mobile v Alabami, kjer je delal v svoji delavnici. Seveda ni hotel priznati ničesar, niti tega, «da bi bil kdaj koli na «Veneri». Sploh pa ni poznal niti «U-cellusa«. Niti denarja niso pri njem našli, ker ga je bil verjetno porabil ali skril. Ko pa je zadeva prišla v javnost, jo je ameriški tisk ocenil kot najbolj fantastično prevaro v vsej zgodovini. Ce bi bil ta primer opisal kak detektivski pisec, bi prav gotovo nihče ne mogel verjeti, da je mogoče, da bi trezni poslovni ljudje mogli izročiti svoje prihranke človeku na temelju tako nemogočih izmišljotin, v kakršne bi ne mogel verjeti danes niti otrok.
budila splošen razvoj socialistične demokracije in zaeria kali birokratizma. Delavski sveti so se v sedemletni praksi uveljavili kot demokratičen in političen organ, po katerem delovno ljudstvo Jugoslavije uresničuje svoje pravice pri upravi podjetij. Delavska samouprava je z delom dokazala življenjsko moč in pravilnost marksistične teorije, da ni moč ustvariti stvarnih demokratičnih in socialističnih odnosov v proizvodnji brez neposredne udeležbe delavcev in nameščencev v upravljanju podjetij. Dosedanja praksa je nadalje pokazala, da so delavski sveti in sveti proizvajalcev pri predstavniških organih najbolj ustrezne institucije za zagotovitev pravic neposrednih proizvajalcev. V delavskih svetih in svetih proizvajalcev neposredni proizvajalci uveljavljajo svoje pravice in vplivajo na demokratizacijo celotnega družbenega in političnega življenja. 'A uvedbo delavskih svetov in svetov proizvajalcev se je spremenil odnos neposrednih proizvajalcev do dela in sredstev za proizvodnjo. Delavci so v novih pogojih dokončno sprevideli, da so njihovi lastni interesi samo del skupnih interesov. Ta sprememba pa je vplivala na utrditev enotnosti, na odstranjevanje razlik med fizičnim in intelektualnim delom, med individualnimi in kolektivnimi interesi, na razvoj proizvajalne iniciative, kar je vse imelo za posledico povečanje proizvodnje in produktivnosti dela.
Na osnovi dosedanjih izkušenj in pozitivnih rezultatov delavske samouprave so zastopniki delavskih svetov Jugoslavije skupno z odgovornimi državnimi čin it el ji ugotovili, da so dozoreli objektivni in subjektivni pogoji, da se napravi korak naprej v smeri še večje osamosvojitve podjetij. Delegati so v navzočnosti inozemskih delega tov in najvišjip jugoslovanskih odgovornih činiteljev zahtevali svobodnejšo razdelitev dohodka, spremembo plačnega sistema, razširitev pravic neposrednih j roizvajalcev pri razpolagal ju s sredstvi skladov, zmanjšanje upravnih posegov v gospodarstvo od strani organov izven podjetja, večje pravice svetov proizvajalcev pri odločanju o gospodarskih vprašanjih, pristojnost organov delavske samouprave pri urejevanju vseh delovnih odnosov (plače, dopusti, sprejem v službo, odpovedi itd.), poenostavitev in ustaljenje vseh predpisov, ki se nanašajo na poslovanje podjetij, itd.
Kongres je nadalje opozoril na vse slabosti, pomanjkljivosti in škodljive pojave v delu podjetij in napota za njihovo odstranitev. V razpravi v šestih komisijah, ki so obravnavale razna aktualna vprašanja, je 429 udeiežen-| cev dalo nad 1000 konkretnih predlogov, ki bodo upoštevani pri izdelavi perspektivnega načrta in novih zakonskih predpisov. Kritične pripombe delegatov so pokazale, da je treba menjati in poenostaviti mnoge predpise, ki otežkočajo poslovanje podjetij. Posebno je bila poudarjena potreba poenostavitve instrumentov razdelitve dohodka in ureditve delovnih odnosov v skladu z nadaljnjo razširitvijo pravic delovnih kolektivov.
Prvi kongres delavskm sve-
iiifiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiniiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniitnitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
PRED POROTNIM SODIŠČEM V. PADOVI
Inž. Pasquali opisuje v pismu nezdrave razmere pri policiji
Na včerajšnji razpravi v zvezi z ((zakladom iz Donga« so najprej zaslišali nekega Eugenia Monico, ki se sedaj nahaja v zaporu in ki mora odsedeti nič manj kot io let. Zgoraj omenjeni je namreč poslal predsedniku sodišča pismo, v katerem je zagotavljal, da more pričati o okoliščinah, ki bi sodišče utegnile zanimati, ker se baje tičejo neposredno smrti Luigija Ca-nalija-((Nerija» in Giuseppine Tuissi-«Gianne». Državni prav-dnik pa se je med zaslišanjem prepričal, da priča ni povsem prisebna in je zahteval ustrezne zapisnike, da jih izroči državnemu pravdništvu, ki naj odloči ali gre za primer umobolneža ali pa gre morda celo za krivo pričevanje.
Inž. Ennio Pasquali, ki živi sedaj v Varšavi in ki je posla) predsedniku sodišča znano pismo, je poslal še drugo pismo, v katerem pojasnjuje kakšni so bili odnošaji med njim in Leopoldom Cassinelli-jem-((Linceom». Cassinelli je bil poveljnik partizanske policije v Comu, kateri je pripadal tudi Bernaseoni. Zaradi pomanjkanja dokazov sc Ber-nasconiju ni treba sedaj zagovarjati zaradi smrti «Gian ne«, ker je bil že v preiskavi
oproščen te obdolžitve squali, ki je obdolžen, da je likvidiral Annomarijo Bian-chi, zanika' v svojem pismu, da bi pripadal policijskemu oddelku, ki je bil podrejen Cassinelliju in pravi, da je bila njegova naloga le politično delo med partizani in nadzorstvo nad moralnim in političnim zadržanjem članov partizanske policije, nadzorstvo nad demobilizacijo in u-stanovitev prvih združenj partizanov, Gorreri mu je svetoval, naj se poveže s Cassi-nellijem, ki da je vsega zaupanja vreden mož. in Pa-squali pravi, da je to tudi verjel, dokler mu niso dejanja dokazala nasprotno. Nekega dne so mu sporočili, da so nekateri pripadniki tega policijskega oddelka spolno občevali z neko jetnico. Pasquali se je takoj napotil na sedež policije v Como, in izkazalo se je, da sta «Lince» in neki Ripamonti res bila v intimnih odnošajih z Annomarijo Bianehi, Krivce je ostro pokaral in se zavzel za premestitev Bianchijeve. O vsej zadevi je poročal Gorreriju in zahteval, da se izključijo iz stranke vsi tisti pripadniki policije, ki so počenjali tudi hujša kazniva dejanja. Gorreri mu je to obljubil, a je do-
Pa- dal, da bodo to ukrenili, ko bo stranka močnejša. S takim zadržanjem Pasquali ni mogel soglašati. Na koncu pisma prosi Pasquali predsednika sodišča, da naj objavi to njegovo pismo, kajti njegova preteklost ne opravičuje nikogar, da bi ga zamenjaval z roparji «Linceove» tolpe, kot pravi dobesedno.
Nato so sledile razne druge priče, ki so pričale v zvezi z nekaterimi okoliščinami glede smrti Bianchijeve, Luigija Canalija in Giuseppine Tuis-si-«Gianne».
Cosimo Maria De Angelis, ki je bil kvestor v Comu po osvoboditvi je bil zaslišan predvsem o okoliščinah v zvezi z nalogo ((polkovnika Va-leria« v Dongu. De Angelisu so naročili naj spremlja Audi-sia v Dongo. Z njim je bil tudi Oscar Sforni, ki je bil član CLN iz Coma. Izjavi, da so na prefekturi na neki nočni seji sklenili Mussolinija in ostale hierarhe izročiti žive CLNAI. V Dongu je polkovnik Valerio dal aretirati De Angelina in Sfornija in ukazal, naj ju izpuste, ko bo zapuščal Dongo s kamionom, na katerega je dal naložiti mrtve fašistične iiierarhe z Mussolinijem vred.
tov Jugoslavije pa je bil še posebnega pomena, ker sc se kongresa udeležili zastopniki sindikalnih organizacij, delavskih partij in raznih instituti v, ki proučujejo vprašanje udeležbe deiavcev v upravi podjetij iz Belgije, Bolgarije, Cejlona. Cileja, Češkoslovaške, Finske, Francije, Indije, Indonezije, Italije, Izraela, Kitajske, Madžarske, Maroka, Vzhodne - Nemčije, Zahodne Nemčije, Poljske, Romunije, Sovjetske zveze. Velike Britanije, Škotske in Severnega Vietnama. Šestindvajset inozemskih delegatov iz raznih krajev sveta je z govorniške tribune potrdilo koristnost delavske samouprave v gospodarstvu. Nekateri delegati so skušali objasniti razna pota za uresničenje tega načela. Predsednik poljskih sindikatov, Loga-Sowinski, je bil deležen posebnega odobravanja, ko je izjavil, da je delavska samouprava eden od osnovnih elementov poljske poti v socializem. Praksa in samo praksa bo pokazala, katera oblika delavske samouprave vodi najhitreje v socializem. Zato Jugoslavija — kot je na kongresu poudaril predsednik republike Tito, čeprav so delavski sveti dosegli velike u-spehe in rezultate in največ prispevali, da je Jugoslavija premagala svoje največje težave, ni vsiljevala in ne vsiljuje svojega sistema drugim. O tem, kateri sistem je boljši in bolj demokratičen, morejo — kot je poudaril Tito — najbolje soditi proizvajalci sami in delavske množice posameznih držav. ((Mislim, da naša praksa s svojimi pozitivnimi rezultati najbolje potrjuje ustreznost našega sistema — je izjavil predsednik republike. «Te rezultate vidijo ne le neposredni udeleženci v proizvodnji, naši delavci, ki upravljajo, temveč jih prav tako vidi in občuti vse naše ljudstvo. Prav tako se o njih ve daleč izven meja naše države.«
Prvo zasedanje ((delavskega parlamenta« Jugoslavije je končano. Dosedanja praksa in izkušnje so pokazale, da so delavski sveti in sveti proizvajalcev eden najvažnejših virov politične moči jugaslovan ske socialistične družbe, v kateri imajo neposredni proiz' vajalci vodilno in odločilno vlogo. Dosedanji uspehi pa so najboljše jamstvo, da je Jugoslavija izbrala pot, ki v danih pogojih na najbolj demokratičen način vodi v socializem.
INZ. BOZO BOŽIC
DAN BORCA
na Primorskem
Dan borca 4. julij bodo letos, sodeč po dosedanjih pripravah, v Primorju zelo svečano proslavili. Mimo akademij in raznih proslav bodo tokrat v počastitev praznika bivših bojevnikov prižgali tudi tri velike kresove, na Tr-stelju, Kostanjevici in, Sabotinu nad Gorico. Razen teh bodo prižgali ognje tudi na mnogih drugih vrhovih in gorah v vsem goriškem okraju, vtem ko bodo svečane akademije v vseh večjih krajih.
Osrednja svečanost za Dan borca bo na Predmeji, kjer bodo odkrili grobišče in spomenik 356 padlim partizanom raznih narodnosti, ki so padli v Trnovskem gozdu in okolici, Za ureditev grobišča in postavitev spomenika se je zavzela organizacija Zveze borcev v Ajdovščini, pomagal pa je tudi Glavni odbor ZB Slovenije- Na Predmeji bo jutri velika slovesnost, saj gre za odkritje doslej nai-večje partizanska grobnice v Sloveniji. Nanjo vabi Občinski odbor Zveze borcev v Ajdovščini vse bivše pripadnike IX. korpusa NOV m druge partizane, ki so se bojevali v Primorju ter razne kolektive
Večjo slovesnost bodo imeli tudi v Spodnji Idriji, kjer bodo na domačem pokopališču odkrili spomenik 138 padlim partizanom, ki počivajo na pokopališču ter v Čezsoči na Bovškem, kjer so tudi postavili spomenik domačim padlim partizanom. Tod so za odkritje spomenika organizirali tudi prihod partizanskih obhodnic, ki bodo na slovesnost prispele iz štirih smeri. V Spodnji Trebuši in Stop-niku na Tolminskem pa bodo na Dan borca odkrili spominski plošči padlim bojevnikom za svobodo.
D.
ANKETA 0 ŠOLI
Mehanično in logično učenje
Učenje zahteva od dijakov mnogo spominskega dela, saj brez njega ni o-svojenega znanja. Nekateri dijaki si učno snov hitro in za dolgo casa zapomnijo, drugi pa se učijo cele ure, a kljub temu snovi, ki so se je učili, ne znajo ali pa jo znajo le slabo. Na prvi pogled bi se sodilo, da so nekateri dijaki obdarjeni z veliki-kimi spominskimi sposobnostmi, medtem ko naj bi bili drugi nekako od narave zapostavljeni, čeprav so na vseh področjih razlike med ljudmi, so tudi na področju spomina, vendarle običajno niso tako velike. Največkrat izvirajo težave pri učenju, ker s« dijaki ne znajo učiti, ne znajo svojih miselnih in spominskih sposobnosti pravilno uravnati in jih razvijati naprej. Nekateri dijaki, predvsem je ta lastnost domača pri dekletih, Imajo tako metodo učenja, da se vso snov naučijo na pamet. Sedaj, ko dijak zna neko snov na pamet, če bo v šoli izprašan od začetka, bo snov gladko povedal in vsekakor dobil pozitivno oceno, ako pa bo izprašan iz sredine kakega poglavja, ali pa naj kak dogodek iz zgodovine po svoje pove, ali naj praktično razloži kak fizikalni pojav, ne bo kratkomalo odprl ust. Ti dijaki se u-čijo dobesedno in prav tem pri izpraševanju zelo rado spodleti. Profesor jim postavi malo drugačno vprašanje in ne bodo znali odgovoriti, kakor da bi sploh ne bili pogledali knjige.
Vprašajmo se, kaj si bodo dijaki najlaže zapomnili? Najlaže si bodo zapomnili tiste vsebine, ki so jih pazljivo ali pa večkrat z močnimi čustvi doživeli in te novo dobljene vsebine povezali z drugimi. Važno pri učenju je, kako se učimo. Poznamo dve vrsti učenja, in sicer mehanično in logično učenje. Mehanično učenje je tako, da se snov naučimo dobesed no, kakor je v knjigi. Tako učenje opazimo predvsem pri osnovnošolskih u-čencih, pa tudi pogosto pri nižješolcih in celo pri višješolcih. Slabost takega učenja je, kakor smo že omenili zgoraj, da se dijaki ne znajdejo takoj in da je pri tem učenju treba mnogo ponavljanja, rezultati takega učenja pa so kratkotrajni in nesigur-ni. Logično učenje pa je takrat, ko si snov s podrobnostjo prečitamo, nato dobro razmislimo, da nam postane razumljivo in nato poskušamo njeno vsebino s svojimi besedami na kratko obnoviti. To učenje zahteva logično mišljenje, prisotna mora biti naša pozornost in mi moramo aktivno sodelovati. Tudi pri takem učenju je treba mnogo ponavljanja in utrjevanja.
če se učimo obširne snovi, je treba snov lepo razčleniti in jo razdeliti na manjše, smiselne dele. Najprej se bomo naučili posamezne smiselne dele, nato vse skupaj. Ko bomo vse smiselne dele povezali v celoto, bomo ponavljali snov, dokler jo bomo znali dobro. S takim sistematičnim učenjem bodo dijaki gotovo dosegli v šoli dober uspeh, tudi če so spominsko manj nadarjeni.
P.
Žarnica, ki ho svetila
sto let
Ob vhodu v znanstveni laboratorij ameriškega Shenec-tadyja bodo montirali na mizi, pri kateri je dolga leta delal Thomas Edison, posebno žarnico, ki bo po mnenju inženirjev svetila sto let. — Prva žarnica, ki jo je leta 1879 izdelal Thomas Edixm, je svetila 79 ur.
(Nadaljevanje na i. strajiij
Moč ljubezni.
Goriško-bcneški dnevnik
Demokristjani so morali upoštevati predloge levice
Prosta cona razširi na vso
nai se občino
Tako se glasi resolucija, ki jo bodo že v petek predložili občinskemu svetu - S tem bi morali postati koristniki proste cone tudi prebivalci Podgore, Locnika, Pevme, Osiavja in Št. Mavra
Rot smo že včeraj poročali, Je v ponedeljek le prišlo do aeatanka političnih skupin v foriškem svetu in odbornikov o prosti coni, pa čeprav je pred dobrim mesecem dni ka-aalo, da bo demokristjanska večina sprejela predlog monarhista in preprečila diskusijo o ustanovi, za katero se zanima najširša goriška javnost. Na ponedeljskem sestanku, ki je trajal še celo uro po polnoči, so sprejeli resolucijo, ki jo bomo slišali verjetno ie v petek na seji občut-»kega sveta. Včeraj je občina izdala le kratko poročilo, v katerem omenja ponedeljkovo sejo in pravi, da so se 4-deleženci domenili, da se diskusija o pravilniku proste cone in upravnem organu prenese v čas po odobritvi zakona kar je upati, da bo še letos, in obenem omenja tudi enotno stališče, ki so ga načelniki političnih skupin zavzeli do zakona o podaljšanju proste cone.
To enotno stališče bo vsemu občinskemu svetu in gori-ški janosti objasnjeno na prihodnji seji občinskega sveta, vendar se je izvedelo, da so se politične stranke v Gorici zedinile, da se zakon o prosti coni razširi na celotno goriško občino. Potemtakem naj bi se s to ustanovo okoriščali tudi prebivalci Podgore, Ločnika, Osiavja, Pevme in St. Mavra. Parlamentarci posameznih strank, ki so vložile zakonske osnutke, bodo opozorjeni na to resolucijo, ki jo bo moral' občinski svet šele odobriti, in upati je, da bodo storili vse, da bodo koristi proste cone deležni res vsi občani goriške občine. Seveda
pa bo morala tudi vlada po
svojem zastopniku v komisiji, ki se bo ukvarjala z zakonom proste cone, nuditi pomoč, ki jo je prebivalstvu goriške občine obljubil pred časom sam državni podtajnik Andreotti, Pri tem seveda ne moremo prezreti interesov sovodenjske občine, ki je sedaj že vključena v ozemlje proste cone, kar bi rad dosegel znani narodnostni nestrpnež Pedroni. Vsaka njegova podobna želja, pa bo nedvomno naletela na odpor, kajti ozemlje proste cone se ne bo nikoli zmanjšalo, kvečjemu povečalo, kakor so zahtevali v ponedeljkovi resoluciji načelniki večine političnih skupin v občinskem svetu.
Velikega pomena je za demokratično javnost, ki je s tolikim zanimanjem spremljala in spremlja potek debate o prosti coni, izjava občinskega vodstva, da se bo občinski svet po odobritvi zakona o prosti coni vrnil k diskusiji o njenem pravilniku in upravnem organu, o čemer je bilo govora že na pokrajinskem
svetu, kjer so bili demokristjani primorani vključiti zadevni predlog komunističnega svetovalca v zaključno resolucijo o prosti coni. Ko bo prišel čas, bomo torej lahko bolj podrobno obveščeni o delovanju upravnega organa proste cone, o izvajanju pravilnika, ki govori o kontroli cen kontingentov na drobno in o pravici do dela razpoložljive delovne sile pri nas itd.
Vsekakor lahko poudarimo, da sta morali tako občina kakor pokrajina odnosno njuni demokristjanski vodstvi upo-
števati zahteve prebivalstva, ] ki so jih glede proste cone s
 ................................      tolikšno	odločnostjo	postavili
in branili svetovalci levice v obeh svetih.
opisuje v pismu nezdrave razmere pri
(Nadaljevanje s 3. strani)
Na koncu je De Angelis še povedal, da je bil skupaj v zaporu z Marcellom Petacci-jem in da so slednjemu čevlje odvzeli, nato pa vrnili tik pred ustrelitvijo.
Nato so, na njegovo prošnjo zaslišali tudi Girolama Pere-ga, ki je sedaj pri policiji v Reggio Emilia, med vojno pa je bil v policijskem oddelku v Comu, kjer je v svojstvu brigadirja spoznal tudi Ber-nasconija in Pasqualija. Iz njegovega pričevanja povzemamo: da je poveljstvo policije v Comu razpolagalo z dvema rdečima motocikloma, enega od teh se je posluževal Bernasconi; da mu je nekega dne namestnik kvestorja Cap-puccio pokazal avtomobil, ki ga je malo prej vrnil Gorreri, in vzkliknil: «Ta-le mi vedno vrača s krvijo umazan avtomobil«; da mu je Bernasconi nekega dne dejal:	«Ona je
preveč gorovila in še mi je dejal, naj jo likvidiram«, misleč pri tem «Gianno»; da je po osvoboditvi baje prišlo med «Nerijem» in Gorrerijem do diskusije, kjer naj bi «Ne-ri» dejal Gorreriju: «Sedaj bomo videli, kdo je izdal, ti ali jaz«, itd.
Na to ga je odvetnik obrambe vprašal, zakaj je vsa ta leta molčal in prihaja šele sedaj na dan z besedo, ki je tudi za sodišče povsem nova-Perego se je izgovarjal, da se je bal posledic, ker da je bil med partizani in da je poznal metode, ki so jih uporabljali.
Zadet od srčne kapi umrl v kavarni
Včeraj šo na goriškem pokopališču pokopali 51-letnega Alfreda Buschionija, ki je bil zadnja leta v hiralniciBuschio-ni je bil predvčerajšnjim zvečer kot običajno v kavarni v Ul. Petrarca. Sedel je pri mizi na pločniku, ker pa dolgo časa ni dal glasu od sebe, se je sosedom njegova drža zdela sumljiva in so ga poklicali. Mož se ni odzval in na žalost so ugotovili, da je izdihnil. Zdravnik, ki so ga takoj po-
klicali, je izjavil, da je smrt nastopila zaradi srčne kapi.
  «» ------
Nesreča delavca v podgorski predilnici
Včeraj dopoldne ob 11. uri se je na delu v podgorski predilnici ponesrečil 30-letni Giuseppe Miani iz Marianna. Miani je prenašal neki težak predmet, ki mu je po nerodnosti padel iz rok na levo nogo. Odpeljali so ga takoj z Zelenim križem v delavsko ambulanto, kjer so mu ugotovili verjeten zlom stopala. Moral bo na zdravljenje v bolnišnico.
Filmske zvezde jutri v Gorici in Gradežu
Milanski Aereo klub je skupaj s turističnimi ustanovami naše pokrajine pripravil za jutri in pojutrišnjem zračni rallye nekaterih znanih italijanskih filmskih igralk. Kakor smo izvedeli, bodo zvezde pristale na mirnskem letališču jutri nekaj po 16. uri, od tod jih bo poseben avtobus odpeljal na goriški grad, kjer jim bodo pripravili manjši sprejem. Goričani si bodo tako lahko od blizu ogledali Silvano Pampanini, Giovanno Ralli, Mariso Allasio, Enza Tortoro, Cosetto Greco in druge zvezde italijanskega filma.
Ob 19. uri bo avtobus odpeljal zvezde v Gradež, kjer bo zvečer posebna svečanost, na kateri bo tudi modna revija, ki so jo pripravile nekatere večje italijanske modne hiše. Filmske igralke in igralci se bodo vrnili v Milan v petek.
DEŽURNA LEKARNA
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Pontoni-Bassi, Raštel 18, tel. 21-24.
IHIIIIIIII llllllltflllllll tli II Mili llllllil Uta llllliiiIlllIMf 1(11111 iiimiitifiHIIMIflllMtnillflKHIIIIIMIII
Včeraj na kazenskem sodišču
Nepoboljšljivemu goljufu prisodili 18 mesecev zapora
Kot trgovski potnik si je prilaščal tuje blago, podpisoval izmišljene priimke na menice in višal cene prodanim artiklom
Včeraj se je moral na goriškem kazenskem sodišču zagovarjati 40-letni trgovski potnik Ferdinando Cantalino doma iz Caserte in z bivališčem v Ul. sv. Antona 8.
Cantalino je kot trgovski potnik ogoljufal vrsto oseb, katerim je prodajal blago po mnogo višji ceni, 'kakor je določilo podjetje Luigija Fa-sanija, katerega je obtoženec vse do lanskega leta zastopal. Najhujša obtožba, zaradi katere se je moral prebrisani potnik zagovarjati je bila tatvina Fasanijevega tekstila v vrednosti 500.000 lir. Omenjeno blago bi moral Csntali-no prodati in denar predati lastniku, seveda pa tega ni storil, ker si je blago prisvojil. Poleg tega se je Cantalino spustil še v druge nečedne posle, ki so ga pripeljali na zatožno klop. Mož je podpisal vrsto menic z izmišljenimi priimke Vere Savrini in nekega Luigija Patrucco, poslužil se je tudi drugih poneverb in na menicah, ki sta mu jih za prodano blago podpisala Francesco Coletti in Giuseppina Marini, spremenil na primer bivališče nosilca menic.
Cantalino se v svojem umazanem poslu ni ustavil samo v goriški pokrajini marveč je odšel tudi v Mantovo, kjer je grosistu Luigiju Bergaminiju za blago, ki je bilo vredno skupno 79.0OQ lir, izročil samo pet neveljavnih menic, ki jih je sam podpisal z imenom neznane Vere Savrini.
Kot trgovski potnik Luigija Fasanija je oktobra 1955. leta prodal v nekem kraju severne Italije Antoniu Alibrandu dežni plašč za 38.000 lir, ki je bil vreden komaj 17.000 lir. Isto pot nepoštenega zaslužka je ubral tudi pri Adriani Mausi v Salicetu. katera mu je za obljubljeni dežni plašč, ki ga ni potem sploh prejela, izročila menice v vrednosti 38.000 lir.
Sodniki so izrekli kazen, v kateri so združili vseč lene ob-tožnicev v enega samega in ga obsodili na eno leto in 6 mesecev zapora in poravnavo sodnih stroškov, oprostili pa so ga zadnje obtožbe, da si je po nepoštenem prisvojil pisalni stroj podjetja Everest v vrednosti 72.000 lir, za katerega je podpisal menice, ki jih nikoli ni poravnal, ker je podjetje obtožbo umaknilo.
A Debeli vrh 1*10
Kozi S
Zahteva vojaškega tehničnega urada iz Trsta, naj doberdobski kmetje prodajo najboljša zemljišča na Ronškem hribu vojaškim oblastem za vojaške vaje, je naletela pri kmetovalcih na gluha usesa. Na sliki je s črtkami označen pas, ki naj bi ga razlastili.
Športni dnevnik
Po 6. etapi kolesarske dirke po Franciji
Trochut prvi v IVIetzu Splošni vrstni red isti
Glavnina z vsemi najboljšimi je imela 14' zaostanka najboljši med Italijani v včerajšnji etapi
Baffi
ftETZ. 2. — 86 Kolesarjev je startalo danes ob 10. uri za 6. etapo kolesarske dirke po Franciji. Charleroi-Metz. dolgo 248 km. Od tistih, ki so včeraj končali etapo, je manjkal samo francoski pokrajinski vozač Gibanel, ki je odstopil zaradi posledic po včerajšnjem padcu.
Začetek je bil hiter. Na po-pudo Anglada pri 25. km se je formirala vodilna skupina 23 kolesarjev, med katerimi sta bila Italijana Nencini in Baffi. rumena majica Anquetil in od boljših še Bauvm, Forestier, Darrigade. Bahamontes, De Bruyr.e, Schellenberg in Janssens. Pri 42. km je imela ta skupina pol minute naskoka, toda kmalu nato je prišlo do splošnega združenja.
Pobudo za drugi pobeg je ■dal francoski pokrajinski vozač Trochut, ki je potegnil za seboj še Bouveta. Kmalu so zdrvel? za njima še Bauvin, Mahe, Baffi, Anzile in Christian, ki so ujeli prva dva pri Rocroyu (52 km). Glavnina je imela sedaj že 1’15” zaostanka. Nekaj kilometrov dalje pa so ušli iz glavnine Nencini, Dotto, Tosato, Piet Van Est, Padovah in Stablinski ter pri 75. km ujeli vodeče. Toda Bouvet in Stablinski nista bila dolgo v novi družbi kajti Bidot jima je ukazal počakati na glavnino in podrediti se vodstvu Anquetila. V vodstvu je tako ostalo 11 kolesarjev s 50” naskoka pred ostalimi, ki pa so se poslej stalno približevali vodečim in jih v Charlevillu (87 km) tudi u-Jeli.
V Mezieresu sta poskušala izvesti nov pobeg Anzile m Mahe toda kmalu sta imela za seboj 21 kolegov, med katerimi sta bila Italijana Astrua in Baffi, od ostalih pa De Bruyne, J. Bobet. Stablinski. Forestier. Trochut in Queheil-le. V Sedanu (109 km) so imeli 1’50” naskoka pred Cle-ricijem in 2 03” pred glavnino. Toda zaostanek glavnine se je polagoma manjšal in pri 133. km je tudi ta tretji poskus pobega propadel. Defilip-pis. ki je medtem preluknjal in se je moral nato pehati za ostalimi, je preživljal majhno krizo in zaostal za nadaljnjih 1’45”.
V Fromyju (137 km) so potegnili Bertolo, Trochut, Lau-redi in Grossart. Njihov pobeg je bil odločilen za vrstni red	na	cilju. Defilippis	je
medtem z nesebično pomočjo Pintarellija dohitel glavnino.
Lauredi in tovariši so diktirali izredno oster tempo in so pri Montmedyju (153 km) imeli že 5’ naskoka pred glavnino.	Pri	165.	km je njihova
prednost narastla na 10’55”. pri	Longuyoni (178 km)	na
15’.	pri	190.	km pa celo	na
16’50”.
Ker je šlo za dirkače ki niso bili nevarni za splošno klasifikacijo, se glavnina z vsemi najboljšimi za nje ni zmenila in jim je pustila proste roke.	Le	proti	koncu etape	so
potegnili iz glavnine Baffi, Mahe in Rohrbach; ubežniki pa so medtem že privozili na
HiitimmiitiHiiiiiitiiiHimiMiiiiHmiiitiimHi
- KINO -
CORSO. 17 00: «Srečni ljudje«,
Billi in Riva. v cmemasco-
pu in v barvah.
VERDI. 17.00: «Pohod po Parizu«, Jean Gabln, Eourville. VITTORIA. 17.15:	»Čudovita
dogodivščina«.
MODERNO. 17.00: »Dekle pa
tako!«
cilj in v zaključnem sprintu je Trochut prehitel Groussar-da, Bertola in Lauredija. Sledili so jim Baffi, Mahe, Rohrbach in _ Christian, z zaostankom 14’ pa je privozila na cilj glavnina, v kateri se je uveljavil Darrigade pred ostalimi.
Povprečna hitrost zmagovalca etape je znašala 38,163 km na uro.
Anquetil je ohranil rumeno majico.
Vrstni red na cilju 6. etape Charleroi - Metz (248 km):
1. ANDRE’ TROCHUT (Ju-gozapad) v 6.29’54” (z odbitkom:	6.28 54”); 2. Groussard
(Zapad) (z odbitkom: 6.29 24”); 3. Bertolo (Severovzhod-cen-ter); 4. Lauredi (J.V.) vsi s časom zmagovalca; 5. Baffi (It.) 6 ur 39’39"; 6. Mahe (Fr.); 7. Rohrbach (S.V.C.), isti čas; 8. Christian (Švi.) 6.44’07”; 9. Darrigade (Fr.)	6.44’31”;	10. De
Bruyne (Bel.);	11. Thomin
(Zapad); 12. Wim Van Est (Hol.); 13. Baroni (It.); 14. .• časom 6.44’31” vsi ostali, med katerimi Italijani: Astrua, Defilippis, Nencini, Padovan, Pintarelli, Tognaccini, Tosato.
Izven maksimalnega časa so prišli: Van Geneugden (Bel.), Annaert (S.V.C.), Graczyk (S.V.C.). Ni startal Gibanel (Severozapad).
Splošni vrstni red po 6. e-tapi:
1. ANQUETIL (Fr.) 32.42’03”; 2. Janssens (Bel.) 32.43’04”, z zaostankom 1’01”; 3. Forestier (Fr.) 3T7"; 4. Privat (Fr.) 3’29”,
5. Schellenberg (Švi.) 4 09”;
6. Walkowiak (Fr.) 4’22”; 7. Pi-cot (Zapad) 540 ’; 8. Thomin (Zapad) 5’46”; 9. Bauvin (Fr.) 554”; 10. J. Bobet (Ile) 6'26”; 11. Barone (Ile) 8T7”; 12. Christian (Švi.) 8'29”; 13. De Grooi
Od 3. do 16. julija v Leningradu
Šahovski dvoboj Jugoslavija - SZ
Dvoboj predstavlja srečanje dveh najmočnejših šahovskih velesil na svetu
MOSKVA, 2. — Jutri se bo v Leningradu začel drugi del šahovskega dvoboja 8-članskih reprezentanc Jugoslavije in Sovjetske zveze. Jugoslovanski šahisti, ki so predvčeraj dopotovali v Moskvo, so danes prispeli v Leningrad, kjer je tudi že zbrana sovjetska reprezentanca.
Dvoboj bo odigran po ševe-niškem sistemu, kar pomeni, da se bo vsak jugoslovanski igralec boril z vsakim sovjetskim. V času od 3. do 16. julija bodo tako odigrali 64 partij. Prvi de' dvoboja, ki je bil lani v Beogradu, so sovjetski šahisti odločili v svojo korist z rezultatom 38:26, ki je bil
. nad vse časten za Jugoslovane.
e	O ,	• ,1' ABahamo"T'e, Treba	je namreč vedeti, da so
(Šp.) 9 18; 15. Astrua (It.) ...
9’39”; 16. Dotto (J.V.) 10’; 17. Defilippis (It.) 10’35”; 18. Lauredi (J.V.) 1U’39”; 19. Nencini (It.) 11*13”;	20.	Bober (Ile)
12’29”; 21. Clerici (Švi.) 32 ur 56’44”; 24. Adriaenssens (Bel.) 32.57’21”; 28. De Bruyne (Bel.) 33.01’29”; 31. Baffi (lt.) 33 ur 01’40"; 36. Padovan (It.) 33 ur 05'10”; 44. Baroni (lt-V 33.1F35’; 48. Tosato (It.) 33.17 12”; 58. Pintarelli (It.) 33.22’01"; 73. Tognaccini (It.) 33.38’24”; 86. Sua-rez (Šp.) 34.20’26”.
milil II mi iiiiiiiii ni mi milili n hi iiiiiiiiiiiiiiiiiuiii n n n 11111111 n 1111111111111111111111111111111111111111
Uspešen dcbut v Sovjetski zvezi
Fiorentina-Dinamo 1:1
Gol za Fiorentino je dosegel Gralton-Cervato zadel v drog - Lepa in fair igra
MOSKVA, 2. — Fiorentina je svojo prvo tekmo v Sovjetski zvezi proti moskovskemu Dinamu igrala neodločeno 1:1 (1:11. Gola sta dosegla v 6 i edosov (D) in v 45' Gratton (F).
Enajstorici sta nastopili v naslednjih postavah:
DINAMO: Jašin; Kesarjev. Kuznecov; Sokolov, Krijevski, Sariov; Šiabrov, Fedosov, Ma-miedov. Mamikin, Rijkin.
FIORENTINA: Sarti; Magni-ni, Cervato; ChiappeUa, Orzan, Segalo; Carpa.nesi, Montuori, Taccola. Gratton, Bizzarri.
Sodnik: Seipelt (Avstrija).
Tekmi na stadionu «Lenin» je prisostvovalo 70.000 gledalcev. ki so bili priča lepi in zaivmivi igri. Začetek je pripa dal Dinamu, ki je s nitrimi na' padi ogrožal vrata gostov in svojo premoč realiziral že v z lepim golom Fedosova, k', je z leve strani centrirano žogo prestregel pred Sartijem in jo poslal v mrežo. Dinamo je po tem golu se naprej vztrajal v napadu, vendar so njegovi napadalci zapravili nekaj u-godnih priložnosti za povišanje rezultata. Proti koncu polčasa je Fiorentina uredila svoje vrste. Krilska vrsta je dobro podpirala napad, v katerem so se odlikovali Taccola, Montuori in Gratton. Tik pred koncem polčasa je izenačil Gratton iz daljave.
V drugem polčasu Je prevzela ze takoj v začetku pobudo Fiorentina in močno pritisnila na vrata Dinama tako. da je imel odlični Jasin obilo dela. V 11' je Cervato iz kazenskega strela pogodil drog. V zadnjih minutah je zopet imet več od igre Dinamo, ki je potisnil obrambo Fiorentine v njen kazenski prostor. Rezultat se do kraja zaradi odlične igre obrambe ni spremenil.
Po zakUirenem sodnikovem žvižgu so se igralci obeh moštev objeli na igrišču, množica pa je navdušeno ploskala igralcem za njih lepo igro.
leg Italije uvrstile se Francija iz evropske cone ter Argentina in Brazilija iz ameriŠKe cone.
MILAN, 2. — Na rednem obenem zboru je bil za predsednika športnega društva «Inter-nazionale« ponovno izvoljen Angelo Moratti. Na občnem zboru so tudi sporočili, da je nogometna sekcija «Inter» za prihodnjo sezono angažirala igralca Brunazzija in Angel'1-la. trenerja Carverja ter dr. Cappellija za specialne dolžnosti. Občni zbor je dalje izrekel kritike na račun FIFA ker ni izdala Puokasu dovoljenja za nastopanje in na račun Lazia ker ni držal besede o odstopu Selmossona Interju.
TENIS
FINALE LIGURE, 2. — Od 5. do 7. julija bo na teniških igriščih v Finale Ligure povratni teniški dvoboj mladinskih reprezentanc Nemčije in Italije. Lani so Nemci nepričakovano premagali v Banden-Badnu Italijane z 9:3. V osmih dosedanjih dvobojih so italijanski tenisarji dosegli 4 zmage, trikrat so dosegli neodločen rezultat, enkrat pa izgubili.
Nemška mladinska reprezentanca prihaja v Italijo iz Opatije, kjer je premagala jugo. slovansko mladinsko reprezentanco z visokim rezultatom 11:1.
VATERPOLO
NOGOMET
RIM, 2. — Danes popoldne je odpotovala z letališča Ciam-pino v Argentino 'talijansna vojaška nogometna reprezentanca. ki ho sodelovala na finalnem turnirju vojaških reprezentanc. V finale so se po-
NEAPELJ. 2. — Vaterpolo moštvo R. N. Napoli je premagalo močno mladinsko ekipo Vasutas iz Budimpešte ! tesnim rezultatom 6:5 (4:2). Madžari so igrali zelo lepo in bi zaslužili zmago. Zadetke so dosegli: Szabo (2), Parmeggia-ni (3), Pott,oyonoy (2) Csillag (2), Adoryan, D’Altrui.
Napoli je nastopil v nasled nji postavi: Capobianco. D’A1-trui, Ambron, Marra, Szabo. Parmeggiani, Lucato.
bile vse druge reprezentance ki so se dosiej pomerile s sovjetsko premagane z mnogo večjimi razlikami. Američani so bili na pr. leta 1955 premagani z rezultatom 25:7, Urugvajci z 19,5:0,5, Angleži z 19,5:1.5. Švedi s 13:3 in Argentinci z devetimi točkami razlike pri šti ričlanski ekipi.
V Sovjetski zvezi, kjer uživa jugoslovanski šah velik u-gled. vlada za ta dvoboj »leta« izredno zanimanje.
Za jugoslovansko reprezentanco bodo nastopili naslednj’ igralci:
Gligorič, Matanovič, Ivkov, dr. Trifunovič, Pirč, Milič, dr. Nedeljkovič, Karakljajič, U-dovčič in Bertok (zadnja dva kot rezervi).
Za sovjetsko reprezentanco pa bodo nastopili:
Keres, Bronstein, Geller, Pe-trosjan, Toluš, Korčnoj, Bole-slavski, Kotov, Furman in Holmov (zadnja dva kot rezervi).
TENIS
Turnir v Wimblcdonu
LONDON, 2. — V nadaljevanju mednarodnega teniškega turnirja v Wimbledoinu so bili danes doseženi naslednji rezultati:
Zenske posamezno — četrtfinale:
Knode (ZDA) - Reyes (Meh.) 6:4, 6:0; Hard (ZDA) _ Brough (ZDA) 6:2. 6:2, Gibson (ZDA)-Reynolds (J. Afr.) 6:3. 6:4, Truman (V. B.) - Pratt (ZDA) 9:7, 5:7, 6:4.
Moške dvojice — četrtfinale:
Mulloy, Patty (ZDA) - Anderson, Cooper (nosilca serije št. 3) (Avstral.) 6:3, 6:3, 6:0, Hoad, Fraser (Avstral.) . Franks, Green (ZDA) 6:1, 6:3, 10:8,
oneovornl urednik STANISLAV RENKO liska Tiskarsk* zavod ZTT - Trst
KINO SKEDENJ
predvaja danes 3. t. m. ob 20. uri VVarner Bros lilm:
«Steklena
menažerija»
MMjmCnčtmh
predvaja danes 3. t. m. z začetkom ob 18. uri in NA PROSTEM ob 20,30 uri barvni film:
ZADNJI LJUBIMEC
EO NAZZARI MAY BRITT NINO BESOZZI
FRANK LATIMORE
MARIOMATTOU
ASTRA CIHIMATOGRAFICa I t PONT! U UURtNTIIS I
GIACOMO VATOVEC swc.
TRST, Ul. Torrebianca 19
Tel. 23-587
37-561
IZVAZA DARILNE POŠILJKE
FIAT
LAMBRETTA in
AVTOMOBILE: VOLKSWAGEN
MOTORNA KOLESA: VESPA druge znamke
KOLESA: BIANCHI in druge znamke
Gospodinjske predmete, radio aparate, šivalne stroje in živila
LASTNA TRGOVINA KONFEKCIJE, Trst, Ul. Cavana 12
or,oooooonocloe,00OOOOOOClOOOGOOOOOto«»OOOOOCC>OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOJOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOQOOOOOOOOOPOOOOOOOOOOOOOGOOOOOOOOOOOOQ
IzA ItltV
Oddam še: »Pazi, iščejo te!« Potem preneham, da ne bi postalo sumljivo.
Medtem je Kallum nekaj zelo razburjeno govoril svojim možem m ti brž zapustijo sobo.
»Kaj se je zgodilo?« vprašam in se delam razburjenega.
On me gleda, a se ne nasmiha več.
»Kmalu bomo zvedeli. Zvedeli bomo tudi, če naj vas pri priči ubijemo.«
To je rekel tiše, zato se je še malo približal. Prav dovolj, da vzdignem noge in ga udarim v trebuh. Brz je na tleh. Ni več mlad in tudi ni vajen atletskih vaj. Pade nerodno in se ne more naglo pobrati. Z glavo je blizu mene. Napnem vse mišice da se malo vzdignem in ga treščim z glavo po butici. Dati moram vso moč od sebe, kajti če ob prvem ne zadenem dobro, ne bom imel več prilike udarec ponoviti. Odmaknem se in ga opazujem. Onesvestil se je.
Lahen udarec, kakor da je počila steklenica šampanjca, in vrata se odpro na stežaj. Willija ni videti, ker je tik ob steni da ga ne bi kdo presenetil Pokličem ga. Prikaze se na pragu z lugerico v rokah in s silenciatorjem na cevi, iz katere prihaja še č’sto tanka nit dima.
»Strela božja, prijatelj!« vzdihnem zadovoljno, »ravno pravi čas si prišel. Hoteli so me pridobiti, naj bi delal zanje, a mislim, da so se hoteli s tem le zabavati z menoj. Kakor
mačka z mišjo.«
«Larry, če boš gobezdal in stresal take debele, te pustim zvezanega in zazgem hišo.«
«Kaj sem pa rekel hudega? Razreši me teh vezi! Rok in nog ne čutim več. Da sem spravil tega tiča iz igre, sem moral žrtvovati glavo, sicer bi mi jo vzel on.»
Namignem na moža, ki leži nezavesten ob meni.
»Vidiš, ta je Kallum.«
«Prekleto! Je gotovo?«
»On je, on! Hiti z vrvjo! Kje so drugi?«
»Spodaj z luknjo v glavi in z možgani po podu. Če si občutljivega želodca, ti ne svetujem, da jih gledaš, ko bos Sel mimo. Rabil sem krogle dum-dum.»
Potem me do kraja razveže in lahko vstanem in se pretegnem v vse smeri, da mi zopet začnejo delovati mišice. Rog na glavi, ki sem ga dobil, ko sem trčil v Kalluma, še ni taka stvar. Huje je, da me še vse boli in se mi poznajo proge vrvi. Ne bi mogel trditi, da sem pri vseh svojih močeh.
Medtem se Willie zabava s Kallumom. Stresa ga, kakor bi hotel iztresti iz njega želodec. In glej, prebudi se mu. Prvi gib, ki ga stari napravi, je ta, da nese roko preblizu suknjiče-vega žepa. Stopim mu na roko. Ta moja kretnja seveda ni obzirna in nežna, zato zatuli, kakor da bi ga drli na meh.
«Bodi raje tiho, prijatelj,« mu pravi Willie in mu poboža ustnico, ki je trikrat predebela zaradi mojega udarca z glavo. Boza ga po ustnici, toda z lugerico.
«če pa ne boš tiho, te bom utišal jaz, kakor sem tvoje prijatelje »
Ko Willie komu grozi, dela to s takim obrazom, da bi se ga ustrašil še lačen leopard. Že tako ima malo vdrte oči in takrat so podobne odprtinam revolverskih cevi. če ga popade pa prav prava jeza, vzame kar krogle dum-dum. Razstrelilne krogle. Kjer gre noter, je luknjica, kjer pa ven, je široko kakor vhod v podzemsko železnico, še Kallum, ki bi po vsej pravici lahko kričal, se raje premisli.
«Ne sme kričati,« pravim Williu, »pa tudi molčati ne sme. Mislim, da nama lahko pove celo kopico zanimivih reci. Kaj mislis?*
»Saj jih bo nama tudi povedal. Kajne da boš, mrcina?«
Človek ne bi pričakoval, da bo mladenič, kakršen je on, z modrimi očmi in plavimi lasmi, tako nevljuden.
«Lahko me ubijeta,« pravi Kallum, «a iz mene ne bosta ničesar izvlekla.«
»To je najbrž bral v Koranu,« pripomnim.
«Saj ne ve, kaj govori- Da bi ga ubijala! Larrv, ali si že kdaj ubil človeka, ki ti lahko da zanimivih podatkov?«
»Ne. Vsaj takoj ne. Pa ti?«
»Tudi jaz ne. Kaj praviš, če bi mu začela puliti zobe?«
«PTav. S kopitom tvojega samokresa. Meni so ga zaplenili.«
Willie me pogleda po strani.
»Ti si imel samokres, Larry?» vpraša posmehljivo.
«Pištolico na vodo. Ni vredno besede. Poskušajva raje, kaj bi se dalo izvleči iz tega cepca.«
Toda Kallum je sklenil, da se ne bo vdal. Ko stojiva nad njim, eden z ene, drugi z druge strani, švigne z nogami in naju izpodnese Potem skoči na noge in gre z glavo proti Wil-liu. Zbije mu iz rok lugerico. Prvi hip misli pobrati orožje, ki je blizu njega, pa se premisli in se zažene k vratom.
Dohitim ga kot bi mignil, a na stopnicah se mi izmuzne za dlako. Vtem je Willie na vratih zopet s svojim samokresom v rokah.
Kallum ga zagleda. Skoči čez ograjo in se vrže dol. Samo dve nadstropji sta in misli, da se bo izmazal. Pri skoku se zadene z nogo v držaje in gre z glavo navzdol. Konec je ta, da si razbije glavo, kakor bi vrgel gnilo bučo na tla.
Ko ga dohitiva, hrope nekaj sekund, nato umre.
Willie kolne, jaz pa tudi. Nagneva se nadenj in mu pretikava žepe. Manj kot nič.
Nimava časa, da bi ga preiskovala. Neka ženska vstdpi in naju vidi. Zakraka kakor prestrašena vrana in vse kaže, da jo popadajo krči.
Willie, ki ji je bliže, jo omami z dobro merjenim udarcem. časa pa ne smeva zapravljati. Ne smeva se pustiti ujeti s temi šestimi mrljakarji v hiši. Pustiva Kalluma in jo pobriševa. Pred vhodom so trije Arabci, ki jih je privabilo zenskmo kričanje. Eden naju poskusa ustaviti, pa jo dobi
v trebuh. Druge kmalu mine želja, da bi nadaljevali.
Tečeva po ulici in za nama gredo prestrašeni pogledi redkih mimoidočih.
Prideva do garaže, kjer imam avto. Sedeva in odpeljeva z razumljivo naglico.
n.
»Kallumovo listnico imam jaz,« pove Willie, ko se ločiva.
Pregledala sva njegove papirje, pa nisva našla ničesar zanimivega. Pač, listek z nekimi številkami, ki sem si jih dobro zapomnil. Toda ne jaz ne Willie nisva mogla dognati, kaj naj bi tiste številke pomenile.
Pustim Willia in tečem v hotel. Tam je zame telefonski poziv od Ljerke. Rada bi vedela, kaj se mi je zgodilo in kam sem se zadegal.
Ne bom ji odgovoril. Zdaj ne bi bilo pametno. Položaj je zmeraj bolj napet in če bi dekle prišlo vmes, bi imela same nadloge in težave- Nočem, da bi jih imela.
V sobi napišem številke, ki sem jih videl na Kallumovem lističu: EX. 15. 2227. Precej časa si belim glavo, kaj bi utegnile pomeniti.
Pregledam skoraj ves telefonski imenik, a ne odkrijem ničesar.
Potem mi prinesejo večerjo in ne mislim več na to. Ko pojem, pogledam na uro. Kaže deset zvečer, če prav pomislim, nisem spal že celo večnost, kajti tisti spanec, ki mi ga je sinoči povzročil udarec po glavi, se ne more šteti v tako spanje, kakršno je meni potrebno.
Odločim se, da grem v posteljo in se prespim. Če bom jutri malo spočit, ne bo škode. Naglo se slečem in grem v kopalnico, da si umijem zobe.
Pripravim si kozarec whiskyja za na posteljno omarico. Ko berem, da bi laže zaspal, mi pride na misel nekaj zelo čudnega. Na to me spomni prav posteljna omarica, na kateri ni nič drugega kakor luč in pepelnik.
Zdi se mi prazna, ker sem vajen ameriških hotelov. V vsako sobo ti položijo na posteljno omarico še Sveto pismo.
/Nadaljevanje sledi),