Politični ogled. Avstrijske dežele. Odbor gospodske hiše, ki pretresuje načrt nove šolske postave, se sicer posvetuje sedaj o njem, toda nič se ne izda, kaj da namerava z načrtom. Zato se misli v obče, da nima z njim nič kaj veselja. — Liberalci se ponujajo sedaj poljskim drž. poslancem in mogoče je, da jih dobijo na svojo stran. Ako se to izgodi, potem pridejo liberalci do večine v drž. zboru in s tem tudi do vlade. To se izgodi gotovo, ako hoče grof Taaffe in le-to je prav lehko mogoče. — Vsled nove postave sme štajarska dežela vzeti 10 milj. posojila terv se obrne naj ta denar za nove železnice. Skoda, da ga brž ostane, kakor je to že navada, največ na gornjem, nemškem Štajarji. — V Lankovicah. bode na praznik sv. Jožefa zborovanje kat. pol. društva in velja le-to najbolj prihodnjim volitvam v drž. zbor. Več nemških konservativaih poslancev pride za-to k zborovanju. — Na Koroškem stavi se razupiti ,,bauernbund" že zopet na noge ter dela posebno v slov. občinah za nemški liberalizem in žal, da ne brez vsega uspeha. Nasproti ,, bauernbundu" je sedaj že pač slov. društvo ^Straža", ali kakor je podoba, vladi, oziroma dež predsedniku ni nič po volji in zato naj ne pričakuje ona nič od vlade razven težav! — Prvo zborovanje kat. polit. duštva v Ljubljani je bilo sijajno in če se kat. možje kje ne vtrudijo prehitro, bode še to novo društvo močan jez, zoper liberalizovanje, katero se že tudi na slov. tleb kaže, nič ne na srečo slov. ljudstva. — Dež. predsednik, baron Winkler izpolni k malu 12. leto svoje vlade in slov. rodoljubi pripravijo nrn bojda v priznanje posebno častitko. — Na Primorji se dela sprava med slov. rodoljubi, ki so si bili prišli navskriž o zadnjih dež. volitvah. ali v tem jim gre le po času naprej ; upajmo, da bode zato sprava, ko se doseže, tem trdniša! — Kar je še Lahov v naši državi, za te se napravi vseučilišče v Trstu, ako se vsliši od c. kr. vlade prošnja nekaterih Lahov. To bode pa že težko. — V saboru v Zagrebu ima ban H6dervary lehko delo, kajti ,,narodna" stranka lepo prikimuje v vsem, kar zabteva ban od nje. — Madjarski listi trosijo novico, da hoče škof. dr. Strossmayer zapustiti svojo škoiijo ter se za vselej preseliti v Rim. To je pač le ,,pobožna" želja Madjarov! — Predsednik v ogerskem ministerstvu, Koloman Tisza gre sedaj v resnici in na njegovo mesto stopi grof Szapary, ali zato ne bode nič bolje, kajti tudi Szapary je ud liberalne stranke, samo da ni kalvinec. S Tiszom odstopi tudi minister notranjih zadev, grof Teleki svoje svoje mesto grofu Zichyju. — Pravda v Vadovicah skorej zoper same jude, ki so ljudi vabili ali celo silili k izseljenju in jib pri_ tem slekli, kar se je dalo, je h koncu in vsi pridejo pod ključ od 6 mesecev do 10 let. To so vatn grdi Ijudje! Vunanje države. Odkar je Rim glavno mesto Italije, ne godi se mu dobro ter je nad 4000 stanovauj sedaj prazn.h po mestu. Rim pač ne sliši Italiji, ampak katol, cerkvi! — V italijanskem drž. zboru poje se v časih buda ministru Crispiju, ker ne more izpolniti vsega, kar čejo od njega framasoni. — Koliko hudodelnikov živi v Italiji, to si lebko mislimo, ako je sedaj več, kakor 8000 zločincev obsojenih na žive dni v ječo. To je pač sad ščuvanja zoper kat. cerkvo! — NaFrancoskem raste število boulaDgistov, torej najhujib nasprotnikov sedanje republike. — Mladi princ Orleanski še biva vedno v ječi in sicer v (Jlairveau. To bode pa gotovo le na škodo republike., kajti Ijudstvo sedaj vidi, da ste si republika in krivica rodni sestri. — Anglijska vlada se ne vdeleži rada zbora gledč delalskih razmer, toda z lepa ne more izostati in zato pošlje sedaj vendar le dva poslanca v Berolin k sbodu. — Parnell, vodja katol. Ircev, predlaga v anglijskem drž. zboru načrt nove postave, vsled katere se naj daje nekaj zlajšave ubogim najemnikom. Ni misli na to, da zbor kedaj pritrdi temu načrtu. — Zopet se ponavlja govorica, da odstopi nemški kancelar, knez Bismarck ali po naši misli se to ne izgodi, kajti Nemčiji še je preveč treba tega ,,moža železa in krvi." Iz Rusije se sliši nov glas o sili, ki se dela tistim prebivalcem, ki se drže katol. cerkve in ne marajo popov pravoslavne ali ruske cerkve. — Bolgari so izračunili, da terja Rusija za 3V2 milj- vec vojne odškodnine, kakor ji je dohaja, a zadnja pač ne bode iz lehka odstopila od cele vsote, ki si jo računi ona. ¦— Predsednik srbske skupščine, dr. Pašic je šel v Rusijo k carju in ljudje majejo z glavo nad to ,,božjo potjo." — Da T u r č ij a ne pripozna princa Ferdinanda Koburškega za bolgarskega kneza, za to še ji bojda ni pravi čas in skorej težko, če ta kedaj napoči. ¦— Na otoku Kreta nastaja že bolj in bolj mir med turki in kristjani, ker se kaže turska vlada nekam bolj pravična do poslednjib. — Kakor je podoba. je neguš Menelik sedaj gospod čez celo Abesinijo, ali zato je sam hlapec Italije ter ne sme brez njene volje ničesar storiti. — V Braziliji, v južni Ameriki, ne pride nova republika še nič do mirii ter vzbruhne sedaj tu, sedaj tam ustaja zoper njo. Doslej še je to vse sicer brez uspeha, toda kdo ve, kaj še pride! — V severno Ameriko, v rzjedinjene države" se je leta 1888 preselilo iz naše države blizo 29.000 Ijudi in kakor se misli, je bilo lani jih še večje število. Tako izseljevanje pač ni veselo znamenje za državo, vendar se godi tudi po drugih deželah tako ali še buje, izlasti tudi v Nemčiji. — Turšice je lani sila veliko priraslo v Ameriki in sedaj je je V9 milj. centov na poti v Evropo. Cena torej naši ne bode po takem višja.