H IZVEST JE mestnega dekliškega liceja v Lj u b I j a n i in z njitn združenih oddelkov. Šolsko leto 1908/9. Ivan Macher, c. kr. profesor in ravnatelj. V Ljubljani 1909. Založil mestni dekliški licej. Tisk „Narodne tiskarne“ v Ljubljani. V3 V/Ai? *Vv IK *»•“ • 'A^< zSlfr 'y^->C;^.^ /;V* t^-'' V*"'7 } > v,»A *A* - i*'^r;^; m -.1 ?s , Vsw?«: #3teäk3©5Ä>fcäÄ*^ **- .!y«^ä,*SXS',r ^C»»Sf£ .. V? '-^^yjy'-»*' •*J£a?£Sv? &«& ’v&Jf /»i^Seyvsf ~. -..- *%fi«v'v;--'^i •»7'^ ’• .-v */., ♦. >*£*£ #OPsX;'ii' 0*7% ’ v^15s^>V* ■/AtoB1 MSSfi&S&EV; ^>^5*'- affisrsp» ■ II. IZVESTJE MESTNEGA DEKLIŠKEGA LICEJA V LJUBLJANI IN Z NJIM ZDRUŽENIH ODDELKOV. ŠOLSKO LETO 1908/9. IZDAL IVAN MACHER, c. kr. profesor in ravnatelj. V Ljubljani 1909. ZALOŽIL MESTN! DEKLIŠKI LICEJ. TISK „NARODNE TISKARNE“ V LJUBLJANI. MMm Skrbite za vzgojo svojih hčera! Spisala M. Wessnerjeva. Največkrat odloča materin vpliv usodo posameznika in cele rodbine. Da pa bo ta vpliv blagodejen, nam [e treba dobrih, skrbnih mater, ki' nam bodo vzgajale dobre hčere. Ze Rimljanka Kornelija je poznala vrednost in veliki pomen materine vzgoje. Dajte nam dobrih mater in narod bo imel dober naraščaj, država zveste, dobre državljane. Prvo, kar zahteva hči od matere, žena od države in družbe, je izobrazba, ki ji pornore do samostojnega, neodvisnega življenja. A drugo, kar zahteva žena in kar je mnogo večje moralne vrednosti, je spoštovanje njene individualnosti. Le spoštovana žena more uspešno in dobro vplivati na družbo, osobito na mladino. Spoštovanje naj si torej žena predvsem pridobi. Ženska narava je drugačna nego moška. Zato naj se njena individualnost razvije do popolnosti. In kaj je njena individualnost, njena osebnost? Ne lepota, ne bistroumnost, ne praktična sposobnost, ampak njena ženskost. In ravno to je, kar ji daje sijaj in čar, s katerim si pridobi srca vseh svojcev. Na podlagi ženskosti naj se deklica usposobi za praktično življenje, za znanosti in spretnosti. In moderna hčerka? Čehinja Božena Nemcova piše o tem naslednje: „Moderno vzgojena deklica pozna mnogo stvari, a sebe ne pozna; ve mnogo, a ne ve, kaj je podlaga pravi sreči. Moderna deklica iz takozvanih boljših krogov, pa tudi hčerka preprostega obrtnika, ki je vzgojena v modernem duhu, ni za moža brez premoženja. Seznanila se je z raznimi potrebami, ki brez njih ne more živeti; hrepeni po veselju med svetom, le v tem išče svoje sreče. In če te ne najde, se čuti nesrečno. V njeni duši se zbudi ona strast, ki uporablja vsako sredstvo v dosego posvetnega uživanja. Glava ji je napolnjena z brezkoristnim firlefancem, srce je prazna celica, ki so iz nje trotje izsrkali med. — Kraljica bi hotela biti, vloga delavk ji ne ugaja. To je žalostno dejstvo, a temu niso krive ženske same; to je prokletstvo, ki ga zagreše moški nasproti ženski s tem, da ji ne dovolijo vstopa v svetišče višje izobrazbe. Nevednost žene je nemesis, ki hodi za možem in mu izpodkupuje tla, na katerih stoji in če se hoče pov-speti v višino, se mu obesi na njegova duševna krila ter ga tlači nazaj v nižino; ona mu podira hiše in mu uničuje žetve. Nevednost žene je šiba, ki si jo je mož sam spletel. Dokler se žena ne bo zavedala svojega vzvišenega stališča in svoje naloge, ki ji pristoji po božji odredbi v blagor bodočnosti, toliko časa zida mož le na pesek. Mož mora ženo povzdigniti na prestol ne kot sodnico in maščevalko, ampak kot angela \ miru med možem in svetom. Bog je dal ženi v roko palmovo vejico vere in plamenico ljubezni, da jo nosi v boju za prosveto pred svojim možem. Njena noga bo strla kači glavo, v njeni roki je moč, da razbije malika nečimurnosti in da postavi na isto mesto krasno podobo ljubezni, one ljubezni, ki na križu prosi odpuščanja za svoje sovražnike. Žena mora možu iznova pridobiti izgubljeni raj, ta dragoceni biser, mora pa se poprej zavedati, da biva ta v njenem srcu, in zato se mora poglobiti v njem.“ Od vzgoje je torej mnogo odvisno. In kdo je prva vzgojiteljica? Mati. Njej je Bog izročil najdražji zaklad — hčerko. Mati ima tedaj vso odgovornost za bodočnost svoje hčerke. Težka a vzvišena je njena naloga. Le lotiti se je mora z vso materinsko ljubeznijo. Toda začeti je treba takoj v prvem letu. V dobi prvih 5—6 let se polaga vsej vzgoji temelj. Izprva se neguje bolj telo, saj vzklije iz zdravja otrok moč in inteligenca človeštva. Razen primerne hrane, obleke, gibanja v svežem zraku mora deklica imeti dovolj spanja, ker ravno spanje krepča otroka na telesu in vsled tega tudi na duhu. V mestih je v navadi, da hodijo ljudje pozno spat in temu se otroci kaj kmalu privadijo. Pametna mati pa skrbi, da hodijo otroci vedno zgodaj in ob določeni uri k počitku. Zjutraj pa naj ne polegajo predolgo v postelji. Vzporedno s telesno vzgojo pa se goji tudi duševna. Ko začne dete zaznavati, pazi, da dobi pravilne predstave; pokaži mu predmete, ki so v njegovi okolici, in povej mu ime dotičnega predmeta, a v lepi, pravilni jezikovni obliki. Pri tem naj otrok ogleduje predmet dotlej, dokler se mu zljubi, sicer postane površen. Kadar izkuša otrok s svojeglavnostjo kaj doseči, ne odnehaj, sicer boš sužnja svojega otroka in bridko boš obžalovala svojo nedoslednost. Doslednost pa je eden glavnih pogojev pri vzgoji. Ko ima otrok 6 do 7 let, ga je treba poslati v šolo. Lahko ga učiš tudi doma, a če je deklica zdrava, je bolje, da hodi v šolo. Tu dobi boljšo podlago za intelektualno izobrazbo, pa tudi za razvoj značaja je bolje, da pride v družbo sovrstnic. Pazi pa, s kom občuje tvoja hči, s kom hodi v šolo in iz šole. Bodi vedno v stiku z učiteljstvom in povprašuj po uspehih in po vedenju svoje hčerke. Mnogo pa je mater, ki se ne zmenijo za to vse šolsko leto, večkrat tudi vso šolsko^ dobo ne. Če je že pri majhni deklici ta pozornost važna in potrebna, kaj šele pri večjih deklicah! Kakor si bila pri mali deklici stroga vzgojiteljica, tako bodi svoji večji hčerki prijateljica, voditeljica in svetovalka. Če si si znala pridobiti zaupanje svoje hčerke, jo boš lahko vodila. Slušala bo rada tvoje nasvete. Deklica stopi v dobo, ko potrebuje izkušene prijateljice in svetovalke. To pa ji bodi ti sama. Vedeti moraš, kje, kam in s kom hodi, kaj bere itd. Naše hčerke so kaj malo doma. Hoditi morajo v šolo, potem imajo klavirsko uro; zopet je francoski ali italjanski pouk, pevska vaja; tudi telovaditi in na izprehod morajo hoditi; pozimi je drsanje ali celo sankanje, kar je tudi zdravju potrebno, dalje so plesne vaje, gledališče itd. itd. Ni čuda, če se odtujijo domu; doma se ji zdi prepusto, predolgočasno. Pod pretvezo, da ima klavirsko uro ali da se mora učiti s koleginjo, gre po svojih potih. Ali jo moreš vedno nadzorovati? Saj ji vendar zaupaš! Kako jo miluješ, ker ima toliko dela in učenja. O uboga mati! Ti se pehaš in trudiš za svoje otroke, in tvoja hčerka ? Tam v veseli družbi s smehom pripoveduje, kako te je prekanila. Da, žalibog, tako daleč smo prišli! Dom je pust. Oče in odrasli sinovi si iščejo razvedrilo zunaj hiše; javno življenje jemlje ves čas, izrablja vse sile. Doma se samo še odpočijemo, kadar smo utrujeni od dela in uživanja. Kdo še misli na to, da bi si iskal doma pri svoji rodbini ono moč, ki jo potrebuje v boju za obstanek. Tudi ženi ne zadošča več čast voditeljice v lastnem domu. Vse hrepeni po vnanjem blesku, po uživanju! In doma? Pusto, hladno! Kjer pa ni pravega družinskega življenja, tam ni nravnosti, tam ni ljubezni. Zena se vda uživanju in razkošju. Za vzgojo hčerke se ne zmeni. Žrtvuje se svoji ničemurnosti, ne pa blaginji svoje hčerke. Taka žena izgubi pred svetom vse spoštovanje. Zlasti pa pogrešamo pri naši ženski mladini delavnosti. Mati daj svoji hčerki dela, resnega dela v gospodinjstvu, da si tako pridobi samostojnost. V interesu svoje hčerke se žrtvuj in odstopi ji nekaj svojih dolžnosti! V šoli se je navadila točnosti, rednosti in strogega izpolnjevanja dolžnosti. In zdaj naj bo vse to zopet pozabljeno? Ne! Nadaljuj to doma. Vstaja naj zjutraj ob določenem času, dnevnega reda ji ne izpremeni. Pestalozzi nam opisuje v svojem delu „Lienhard und Gertrud“ vzgojo in pouk pri Jerici. Ko pride nekoč Glülphi k njej, jo občuduje in prosi, ali sme prihajati vsak dan k njej se učit. „Kar vidite danes, boste videli jutri in vedno“, mu odgovori Jerica. Bolje ni mogla Jerica pohvaliti svojega delovanja nego s temi besedami. In res. Kar se vedno izpreminja, je nestalno, minljivo. Stalnost pri delu pa je podlaga one stalnosti in zanesljivosti v značaju, ki je vsaki ženi prepotrebna. Zdaj je potrebno, da stopi tvoja hčerka v življenje, kjer si pridobi izkušenj, ki jih doma ne more dobiti. A kako? Drugod se izobražujejo deklice iz najboljših rodbin tako, da služijo kot učiteljice, vzgojiteljice, družabnice itd. itd. In pri nas? Naši nazori so drugačni. „Moji hčerki se ni treba truditi z učenjem. Imela bo dovolj denarjajn lahko bo dobila moža“, mi reče nekoč premožna mati. „Čemu bi se moja hčerka učila klavirja? Saj bo premožna. Lahko si bo koga najela, ki ji bo igral na klavirju“, mi je rekel bogat oče. Da je stanovska izobrazba tudi pri nas potrebna, kaže vsakdanje življenje. Mnogo deklic se posveti učiteljskemu stanu ali si iščejo svoj zaslužek pri pošti, trgovini i. dr. Toda deklica naj si izbere stan, ki se čuti zanj poklicano in sposobno. Naj ne išče slave in dobička v svojem stanu. Delo ji bodi čast in ponos. Zavest, da je storila svojo dolžnost in koristila s svojim delom dobri stvari, to ji bodi plačilo. Delo krepi voljo in zbuja v nas čuvstvo za dolžnost. Kakor mora vsak mož izpolnjevati svojo vojaško dolžnost, tako naj bi tudi vsaka deklica služila vsaj eno leto v kaki dobri rodbini kot vzgojiteljica, družabnica, podpora gospodinji, v kaki bolnici, v otroškem zavetišču, v ljudski kuhinji itd. in sicer za plačilo. Delo za plačilo je velike moralne vrednosti. Že samo zavest, da lahko skrbim sama zase, je najnaravnejši pogoj za izobraževanje značajne osebnosti. Deklica brez poklica, brez resnega dela je pomilovanja vredna. Ali se ne čuti odveč? In kako poniževalna je zanjo misel: „Bo li prišel ali ne?“ Ko pa deklica odsluži svoje leto, se vrne k materi in ji odvzame gospodinjsko delo in skrb. Dovoli ji zdaj večjo samostojnost. Ne prikrivaj ji neprijetnih razmer v hiši, vse naj ve; posvetuj se ž njo o tem in onem. Tvoja sveta dolžnost je pa tudi, da poučiš svojo hčerko o najtežavnejši nalogi: „Kako osrečimo druge ljudi?“ To ni lahko. Koliko samozatajevanja, koliko razumnosti je treba, da osrečimo druge. A izobrazba tvoje hčerke še ni dovršena. Nadaljuj s svojo hčerko, kar si tako lepo začela. Naprosi kako sposobno damo da bo tvoji hčerki in njenim sovrstnicam predavala o higieni in negovanju otrok, o vzgoji, domačem slovstvu i. dr. Razgovarjaj se ž njo o tem, kar je slišala pri predavanju, in podkrepi to s svojimi izkušnjami. Privedla si jo zdaj s samodelavnostjo do samostojnosti. Odslej naj jo spremljajo: samospoznavanje, samozatajevanje, samovzgoja. Namen vzgoji naših deklic bodi torej nravnost in izobrazba. Čista duša, toplo srce, blago in plemenito čustvovanje ter pravo razumevanje za življenje in ljudi, to je najlepše, kar moreš dati svoji ljubljeni hčerki. Jubilejna slavnost Njegovega Veličanstva. V proslavo 60letnega vladanja Njegovega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. se je vršila dne 2. decembra 1908 jubilejna slavnost v smislu razpisa c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 26. maja 1908, št. 2777 z naslednjim razporedom: Zjutraj ob 9. uri je daroval preč. g. katehet dr. Ivan Svetina slovesno sv. mašo v trnovski cerkvi. Pri maši, ki se je je udeležil ves zavod, so pele gojenke. Po sv. maši se je zbral učiteljski zbor, gojenke liceja, višje dekliške šole, pedagoškega in trgovskega tečaja in Mladike v krasno ozaljšani telovadnici. Med zelenjem na odru je stal kip našega presvetlega vladarja, razsvetljen z raznobarvnimi žarnicami. Pod vodstvom pevovodje gosp. A. Razingerja so zapele gojenke pesem „Moja Avstrija“. Nato stopi na oder ravnatelj in razvija v daljšem govoru pomen te jubilejne slavnosti, počenši slikati avstrijske razmere leta 1848., ko je naš cesar, tedaj 18 letni mladenič, sprejel avstrijsko žezlo iz rok svojega bolehnega strica cesarja Ferdinanda. Dobri učitelji so ga vestno pripravljali za ta težavni stan, a cesar Franc Jožef I. je bil izredno nadarjen, marljiv in točen učenec. Govornik popisuje življenje in vsakdanje posle našega vladarja, borbe v Italiji in na Ogrskem, notranje izpremembe v smislu vladarjevega gesla „viribus unitis“, n. pr. pravice državljanov in občanov, olajšane in enakomerno razdeljene vojne dolžnosti, osvoboditev kmeta, razdelitev posestev, povzdigo kmetijstva, rudarstva, obrti, kupčije in njenih pospeševalnih in posredovalnih sredstev kakor cest, rek, železnic, brzojavov itd., ustanovitev zavarovalnic, hranilnic, bolnišnic, ubožnic itd. Pod vladarstvom Njegovega Veličanstva smo dobili svoje ljudske šole, polagoma tudi slovenske srednje šole in v novejšem času tudi višja dekliška izobraževališča, tako da je ženski mladini odprta pot tudi do vseučilišč. Modrost, delavnost, pridnost, dobrota in plemenitost srca odlikujejo našega vladarja cesarja Franca Jožefa L, ki je tudi vnet zaščitnik in podpornik vede in umetnosti, pospeševatelj občnega napredka in blagostanja in hraber vojskovodja. Zato veže krepka ljubav hvaležne avstrijske narode s prestolom. Ta ljubav in hvaležnost mu je na stara leta nekaka uteha za vse britkosti in žalosti, ki jih je moral pretrpeti, zlasti napad na njegovo življenje, smrt cesarja Maksimilijana, kruto usodo edinega sina prestolonaslednika Rudolfa in slednjič tragično smrt plemenite in ljub- ljene cesarice Elizabete. Zadnja desetletja so pa posvečena avstrijskim narodom in notranjemu miru in razvitku. Omenjajoč slednjič vladarjevo ljubav in skrb za Slovence, zlasti po potresu 1895. leta, sklene ravnatelj svoj govor z iskreno željo, da Vsemogočni podaljša dragocene dneve Njeg. Veličanstva do najskrajnejše meje človeškega življenja in pozivlje navzočne, da zakličejo trikrat „Slava!“ Z navdušenjem so se vsi odzvali. Učenke Mladike so potem kaj ljubko predstavljale igrico „K cesarju hočem“. (Sestavila gdč. Marija Groši jeva.) Ginljivo je bilo gledati te male otročiče, ki hočejo v svoji nedolžnosti podariti ljubemu cesarju svoje najdražje zaklade, sestrica svojo punčko, bratec pa svojega konjička. Že hočeta iti, kar stopi mati v sobo. Ko zve za njuno namero, jima razloži, da to ni mogoče, ker je Dunaj predaleč odtod. Prosita naj pa ljubega Boga, da nam ohrani še dolgo dolgo predobrega vladarja. Sedaj nastopi gojenka liceja ter predava naslednjo pesem, ki jo je v ta namen zložil g. Vojeslav Mole. Iz vsake line poje danes v slavo zvon, grme topovi v zarjo čast ti, sivi car — i me se bližamo ti brez zlata, brez kron, le rože, rože so mladosti naše dar. Se solncu, predno trudno svojo pot konča, oblački beli rože sipljejo na pot in dnevni kralj se v veličastvu jim smehlja! In nismo me oblački, solnce ti, gospod? Mogočen spev naš ni, do neba ne zveni, a v srcu čistem se rodil je glas njegov in tisoč, tisoč dni smejočih ti želi, kot vej zelenih v tajnem šumu je gozdov. In tih želi, dehteč, prisolnčen ti pristan. Nad tvojo ladjo mnog je prehrumel vihar in mnog je grom bobnel nad njo v oblačni dan in treščil v jambor je ponosni mnog udar. A ti si kljuboval viharjem, naš krmar, in ladjo si privel v valovja solnčni mir, zamenjal grome dela je pojoč udar in v pesmih se ti bliža jasnih dni večer. In klanjajo se narodi ti, car in kralj, k prestolu tvojemu doni za spevom spev, kako si narodom ljubezen svojo dal O čuješ ga, hvaležnosti zveneč odmev? Iz vsake line poje danes v slavo zvon, grme topovi v zarjo čast ti, sivi car — A me se bližamo ti brez zlata, brez kron, le rože, rože so mladosti naše dar . . . Ko deklamuje zadnja stiha: „A me sc bližamo ti brez zlata, brez kron le rože, rože so mladosti naše dar“ — se dvigne zastor in na odru se prikaže lepa živa podoba. Deklice v slovanskih narodnih nošah poklanjajo cesarju rože in ena drži nad kipom lovorov venec. V magični luči vztrepetava cela podoba kot poosebljena vdanost in ljubezen, ki jo goji slovensko dekle do našega cesarja vsekdar. Medtem pa soglasno in veličastno zadoni: „Bog ohrani, Bog obvari . . .“ Skromno, a iskreno je bilo to slavje. Kuratorij mestnega del-cliškega liceja. Predsednik: Ivan Hribar, mestni župan, odpredsednik: Andrej Senekovič, c. kr. vladni svetnik. Poročevalec: Dr. Karel Triller, odvetnik. Udje: Milica Hribarjeva, soproga župana. Franja dr. Tavčarjeva, soproga odvetnika. Dimnik Jakob, mestni nadučitelj. Mally Fran, tvorničar. Perušek Rajko, c. kr. profesor. Dr. Pipenbacher Josip, c. kr. profesor. Dr. Tominšek Josip, c. kr. profesor, zastopnik c. kr. dež. vlade. Macher Ivan, c. kr. profesor in ravnatelj, (s posvetovalnim glasom). Zapisnikar: Lah Evgen, magistratni svetnik. Šolska poročila. I. Učiteljstvo. Šolskega leta 1908/9 so v učiteljski zbor vstopili: Dr. Grošelj Pavel kot učitelj na mestnem dekliškem liceju v začasnem svojstvu. Dr. Cerk Josip, Jug Anton in dr. Mole Rudolf kot namestni učitelji na mestnem dekliškem liceju. Mlakar Janko, mestni katehet. Pleško Cirila, učiteljica v Mladiki. Šolskega leta 1908,9 so iz učiteljskega zbora izstopili: Dr. Bezjak Janko, c. kr. profesor in vodja II. drž. gimnazije. Novak Fran, c. kr. profesor na I. drž. gimnaziji. Pajk Milan, c. kr. realčni profesor. Stroj Alojzij, semeniški spiritual. Dr. Šarabon Vincenc, namestni učitelj na c. kr. realki. Štritof Anton, c. kr. profesor na I. drž. gimnaziji. Z razpisom c. kr. dež. šolskega sveta z dne 14. novembra 1908, št. 6018 se je namestni učitelj Anton Jug zaradi poizkusnega leta podredil strokovnemu vodstvu dr. Janka Bezjaka na II. drž. gimnaziji. A. Učiteljski zbor mestnega dekliškega liceja, a) Za obvezne predmete. št. Ime in značaj Predmet Razred Štev. ted.ur Pripomnje ; l Macher Ivan, c. kr profesor, ravnatelj — — — Od c. kr. min. za bogočastje in nauk kot vodja mestnega dekl. liceja in višje dekl. šole na odpustu. 1:2 Wessner Marija, licejska učiteljica matematiko 11. 3 Razrednica v II. razredu. 3 Dr. Grošelj Pavel, začasni licejski učitelj matematiko 1. 3 Varuh fizikalne zbirke. Dr. Cerk Josip, izprašan namestni učitelj zemljepis zgodovino L, 11. II. 6 Varuh zemljepisne zbirke 5 Grošelj Marija, učiteljica v Mladiki lepopis II. 1 Jug Anton, izprašan nam. učitelj nemščino L, 11. 8 7 Karlin Davorina, pomožna učiteljica za francoščino na viš. dekl. šoli lepopis I. 2 Varuhinja šolske knjižnice. Mlakar Janko, mestni katehet verouk L, 11. 4 9 Dr. Mole Rudolf, namestni učitelj slovenščino I. 4 Varuh učiteljske knjižnice. 10 Pleško Cirila, učiteljica v Mladiki ženska ročna dela L, II. 4 11 Sitsch Albert, stalni učitelj na višji dekl. šoli risanje 1., II. 6 Varuh risarske zbirke. 12 Wester Josip, c. kr. prof. na 11. drž. gimn. slovenščino II. 3 13 U Wirgler Marija, nam. učiteljica z lic. izpitom prirodopis I„ II. 4 Varuhinja prirodopisne zbirke. Razrednica v I. razredu. b) Za neobvezne predmete. 14 Dekleva Anton, c. kr. glasb, učitelj na učiteljišču petje I., II. 2 15 Furlan Jakob, mestni učitelj telovadbo I., II. 2 B. Učiteljski zbor mestne višje dekliške šole. a) Za obvezne predmete. št. Ime in značaj Predmet Letnik ali tečaj Štev. ted. ur Pripomnje 1 Maclier Ivan, c. kr. profesor, ravnatelj prirodopis fiziko II. B III. l.poll. ped. tečaj ped tečaj 8 (6) Od c kr. min. za bogočastje in nauk kot vodja mestnega dekl. liceja in višje dekl. šole na odpustu. A. K zavodu spadajoče učiteljstvo: 2 Wessner Marija, nadzorovalna dama matematiko vzgojeslovje gospodinjstvo hospitacije II. B ped. tečaj II. A, 11. B peci. tečaj III. ped. tečaj 13 3 Sitsch Albert, stalni učitelj risanje računstvo korespond. strojepis I.A, I. B II. A, II. B 111 ped. tečaj trg. tečaj 24 Varuh risarske zbirke. Razrednik v trgovskem tečaju. 4 Dr. Cerk Josip, izprašan nam. učitelj zgodovino in zemljepis I. B II. A, II. B III. 1 13 1 Varuh zemljepis, zbirke. Razrednik v II. A. 5 Einspieler Josipina, pomožna učiteljica ženska ročna dela I. A, I. B II. A, 11. B 16 Varuhinja kabineta za ženska ročna dela. 6 Dr. Grošelj Pavel, začasni učitelj na dekl. liceju matematiko fiziko vzgojeslovje II. A, III. LA, I. B 11. A, B, III. 111. 17 Varuh fizikalne zbirke. Razrednik v III. let. 7 Jug Anton, izprašan nam. učitelj nemščino I. B II. A, II. B 9 Razrednik v I. B. 8 Karlin Davorina, pom. učiteljica francoščino I. A.I.B II. A, II. B III. I15 Varuhinja šolske knjižnice. Razrednica v II. B. 9 Dr. Mole Rudolf, na- mestni učitelj slovenščino I. A, I. B II. A, II B !12 Varuh učiteljske knjiž-žnice. Razrednik v I. A. 10 Wirgler Marija, nam. učiteljica z licejskim izpitom nemščino matematiko prirodopis I. A I.A, I. B I.A, I. B II. A I15 Varuhinja prirodopisne zbirke. ;št. Ime in značaj Predmet Letnik ali tečaj Štev. ted. ur Pripomnje B. Učiteljske moči z drugih zavodov. 11 Dekleva Anton, c. kr. glasbeni učitelj petje ped. teč. 1 12 Furlan Jakob, mestni učitelj telovadbo ped. teč 1 13 Grošelj Marija, učiteljica v Mladiki spec. metod, lepopis ped. teč. I2 14 Dr. Ilešič Fran, c. kr. učit. profesor slovenščino nemščino ped. teč. !4 15 Dr. Korun Valentin, c. kr. profesor na I. drž. gimnaziji slovenščino III. 3 16 Dr. Krajec Otmar, mestni fizik somatologijo in higieno III. 2. poli. (2) 17 Mlakar Janko, mestni katehet verouk I. A, 1. B 4 18 Dr. Orel Ivan, c. kr. učit. profesor zgodovino zemljepis I. A I. B 4 19 Orožen Fran, c. kr. učit. profesor zgodovino in zemljepis ped. teč. 3 20 Dr. Svetina Ivan, c. kr. prof. na I. drž. gimnaziji verouk II. A, II. B III. 6 21 Dr. Tominšek Ivan, c. kr. prof. na I.drž. gimnaziji nemščino III. 3 22 Zupančič Marija, predstojnica šivalnega zavoda ženska ročna dela III. ped. teč. !4 b) Za neobvezne predmete: 1. Dr. Tominšek Josip, c. kr.prof., je učil te lova db o v treh oddelkih po 2 uri na teden. 2. Tavčar Alojzij, c. kr. prof, je učil stenografijo v dveh oddelkih po 2 uri na teden. 3. Razinger Anton, mestni učitelj, je učil petje v dveh oddelkih po 1 uro na teden. 4. Grošelj Marija, učiteljica v Mladiki, je učila lepopis 1 uro na teden. Učiteljstvo trgovskega tečaja: 1. Dr. Marn Rudolf, c. kr. fin koncipist, za menično in trgovsko pravo, 2. Mastnak Leopold, stenograf, za slovensko in nemško stenografijo. 3. Sitsch Albert, učitelj na mestni višji dekliški šoli, za trgovsko korespondenco, računstvo in stroj epis. 4. Trdina Fran, magistratni knjigovodja, za knjigovodstvo. Hišnik in sluga: Josip Omota. II. Učni načrt mestnega del-cliškega liceja. (Odobren z razpisom c. kr. ministrstva za bogočastje in nauk z dne 19. julija 1907., štev. 26.525.) A. Obvezni predmeti. I. Verouk. Smoter: Znanje verskih in nravnih resnic na podlagi katekizma in svetopisemskih zgodeb. Poznavanje katoliške liturgike in njenega pomena za versko-nravno življenje kristjanovo. Najznamenitejši prizori iz cerkvene zgodovine s posebnim ozirom na pokristjanjenje in krščanstvo pri slovanskih narodih. V višjih razredih sistematično obravnavanje verskih in nravnih resnic na temelju razodetja božjega s posebnim ozirom na nekdanje in sedanje versko-nravne zmote. I. razred, 2 uri na teden. Katekizem (veliki). Zgodbe sv. pisma starega zakona. II. razred, 2 uri na teden. Katekizem (veliki). Zgodbe sv. pisma novega zakona. III. razred, 2 uri na teden. Liturgika. Ponavljanje katek^.ma, zlasti onih oddelkov, ki so v tesni zvezi z liturgiko. II. Slovenščina. Smoter: Spretna in slovnično pravilna raba slovenskega jezika v govoru in pismu. S primernih zgledov povzeto znanje karakteristike raznih oblik in vrst pesništva. Poznavanje najznamenitejših del slovenskega slovstva na podlagi prečitanih del v celoti ali vsaj v odlomkih. Pregled poglavitnih dob slovenskega slovstva, vpogled v življenje in delovanje najznamenitejših pisateljev. — Sposobnost čitati in tudi umeti lažje spise hrvaškega narečja. I. razred, 4 ure na teden. Čitanje: Vaja v pravilnem, izrazovitem čitanju s stvarno in jezikovno razlago. Obnavljanje prečitanih sestavkov. Navajanje k razvrščevanju glavnih misli obsežnejših spisov. Slovica: Pravilna sklanjatev imen in spregatev glagolov; nauk o prostem stavku, empirična razlaga priredja in podredja na podlagi berila. Pismene naloge: Narekovano pisanje v pravopisne namene, potem obnavljanje predelanih prostih povesti. V I. polletju vsakih 14 dni po ena šolska naloga, v II. polletju se vrste šolske naloge z domačimi. Predavanje primernih na pamet naučenih sestavkov. II. razred, 3 ure na teden. Citanje kakor v I. razredu. Obnavljanje kakor v I. razredu z dalje segajočimi zahtevami. Razvezavanje pesniških pripovedek v nevezano besedo. Slovnica: Ponovitev in izpopolnitev oblikoslovja zlasti natančnejše razpravljanje glagola po njegovih vrstah. Natančnejše obravnavanje prosto razširjenega in zloženega stavka na podlagi čitanja. Pismene naloge kakor v II. polletju I. razreda. Obsežnejše obnovitve. Preobra-žanje prostih beril po navodilu, vaja v kratkih izpiskih iz obsežnejših sestavkov. Lažji popisi. Predavanje kakor v I. razredu. III. razred, 3 ure na teden. Čitanje: kakor v II. razredu s stvarnimi in jezikovnimi, a zlasti tudi stilističnimi in estetskimi razlagami. Osnovni nauki metrike na podlagi prečitanih pesmi, kratki podatki o življenju in delih znamenitejših pisateljev, katerih sestavki so se prečitali Slovnica: Sistematično obdelovanje prosto razširjenega in zloženega stavka. Najglavnejša pravila besedotvorja. Pismene naloge: Vežbanje v dispoziciji prečitanih daljših sestavkov, izdelovanje povedek na danih podatkih osnovanih. Popisi, orisi, primere. Vsak mesec premenoma ena šolska in ena domača naloga. Predavanje kakor v prejšnjih razredih. III. Nemščina. Smoter: Slovnično pravilna in kolikor mogoče spretna raba nemškega jezika v govoru in pismu. Poznanje glavnih dob nemške slovstvene zgodovine in najznamenitejših pisateljev in njih del po obliki in vsebini, v prvi vrsti na podlagi intenzivnega čitanja. I. razred, 4 ure na teden. Čitanje: Vežbanje v pravilnem, po možnosti izrazovitem čitanju, obnavljanje prečitanih in razloženih sestavkov v vezani in nevezani besedi. Slovnica: Vaja v pravilnih oblikah samostalnika, pridevnika, zaimka in glagola po predpisani slovnici. Pri čitanju se razlaga bistvo prostega in zloženega stavka. Pismene naloge: Odgovarjanje na dana nemška vprašanja, pozneje tudi kratki prevodi iz slovenščine izključno po prečitanih in razloženih berilih. V II. polletju pre-menjema že tudi celotne obnovitve predelanih sestavkov. — Vsak mesec po ena domača in ena šolska naloga. Predavanje lahkih, zlasti pesniških sestavkov na pamet. II. razred, 4 ure na teden. Čitanje, obnavljanje in memoriranje razloženih sestavkov kakor v I. razredu. Slovnica: Ponavljanje in dopolnjevanje pravilnega oblikoslovja, zlasti sistematično razpravljanje in vežbanje krepkih glagolov. Sistematično proučavanje glavnih pravopisnih pravil. Empirično obravnavanje prosto razširjenega in zloženega stavka. Pismene naloge kakor v I. razredu, toda večinoma obnovljene povesti. Vsak mesec po ena šolska in ena domača naloga. III. razred, 3 ure na teden Čitanje s stvarnimi in jezikovnimi razlagami, zlasti tudi z ozirom na vsebino in obliko. Na podlagi pesniškega berila se razlagajo osnovni nauki metrike, po prečitanju in razlagi primernih beril se podajajo kratke opazke o življenju in delovanju znamenitih pisateljev. Slovnica: Bistvena pravila o besedotvorju. Sistematični pouk o prostem in zloženem stavku in njega delih. Pismene naloge: Obnavljanje povesti, uporabljanje predelanih beril za samostojne povesti, opise in orise. Isto število nalog, kakor v I. razredu. Predavanje naučenih pesmi kakor v prvem razredu. IV. Francoščina. Učni smoter: Znanje slovničnega ustroja francoskega jezika, primerna spretnost v lahkejši konverzaciji in pisavi; na podlagi pripravno urejenega berila znanje o najodličnejših pisateljih francoskih. I III. razred, 4 ure na teden. Slovnica in čitanje. Spoznavanje črk in nauk o čitanju. Oblikoslovje in najvažnejša pravila skladbe na podlagi beril, primernih za slovnični pouk Vaja v govoru s pomočjo nazornega nauka, kakor tudi na podlagi dobro predelanih beril. Učenje takih beril na izust. Pismene naloge. Po Božiču mesečno po ena šolska in ena domača naloga. Šolske naloge: diktati, francoski odgovori na francoska vprašanja. Domače naloge: slovnične naloge in francoski odgovori na francoska vprašanja. V. Laščina. Učni smoter: Znanje slovničnega ustroja italijanskega jezika, primerna spretnost v lahkejši konverzaciji in pisavi; na podlagi pripravno urejenega berila znanje o najodličnejših pisateljih italijanskih. III. razred, 4 ure na teden. Slovnica in čitanje. Vaja v čitanju. Oblikoslovje in najvažnejša pravila skladbe na podlagi beril, primernih za slovnični pouk. Vaje v govoru s pomočjo nazornega nauka. Učenje dobro predelanih beril na izust. Pismene naloge. Po Božiču mesečno po ena šolska in ena domača naloga. Naloge: diktati, laški odgovori na laška vprašanja in slovnične naloge. VI. Zemljepis in zgodovina. Učni smoter pri zemljepisu. Splošno znanje zemeljskega površja po naravni obliki in kakovosti, po njegovem vplivu na človeško življenje, kulturo in zgodovino, kakor tudi po njegovi politični razdelitvi na podstavi jasnega razumevanja zemljevida. Natančno poznavanje avstro - ogrske monarhije in dežel, ki so velikega pomena za svetovno trgovino in torej tudi za trgovino naše domovine. Pri danih prilikah poznavanje osnovnih naukov iz astronomične geografije na podstavi neposrednega opazovanja in naziranja. Učni smoter pri zgodovini. Pregledno znanje občne zgodovine, natančnejše znanje zgodovine avstro - ogrske monarhije s posebnim ozirom na kulturne razmere. Vzbujanje in podkrepljenje domovinskega čuta s popisovanjem važnih državnih dogodeb in delovanje znamenitih oseb. Na vseh stopnjah opazovanje delovanja znamenitih žensk. Pri danih prilikah obravnavanje važnih dob iz kulturne zgodovine. I. razred. Zemljepis, 2 uri na teden. Osnovni zemljepisni pojmi na podstavi opazovanja ožje domovine. Razumevanje zemljevida. Pregled zemljin in oceanov, posebno Evrope in morij, ki jo obdajajo. Zgodovina, 1 uro na teden v zvezi s poukom učnega jezika. Grške in rimske pravljice: pravljice in pripovedke iz domače zgodovine (Poučuje učitelj učnega jezika). II. razred. Zemljepis, 2 uri na teden. Razvijanje zemljepisnih osnovnih pojmov s pomočjo zemljevida in zemeljskega obla, pričenjanje z avstro-ogrskim zemljepisom. Skupine avstro - ogrskih dežel, posebno Kranjska s sosednimi deželami, po svojih naravnih in političnih oblikah s posebnim ozirom na deželne pridelke in gospodarske razmere. Zgodovina, 2 uri na teden. Slike iz zgodovine in prosvete orientalskih narodov, sosebno Egipčanov, Grkov in Rimljanov; slike iz občne in domače zgodovine. III. razred. Zemljepis, 2 uri na teden. Opis južno-, zahodno- in srednjeevropskih dežel s posebnim ozirom na poljedeljstvo, obrtnost in trgovske razmere s sosednjimi deželami. Zgodovina, 2 uri na teden. Najvažnejše iz zgodovine orientalskih narodov. Zgodovina Grkov in Rimljanov s posebnim ozirom na njih kulturo do preseljevanja narodov. VII. Matematika. Učni smoter: a) Aritmetika..Spretnost in zanesljivost v računanju z brezimenskimi in imenskimi celimi in ulomljenimi števili v obsegu štirili osnovnih računov ustno in pismeno. Uporaba teh računov v razmerah družbenega življenja; v gospodinjstvu, hranilnih in zavarovalnih zadevah, oskrbovanju in upravljanju imetka. b) Geometrični nazorni nauk. Znanje važnih svojstev in razmerij premočrtnih likov in kroga po metodično urejenem nazorovanju. Rešitev priprostih konstrukcijskih nalog. I. razred, 3 ure na teden. a) Aritmetika: Desetni-ali dekadični številni sistem. Rimske številke. Štirje osnovni računi z brezimenskimi in imenskimi celimi in decimalnimi števili. Razdelnost števil; razdelitev v prafaktorje; največja skupna mera in najmanjši skupni mnogokratnik. Štirje osnovni računi z navadnimi ulomki. b) Geometrični nazorni nauk: Prema, krog, kot. Najpriprostejša svojstva trikotnikov. III. razred, 3 ure na teden. a) Aritmetika: Ponavljanja na nalogah, posebno računanja z ulomki. Pretvorba decimalnih ulomkov v navadne ulomke in obratno. Najvažnejše o razmerjih in sorazmerjih. Uporaba sorazmerij in sklepnih računov. Procentni račun od sto in njegova uporaba pri bolj navadnih računih. b) Geometrični nazorni nauk: Skladnost trikotnikov in mnogokotnikov. Najbolj važna svojstva kroga. III. razred, 2 uri na teden. a) Aritmetika: Sestavljeni regeldetrijski računi. Okrajšano računanje z decimalnimi števili v najbolj enostavni obliki. Navadni obrestni računi. Razdelni računi. Poprečni računi. Najvažnejše o denarju in njega vrednosti. b) Geometrični nazorni nauk: Najbolj važna svojstva četverokotnikov in mnogokotnikov. Nekateri izreki o primerjavi, pretvorbi in delitvi geometričnih likov. VIII. Prirodoznanstvo. Prirodopis. Učni smoter: Poznavanje prirodnin, njihovih svojstev in razvitka ter vpliva med seboj in na človeka. Vzbujanje čuvstva do prirode. Najvažnejše o ustroju in žitju človeškega telesa. Osnovni nauki o zdravstvu. Prirodoslovje: Učni načrt: Razumevanje najvažnejših pojavov v prirodi iz opazovanja in poskusov in oziraje se vedno na dogodke, ki odgovarjajo prirodnim pojavom v vsakdanjem življenju. I. razred, 2 uri na teden. Prirodopis. Prvih 6 mesecev šolskega leta: Živalstvo in sicer sesalci: v prvi vrsti naše koristne in škodljive živali, njih bivališče, hranitev, telesni ustroj. Zadnje 4 mesece šolskega leta: Rastlinstvo, in sicer opazovanje in popisovanje posameznih naših cvetnih rastlin, ki so posebno pripravne, da se na njih izpozna, kakšni in čemu so poedini rastlinski organi. II. razred, 2 uri na teden. Prirodopis. Prvih 6 mesecev šolskega leta: Živalstvo, in sicer ptice, plazilci, krkoni in najvažnejše ribe. Zadnje 4 mesece šolskega leta: Rastlinstvo, in sicer nadaljevanje v opisovanju in določevanju domačih cvetnih rastlin, oziraje se posebno na njih razmerje s človekom in njih važnost v prirodi. Naše domače in najvažnejše inozemske kulturne rastline z ozirom na njih uporabo. III. razred. a) Prirodopis, 2 uri na teden. Prvih 6 mesecev šolskega leta: Živalstvo, in sicer najvažnejši nevretenčarji, posebno žuželke. Sistematični pregled živalstva. Nazorno pojasnjevanje osnovnih zakonov iz fiziologije in biologije, posebno pa razmer med posameznimi vrstami živali, med živalmi in rastlinami. Zadnje 4 mesece šolskega leta: Rastlinstvo, in sicer najvažnejše brezcvetne rastline, posebno jedilne in strupene gobe. Nekoliko o geografični razprostiranosti rastlin in o gojitvi bolj znanih lepotnih cvetlic. Ob danih prilikah poučevanje o gojitvi cvetlic na prostem polju. Naslanjaje se na predelano tvarino iz rastlinstva sistematična ureditev rastlin. b) Fizika, 2 uri na teden. Prostornost in neprodimost. Gibanje in njega znaki. Vztrajnost. Sila. Učinki molekularnih sil. Skupnost. Težnost. Teža. Zračni tlak. Nauk o toploti: Toplotni občutki. Stopinje toplotnosti in množina toplote. Prevod toplote. Izprememba prostornine (termometer) in skupnosti po toploti. Najbolj enostavni pojavi o žarjenju toplote. Izvori toplote, kuriva (kurilna vrednost.) IX. Prostoročno risanje. Učni smoter: Gojitev lepočutja s študijem ornamentalnih in prostih naravnih oblik. Spretnost v upodabljanju rastlinskih motivov in njih uporaba za dekoracije v obče, zlasti pa za ženska ročna dela. Risanje telesnih predmetov po načelih perspektive. Risanje človeškega obraza. Učenke je izpodbujati, da skicirajo pokrajine. I. razred, 3 ure na teden. Risanje ravnih geometričnih ornamentalnih oblik kot predvaja za prosti ornament. Enostavni prosti ornamenti. II. razred, 3 ure na teden. Prosto perspektivno risanje po elementarnih modelih in njih kombinacijah v skupine. Risanje po naravnih listih in cvetih, ki jih je smatrati za ploskvene tvore. III. razred, 2 uri na teden. Risanje raznih domačih uporabnih predmetov in priprostih stavbinskih objektov po modelih. Preproste študije rastlin po naravi in prvi poizkusi njih uporabe za oblike po okraskih. X. Lepopis. Smoter: Gojenke naj si prisvoje razločen, prijeten in spreten rokopis ter pisave, ki so navadne v vsakdanjem življenju. I. razred, 2 uri na teden. Genetični razvoj črk in izurjenje v latinski in nemški navadni pisavi. Arabske in rimske številke. Okrogla pisava v črtanih zvezkih. II. razred, 1 ura na teden. Latinska in nemška navadna pisava se vadita nadalje s posebnim ozirom na urnost; pri tem pa je vedno paziti na zanesljivost, značaj in lepoto pisave. Okrogla pisava se nadaljuje. XII. Ženska ročna dela. Smoter: Ta pouk naj daje gojenkam potrebne pomoeke, da oskrbujejo ženska ročna dela, ki so navadna v domačem življenju; izobrazuje naj jim estetični okus. I. razred, 2 uri na teden. Pripletanje, vpletanje in zakrpavanje nogavic. Zankanje. II. razred, 2 uri na teden. Mreženje in prešivanje mreže. Zaznamovanje. Šivanje: vzorčnica z raznimi vbodi in šivi. Krpanje in vkrpanje perila. III. razred, 2 uri na teden. Šivanje (na roko): spodnje krilo, ženske hlače, ženska švicarska srajca. Krpanje in vkrpanje perila. B. Neobvezni predmeti. Petje. Smoter: Zmožnost pridobiti, enoglasne in večglasne narodne, ponarodele in tudi umetne pesmi glasbeno pravilno peti. I. oddelek, 2 uri na teden. Notni sestav, pisava not in pavz; takt; tempo; glasbena znamenja. C-dur, g-dur, f-dur in a-moll. Intervali. Vaje sluha in glasu. Zadevanje intervalov. Ritmične vaje. Eno-, dvo- in večglasne narodne pesmi s posebnim ozirom na lepo izgovarjanje besedila, enotno vokalizacijo in pravilno fraziranje. II. oddelek, 2 uri na teden. Razširjenje glasbene teorije glede obsega tvarine I. oddelka. Vse dur- in moll-skale. Vaje glasu in sluha Ritmične vaje. Eno-, dvo- in večglasne narodne, ponarodele in umetne pesmi še z višjimi zahtevami glede izvajanja kakor v 1. oddelku. Telovadba. Smoter: Probuda in okrepitev vseh telesnih sil, vzgoja k zavednemu kretanju, k vztrajnosti in redu. I. skupina, 2 uri na teden. Redovne vaje: Nastopi. Izmena ustopa z obrata. Vrstitve prvega reda. Stoj! z obratom. Obrati med hojo. Kroženje. Protihod. Zavoj. Hoja v čelni vrsti. Razmak. Proste vaje: (Kadar so uvežbane, združene z redovnimi!) Enostavne vaje z lehtmi in bedri, v raznih ustopih. Poskoki. Vpogibanje trupa. Postopna hoja. Premena koraka. Zibalna höja. Trokoračno poskakovanje. Trajni tek. Vaja s palicami: Enostavni dvigi, oberoč enakomerno. Dolga kolebna vrv: Izpodtekanje. Poskakovanje v vrvi, tudi z obrati. Vtek, poskakovanje in obtek. Skok in tek čez vrv. Iste vaje v parih in po več. Prostiskok enonožno in obenožno, iz stoje in z zaletom, v daljavo in v višino. Lestve: Stegnjena vesa. Sukanje trupa. Veskanje v stegnjeni vesi z raznimi prijemi. Skrčena vesa z odpahom. Kolebanje v vesi. Stopanje in poskakovanje kvišku vzlic. Plezala: Predvaja. Vesa, kolebanje na enem drogu in na dveh. Plezanje po enem drogu. Izmena plezalnega sklepa z droga na drog. Vprečno plezanje preko drogov. Plezanje po eni vrvi. Drog: Izmena prijema in vese v vesni leži. Stegnjena vesa z raznimi prijemi. Koleb. Skrčena vesa z odlomkom. Skok v oporo. Bradlja: Stranska opora. Stranski sed. Notranji prečni sed vzad in pred, s preprijemom premikanje nazaj in naprej. Krogi (oz trapeč): Kroženje v vesni stoji. Krčenje lehti v vesni leži. Kolebanje v stegnjeni vesi. Guganje v stegnjeni vesi. Vesa na spodnjih in zgornjih lehteh. Igre in kolotek v odmorih. II. skupina, 2 uri na teden. Redovne vaje: Vrstitve k srednjim. Vrstitve med hojo. Zavoji okrog srede, zavoji v bočnih vrstah in med hojo. Vaje iz kroga. Zveza obratov, vrstitev, protihodov, zavojev. Rajalni nastopi. Proste vaje: Počep. Vaje v stoji na eni nogi. Izstopi in izpadi z enostranskim skrčenjem. Vaje združene z ročki in s palicami. Dvojno trokoračno poskakovanje. Trajni tek. Prosti skok: Kakor v I. oddelku, z večjim merilom. Ob doskoku z (*/4 ali ■/„) obratom. Naskakovanje do 1 m. Koza: Poklek enonožno in obenožno; takisto naskok. Doskok nazaj, v stran in naprej. Lestve: Kolebno veskanje na mestu. Vrtenje in sukanje v vesi. Veskanje na dveh lestvah. Stopanje na spodnji strani. Veskanje navzgor po klinih. Vesa vznak. Stopanje vznak. Skok navzdol. Plezala: Razpeta vesa čez tri droge. Vprečno plezanje v raznih smereh. Veskanje navzdol (poskusoma navzgor) v stegnjeni vesi na dveh drogih. Drog: Veskanje in doveskanje v razpeto veso. Trajna skrčena vesa, tudi kot prečna vesa. Kolebanje v stegnjeni vesi Vesa in koleb na spodnjih in zgornjih lehteh vzlic in vznak Bradlja: Izmena zunanjega seda pred roko s kolebom in brez koleba. Koleb v večjem merilu. Prednožka iz koleba in iz sedov. Krogi (ozir. trapeč.): Kroženje v stegnjeni vesi. Kolebanje in guganje v vesi na spodnjih in zgornjih lehteh. Igre, kolebna vrv in kolotek v odmorih. Latinščina. Kuralorij mestnega dekliškega liceja je sklenil s šolskim letom 1909/10 uvesti latinščino kot neobvezni predmet. Pouk se prične v III. razredu. Ukovina znaša za vsako gojenko na leto 50 K ter se plačuje v 10 mesečnih obrokih. Ako bi bilo manj nego 10 udeležnic v enem letniku, se ukovina razmerno poviša. Vsaka prijava je za gojenko obvezna za dotično šolsko leto. Učni načrt za latinščino kot neobvezni predmet. Smoter: Splošna predizobrazba za nadaljno znanstveno naobrazbo. Priprava za kak določen poklic, zlasti za poučevanje na licejih in za farmacijo. Obseg: Znanje v latinščini, kolikor se ga pridobi na gimnazijah od prvega do vštetega šestega razreda. Učna tvarina se porazdeli na štiri leta in štiri tedenske ure. I. letnik. Pravilno oblikoslovje. Sklanja samostalnikov, sklanja in stopnjevanje pridevnikov in prislovov, glavni in vrstilni števniki, zaimek in glagol, kolikor obsegajo latinske vadbe za 1. gimn. razred. Najvažnejše nepravilnosti in izjeme iz sklanje in najpotrebnejši ločilni in ponavljalni števniki, kolikor obsega nekako prva polovica vadb za II. gimn. razred. II. letnik. Posebnosti pridevnikov in zaimkov, perfekta in supina glagolov po vadnici za II. gimn. razred. V drugem tečaju, 2 uri na teden, se čitajo nekatere Vitae Nepotove ali odlomki iz Kurcija, eventualno po kaki na gimnazijah uvedeni krestomatiji. III. letnik. Začetek skladnje. Nauk o sklonih in naklonih, 1 uro na teden. Čtivo: Iz Caesarja, Ovidija, Sallustija. IV. letnik. Nadaljevanje in zaključek skladnje, 1 uro na teden. Čtivo: Iz Livija, Cicerona, Vergilija. Pismene naloge. V vseli letnikih (v 1. letniku šele po preteku prvih 8 tednov) vsak mesec 1 compositio. V III. in IV. letniku zadnja naloga v tečaju prevod iz latinščine na slovenščino. Domače vaje po potrebi kot priprava za dnevni pensum. Učne knjige za latinščino š. 1. 1909 10. Tominšek — Latinska slovnica. Wiesthaler — Latinske vadbe za I. gimn. razred; 3. izd. Wiesthaler — Latinske vadbe za II. gimn. razred; 3. izd. Pregled učnih predmetov in tedenskih učnih ur. Pred meti Mestni dekl. licej Vsota Višja dekl. šola Vsota I. 11. III. IV. 1 V. . VI. I. II. III. Verouk 2 2 2 2 1 1 10 2 | 2 2 6 ’ Slovenščina 4 3 3 3 4 4 21 3 3 3 9 Nemščina 4 4 3 4 4 3 22 3 3 3 9 Francoščina - - 4 4 4 4 16 3 3 3 9 Laščina — — 4 4 4 4 16 — — — — Zgodovina - 2 2 2 2 3 11 2 !3 I3 !10 Zemljepis 2 2 2 2 1 1 10 2 Matematika 3 3 2 3 2 3 16 3 2 3 8 Fizika - — 2 I3 2 2 6| 8f3 2 2 — 6 Prirodopis 2 2 2 2 — 2 2 2 6 Risanje 3 3 2 3 3 3 17 3 3 3 9 Lepopis 2 1 _ — — — 3 — — - — Vzgojeslovje 2 2 — 2 2 4 Ženska ročna dela 2 2 2 — — — 6 4 4 3 11 Gospodinjstvo - 1 1 Skupaj . . j 24 24 26 26 25 26 151 29 j 29 1 30 88 Pri vstopu v dekliški licej imajo starši, oziroma njih namestniki, izjaviti, kateri izmed jezikov — francoščina ali laščina — bode za dotično gojenko obvezen predmet. Dotični jezik ostane za gojenko obvezen vso učno dobo. Neobvezni predmeti v dekliškem liceju: 1. Petje, telovadba, ženska ročna dela za IV.—VI. razred, gospodinjstvo za gojenke VJ. razreda, stenografija za gojenko IV.—VI. razreda in latinščina za gojenke 111.—VI. razreda. Neobvezni predmeti na višji dekliški šoli: Petje, lepopis in telovadba. III. Učne knjige, ki bodo služile pouku v obveznih predmetih v šolskem letu 1909/10. A. Mestni dekliški licej. I. razred. Veliki katekizem ali krščanski nauk. Vole — Velike zgodbe sv. pisma stare in nove zaveze.s Sket-Janežič — Slovenska slovnica za srednje šole; 9. izd. Sket-Wester — Slovenska čitanka za I. razr. dekl. liceja* Tumlirz — Deutsche Sprachlehre f. Mittelschulen; 3. izd. Štritof — Deutsches Lesebuch ■ f. die I. und 11. Klasse gemischtsprachiger Mittelschulen, 3 izd. Pajk — Zemljepis za srednje šole; I. del.* Kozenn — Geographischer Atlas {.Mittelschulen; 41. izd. Matek — Aritmetika za nižje gimnazije; I. del. Matek — Geometrija za nižje gimnazije; I. del, 2. izd. Macher — Prirodopis živalstva za nižje razrede sr. šol. Macher — Prirodopis rastlinstva za nižje razrede sr. šol* II. razred. Veliki katekizem ali krščanski nauk. Vole — Velike zgodbe sv. pisma stare in nove zaveze.* Sket-Janežič — Slovenska slovnica za srednje šole; 8. in 9. izd. Sket — Slovenska čitanka; II. del, 2. izd. Tumlirz — Deutsche Sprachlehre f. Mittelschulen; 2. izd. Štritof — Deutsches Lesebuch f. die I. u. II. Klasse; 2. izd. Mayer-Kaspret — Zgodovina starega veka za nižje razrede sr. šol; 2. izd. Putzger — Historischer Schulatlas; 27. izd. Orožen — Zemljepis avstro-ogrske države (domoznanstvo). Kozenn — Geographischer Atlas f. Mittelschulen; 41. izd. Matek — Aritmetika za nižje gimnazije; I. del. Matek — Geometrija za nižje gimnazije; I. del, 2. izd. Macher — Prirodopis živalstva za nižje razrede sr. šol. Macher — Prirodopis rastlinstva za nižje razrede sr. šol. III. razred. Veliki katekizem ali krščanski nauk. Stroj — Liturgika. Sket-Janežič — Slovenska slovnica za srednje šole; 8. in 9. izd. Sket — Slovenska čitanka, III. del, 2. izd. Tumlirz — Deutsche Sprachlehre f. Mittelschulen; 2. izd. Štritof — Deutsches Lesebuch f. die III. Klasse slow.-utraquistischer Mittelschulen. Weitzenböck — Lehrbuch der französischen Sprache f. Mädchenlyzeen; I. del, 3. izd. Mussafia — Italienische Sprachlehre in Regeln und Beispielen; 28. izd. Bežek — Zemljepis za nižje razrede sr. šol; 2. izd. Kozenn — Geographischer Atlas f. Mittelschulen; 41. izd. Mayer-Kaspret — Zgodovina starega veka za nižje razrede sr. šol; 2. izd. Putzger — Historischer Schulatlas; 27. izd. Matek — Aritmetika za nižje gimnazije; I. del. Matek — Geometrija za nižje gimnazije; I. del, 2. izd. Macher — Prirodopis živalstva za nižje razrede sr. šol. Macher — Prirodopis rastlinstva za nižje razrede sr. šol* Senekovič — Fizika za nižje razrede sr. šol; 2. izd. B. Mestna višja dekliška šola. II. letnik. Stroj — Liturgika. Sket-Janežič — Slovenska slovnica za sr. šole; 8. in 9. izd. Sket — Slovenska čitanka za V. in VI. razred sr. šol; 3. izd. Willomitzer — Deutsche Grammatik f. österr. Mittelschulen ; 12. izd. Kummer-Stejskal — Deutsches Lesebuch f. österr. Realschulen; VI. del, 4. izd. Fetter-Alscher — Lehrgang der französischen Sprache f. Mittelschulen; I. in II. del, 10.—12. izd. Tupetz — Lehrbuch der allg. Geschichte für Lehrerbildungsanstalten ; II. del, 4. izd. Putzger — Historischer Schulatlas; 27. izd. Bežek — Zemljepis za nižje razrede sr. šol; 2. izd. Kozenn — Geographischer Atlas f. Mittelschulen; 41. izd. Močnik-Behacker — Aritmetika za učiteljišča. Lavtar — Geometrija za učiteljišča. Senekovič — Osnovni nauki iz fizike in kemije za meščanske šole; III. stopnja. Hinterlechner — Mineralogija za nižje razrede sr. šol. Macher — Prirodopis rastlinstva za nižje razrede sr. šol.* III. letnik. Kržič — Zgodovina sv. cerkve za srednje šole. Sket-Janežič — Slovenska slovnica za sr. šole; 8. in 9. izd. Sket — Slovenska čitanka za VII. in VIII. razred sr. šol; 2. izd. Ilešič — Hrvatska knjižnica, II. zvezek. Willomitzer — Deutsche Grammatik f. österr. Mittelschulen; 12 izd. Kummer-Stejskal — Deutsches Lesebuch für Realschulen; VII. del, 4. izd. Fetter — Lehrgang der franz. Sprache; III. del, 7. izd. Fetter — Lehrgang der franz. Sprache; IV. del, 7. in 8. izd. Tupetz — Geschichte der österreichisch-ungarischen Monarchie f. L. B. A.; 6. in 7. izd. Putzger — Histor. Schulatlas; 27. izd. Orožen — Zemljepis avstro-ogrske države (domoznanstvo). Kozenn — Geographischer Atlas f. Mittelschulen; 41. izd. Močnik-Behacker — Aritmetika za učiteljišča. Lavtar — Geometrija za učiteljišča. Senekovič — Fizika za nižje razrede srednjih šol; 2. izd. Macher — Prirodopis živalstva za nižje razrede sr. šol. Macher — Prirodopis za meščanske šole; III. stopnja. (Človek in njegovo zdravje.) IV. Naloge. a) Slovenski sestavki. II. A letnik. Domače naloge: 1. Solza. — 2. Miklavžev semenj. — 3. Prešernovi „Sonetje nesreče“. — 4. Poljubna naloga. — 5. Materina ljubezen — najdražji biser. v— 6. Načrti za počitnice. Šolske naloge: 1. Zakaj ljubim svojo domovino? — 2. Prizori v Gregorčičevi odi „Oljki“. — 3. Pismo prijateljici. — 4. Vojska in nevihta. (Primera.) — 5. „Ne gledaj med svet poželjivo, čakaje pač sreče, a roke navzkriž; — na delo, pripravljaj gradivo, — da sreče si dom s svojo roko zgradiš.“ (L. Pintar.) — 6. Lorenzo-va izpoved. (Šekspir „Romeo :n Julija“, V. dej. 3. prizor.) II. B letnik. Domače naloge: 1. Duša se topi od sreče, - saj doma sem spet, doma . . . (A. Funtek.) — 2. Semenj v malem mestu. (Po Jurčičevi povesti „So- sedov sin“.) — 3. Jasen zimski dan. — 4. Poljubna naloga. — 5. „Sveto služimo sveti domovini!“ (J. Stritar „Regulovo slovo“.) — 6. Vpliv narave na človeka. Šolske naloge: 1. Prizori ob prihodu in odhodu vlaka. — 2. Oljka, podoba miru. (Po Gregorčičevi odi „Oljki“.) — 3. Na ledu. — 4. Prizori z ulice v starih Pompejih. (Po Aškerčevi^viziji „V Pompejih“.) — 5. Mestni tipi. — 6. Julija. (Opis značaja v Šekspirjevi tragediji „Romeo in Julija“.) III. letnik. Domače naloge: 1. Turjaška Rozamunda. (Posnetek po pesmi.) — 2. Zdrav duh v zdravem telesu. — 3. Tout comprendre c’est tout pardonner. — 4. Svila in žamet pogasita ogenj na ognjišču. — 5. Materino srce hrani najdražji biser. — 6. Solze. Šolske naloge: 1. Jesen v mestu. (Opis.) — Tubinga in Wittenberg, zavetišči slovenske književnosti v XVI. stotetju. — 3. Tudi zima ima svojo poezijo. — 4. Razložite Prešernov sonet: a) Obdajale so vtrjene jih skale -b) Viharjev jeznih mrzle domačije —. — 5. Pismo poljubne vsebine in poljubni osebi. — 6. Mladost in pomlad. (Primera.) b) Nemški sestavki. II. A letnik. D omače naloge: 1. Ein Anblick der Natur, eine Erhebung für die Menschen. — 2. Eislauf. — 3. Die Mutter am Christabend. — 4. Ein Lied vom Reifen. — 5. Der Lenz und seine Gäste. — 6. Ein Frühlingsabend. — 7. Vergissmeinnicht. — 8. Sommerlied. Šolske naloge: 1. Die Zeiten ändern sich, mit ihnen die Menschen. — 2. Die Katastrophe der Nibelungensage in der nord- und süddeut. Fassung. — 3. Schäfers Klagelied. (Ein Situationsgemälde.) — 4. Der Gedankengang in Walthers von d. Vogelweide: „Frühling und Frauen“. (Zum Anschluss an die Lektüre.) — 5. Das Wettgespräch der beiden Streiterinnen in Klopstocks Ode: „Die beiden Musen“. — 6. Das Fest der Auferstehung. — 7. Nathan I. 1. (inhaltlich). — 8. Ein Brief. II. B letnik. Domače naloge: 1. Der Ackerbau der Anfang der Kultur. — 2. Allerseelen. — 3. Die Mutter in der Weihenacht. — 4. Der winterliche Wald — ein Bild der verlorenen Hoffnungen. — 5. Ein jährlich wiederkehrender Krieg und Sieg. — 6. Frülingsglocken. — 7. Blumenball. — 8. Morgengebet des Wanderers. Šolske naloge: 1. Das Bächlein. — 2. Die Fassung der Nibelungensage bei den Skandinaviern. — 3. Mignon. (Ein Situationsgemälde aus Goethes gleichnamigem Liede.) — 4. Die Frau in der Maienherrlichkeit. (Im Anschluß an die Lit. u. Lektüre aus Walthers v. d. Vogelweide: „Frühling u. Frauen“.^ — 5. Der Schauplatz und das Auftreten der Streiterinnen in Klopstocks Ode: „Die beiden Musen“. — 6. Ein Brief. — 7. Nathan I. 2. 8. Gewitter. III. letnik. Domače naloge: 1. „Faulheit, jetzt will ich dir auch ein kleines Loblied singen.“ (Lessing.) — 2. Das Lustspielaitige in „Minna von Barnhelm“. — 3. Glossen zur Erwerbung unserer geographischen Kenntnisse. — 4. Die drei Frauencharaktere in „Egmont“ — drei Lebensanschauungen. — 5. „Selbst leiden müssen ist hart, Geliebte leiden sehen ist härter, das Härteste aber ist, Geliebten weh’ zu tun“. (Nachgewiesen an Luise Millerin.) — 6. Belege für den „Sturm und Drang“ in Schillers Jugend- dramen. — 7. „Was ich weiß, kann jeder wissen; mein Herz hab’ ich allein“. (Goethe.) Šolske naloge: 1. „Hat man auch tausendmal von einem Gegenstände gehört, das Eigentümliche desselben spricht zu uns nur durch unmittelbare Anschauung“ (Goethe.) — 2. „Ein jeder Stand hat seinen Frieden, — Ein jeder Stand hat seine Last“. (Geliert.) — 3. Die Parabel von den drei Ringen im „Nathan“ und deren Anwendung auf verwandte Lebensfragen. — 4. Baumbach: „Vom roten Gold ein Schloss ich bau’, drin will ich walten als Edelfrau“. (Träume der Jugend.) — 5. „O, nirgends weint es sich so gut, wie weit dich deine Füsse tragen, als da, wo still ein Herze ruht, das einstens warm für dich geschlagen“. (Träger.) — 6. Höflichkeitsphrasen — Herzensworte. — 7. „Oben auf der Bergesspitze liegt das Schloss in Nacht gehüllt . . .“ (Erzählung nach Heines Gedicht „Zwei Brüder“.) — 8. Etienne: „On n’est jamais si bien servi que par soi-meme“. (Eine Verhaltungsmaßregel für das Leben.) V. Učila. I. Knjižnica. A. Učiteljska knjižnica, ki jo je oskrboval dr. Rudolf Mole šteje koncem šolskega leta 1908 9 422 del v 495 zvezkih ter približno 180 šolskih izvestij. Tekom šolskega leta 1908 9 se je pomnožila za 55 del v 55 zvezkih. a) Po nakupu: Dr. Max Wildermann, Jahrbuch der Naturwissenschaften, 23. Jhg. — Rudolf Zimmermann, Naturleben. Bd. 1, Der deutschen Heimat Kriechtiere und Lurche. — Paul Hinneberg, Die Kultur der Gegenwart: Die osteuropäischen Literaturen und slawischen Sprachen. — Dr. Oskar v. Gratzy, Zur Vorbereitung auf die Geschichts-Matura. — E. v. Bremen, Das höhere Mädchenschulwesen. — Dr. M. Murko, Geschichte der älteren südslawischen Literaturen. — Dr. Martin Chotzen, Sexualleben und Erziehung. Vortrag, gehalten im Wissenschaftlichen Klub zu Wien. — H. Meerwarth, Lebensbilder aus der Tierwelt. Sonderheft: Das Tierbild der Zukunft. — Dr. Fr. Ilešič, Trubarjev Zbornik. - Pavletič Krsto: Nastavni vjesnik, list za srednje škole. 1908. — Dr. J. H. Bechhold, Die Umschau. XI. Jhg. — Dr. Walter Šmid: Carniola, Zeitschrift für Heimatkunde. I. Jhg. — Valentin Žun: Osnovni nauki o narodnem gospodarstvu. — William Marshall: Neue Spaziergänge eines Naturforschers. Dritte Reihe. - Matica Hrvatska: Hrvatsko kolo. Naučno-književni zbornik. Knjiga III. — Gustav Freytag, Die Technik des Dramas. 11. Auflage. — Dr. Gustav Könnecke, Bilderatlas zur Geschichte der deutschen Nationalliteratur. Zweite verbesserte u. vermehrte Auflage. — Ernst Berger, Katechismus der Farbenlehre. — Dr. Karl Tumlirz, Die Sprache der Dichtkunst. (Die Lehre von Tropen und Figuren etc.). — Verordnungsblatt für den Dienstbereich des k. k. Min. f. Kultus und Unterricht. Jhg. 1908. — M. J. Nerat, Popotnik. Pedagoški in znanstveni list. 1908. — A. Koblar, Izvestja muzejskega društva za Kranjsko. Letnik XVIII. — Wychgram, Frauenbildung, Zeitschrift für die gesammten Interessen des weiblichen Unterrichtswesens. Jhg. VII, — Heinrich Kerp, Die Methodik des erdkundlichen Unterrichtes. — Heckeimann, Leitfaden und Aufgaben-Magazin zum gründlichen und praktischen Unterricht in der kaufmännischen Corre-spondenz. — Stohn-Violet, Lehrbuch der deutschen Literatur für höhere Mädchenschulen etc. — E. Lukow, Praktisches Hilfsbuch für den Unterricht in den Leibesübungen an Volks- und höheren Mädchenschulen. — Doktorja Fr. Prešerna „Poezije“, (Faksimile). — Bilder aus Italien. — Dr. Wilh. Quehl, Verordnungen betreffend Höhere Mädchenschulen in Preußen, Lyzeen und Studien-Anstalten. — Julius John, Der Unterricht in der Natur als Mittel für grundlegende Anschauung.— Georg John, Schulchemie. — St. Radič, Financijalna znanost. — Hrv. Matica, Hrvatsko kolo. — Vj. Klaič, Posljednji Zrinski i Frankopani. b) Po darilih: Podarili so: gdč. učiteljica Davorina Karliriova: Karl Ambros und Joh. Doiwa. Das fünfte Schuljahr. 2. Aufl. — G. prof. dr. Jos. Tominšek, Preosnova avstrijskih srednjih šol. (Ponatis). — G. prof. v pok. Vinko Borštner, Mittheilungen des Naturwissenschaftl. Vereines für Steiermark III. Bd. II. Heft, 1870 in II. Bd. III. Heft 1871, potem letnike 1872, 1873, 1874, 1875, 1876, 1877, 1878, 1879, 1880, 1881, 1882. — Jahrbuch des naturhistorischen Landes-Museuins von Kärnten, 12. Heft in 18 Heft. — Mitteilungen des Musealvereines für Krain. Zweiter und dritter Jhg. — Založna knjigarna Fr. Deuticke na Dunaju: Dr. H. Sittenberger, Einführung in die Geschichte der deutschen Literatur mit besonderer Berücksichtigung der neueren Zeit. B. Šolska knjižnica, ki jo je oskrbovala Davorina Karlinova, šteje koncem šolskega leta 1908,9 472 slovenskih, 175 hrvaških, 359 nemških, 66 francoskih in 14 čeških knjig. Tekom šolskega leta se je pomnožila za 84 knjig. a) Po nakupu (za 82 knjig): Janez Trdina, Bajke in povesti. — Ante Beg, Slovensko nemška meja na Koroškem. — Milka Šuflaj, Katinčice. — Gaudeamus 1908. — Dr. Karl Fuchs, Österreichs Befreiungskrieg 1809. — S. Gregorčič, Poezije IV. — Minka Govekar, Dobra gospodinja. — Knjige „Družbe sv. Mohorja“ za 1. 1908. — Knjige „Matice hrvatske“. — Theodor Storm, Immensee. — T. Storm, Ein Doppelgänger. — Ernst v. Wildenbruch, Kindertränen. — Robert Misch, Kaltenbachs, Eine heitere Geschichte aus Berlin. — Hermann Sudermann, Frau Sorge. — H. Ludermann, Es war. — H. Sudermann, Der Katzensteg. — Ludwig Thoma, Andreas Vöst, Bauernroman. — W. Heimburg, Waldblumen. — Ernst v. Wolzogen, Die Gloriahose. — Marie v. Ebner-Eschenbach, Ein Buch für die Jugend. — Ludwig Thoma, Tante Frieda. — Paul Keller, Die Heimat. — Freiherr von Schlicht, Die von Gründingen. — Björnson, Arne. — Richard Voß, Villa Falconieri. — Nataly v. Eschstruth, Osterglocken. — Henryk Sienkiewicz, Auf dem Felde der Ehre. — J. V. v. Scheffel, Ekkehard. — Bjouson, Das Fischermädchen. — Paul Keiler, Waldwinter. — Otto Julius Bierbaum, Pankrazius Graunzer. — Gustav Frenssen, Peter Moors Fahrt nach Südwest. — G. Frenssen, Die drei Getreuen. — G. Frenssen, Die Sandgräfin. — Julius Wolf, Das Wildfangrecht. — Charles Dickens, Das Heimchen am Herde. — Detlev v. Lilienkron, Kriegsnovellen. — Felix Dahn, Ein Kampf um Rom. I., II. und III. Band. — Oton Zupančič, Samogovori. — Emmy v. Rhoden, Der Trotzkopf, Eine Pensionsgeschichte, I. Band. Brautzeit, II. Band. Aus Trotzkopfs Ehe, III. Band. Trotzkopf als Großmutter, IV. Band. — Rainer Kosch, Franz Josef I. — Avgust Petrič poslovenil, Brodkovski odvetnik. — Fr. Remic, Premaganci. — K. Oblak, Stara devica. — Pavel Poljanec, Kratka zgodovina slovenskega naroda. — Planinski vestnik leto 1908. — Vida Jerajeva, Pesmi. — Slovan leto 1908. — Anton Medved, Poezije, II. — Zvonček leto 1908. — Domače ognjišče leto 1908. — Knjige „Slovenske Matice“. — A. Aškerc, Akropolis in Piramide. — Ljubljanski Zvon leto 1908. — Dom in Svet leto 1908. — Das Kränzchen za leto 1908. — Dr. Fran Detela, Prihajač. — L’echo litteraire, 1908. — Fran Milčinski, Igračke. — Rado Murnik, Jari junaki. •— Guy de Maupassant, Novele, preložil dr. Ivo Šorli. — Vladimir Levstik, Obsojenci. b) Po darilih (za 2 knjigi): Darovali so knjig: M. Deržaj, gojenka I. 1. višje dekliške šole, Christoph v. Schmid, Das hölzerne Kreuz. — M. Kosmač, gojenka 2. razr. liceja, Pesmi Valentina Vodnika, uredil Fr. Wiesthaler. Naročeni časopisi in provizorično izhajajoče publikacije: Dom in Svet, Izvestja muzejskega društva, Ljublj. Zvon, Planinski Vestnik, Popotnik, Slovan, Zvonček, Nastavni Vjesnik. Carniolia, Mitteilungen des Musealvereines, Mitteilungen des Vereines „Lyzeum“, Verordnungsblatt des Min. f. Kultus und Unterricht, Kränzchen, Frauenbildung, Frauen-Fleiß, Wäsche-Zeitung, Das literarische Echo, L’ Echo litteraire. II. Zemljepisna in zgodovinska učila. (Varuh cK Josip Cerk.) Nakupila so se naslednja učila: Zemljevidi: Rothang — Siid-Amerika phys.; Kiepert — Russland; Baldamus — Deutsche Geschichte 911—1125. Slike: Die Menschenrassen in 5 Charakterköpfen; Simony — Panorama des Nordkrainischen Beckens. Darovi: M. Wessnerjeva: Album Ogleja in Benetk in 47 razglednic iz Benetk; dr. Josip Cerk, 20 fotografij Kamniških in Julijskih Alp. Vsa zbirka šteje 12 predmetov za matematični in fizični zemljepis; za občni zemljepis 2 atlanta, 47 zemljevidov in 48 zemljepisnih sjik ; za zgodovinski pouk 10 zemljevidov in 129 zgodovinskih slik. III. Prirodopisna zbirka. (Varuhinja M. Wirglerjeva.) Prirodopisni kabinet šteje 241 anatomskih in zooloških, 117 bota-niških in 540 mineraloških in geoloških predmetov in zbirk. V šolskem letu 1908 9 so se kupili naslednji predmeti: Nalezljive otroške bolezni, nastenska slika. Model ženskega trupa. Preparati v vinskem cvetu: razvitek škorpijona, bramor, navadni krap, ozka trakulja, navadna sipa, potočni rak, rak samotarec, pajkovci, kameleon, gekon, pupek, navadni prašiček. Učila so podarili naslednji gg.: dr. O. Krajec, mestni fizik: človeška lobanja. M. Wessnerjeva, nadzorov, dama in lic. učiteljica: divja mačka. Alojzij Accetto, stavbenik: liska, severni slapnik, puklež. I. Krejči, posestnik in krznar: zbirko različnega krzna in imitacij. Lovro Breznik, mestni nadstražnik: mala cipa, veliki srakoper, velika jezerska školjka, gnezdo in jajčeca rjavega srakoperja. I. Svetič, odgojitelj: železni kršeč, jeklenec. Mar. Stajer, učenka II. A letnika: zelena papiga, rižar, tulčar. Jo s. Ahačič, učenka ped. tečaja: brinovka, sloka, jazbečeva lobanja, lisičja lobanja. Slava Kessler, učenka II. liceja: lobanja sloke, kalijeva sljuda. Magda J o si n, učenka II. liceja: ščinkavčevo gnezdo. Josip Puch: sršenovo gnezdo. Nei m eno v a n : nagačen sulec. Marija Sever, učenka II. liceja: grlično jajčece. IV. Matematična učila. (Oskrbuje M. Wirglerjeva.) Ta zbirka obsega 33 predmetov. V. Prirodoslovni kabinet. (Oskrbuje dr. Pavel Grošelj.) Prirodoslovni kabinet obsega koncem leta 177 fizikalnih pri-strojev in dve stenski tabli, skupaj 179 komadov. Wessner Marija, licejska učiteljica, je podarila fotografski aparat, aplanatni objektiv z zeničnim slepilom, stojalo, tri kasete in fotografske utenzilije. Kemijska zbirka, ki se je pomnožila za en pristroj in 10 kemikalij, šteje 146 kemikalij, 20 pristrojev in 12 stenskih slik, skupaj 178 komadov. VI. Učila za jezikovni pouk. (Oskrbuje Davorina Karlinova.) Hölzel — stenske slike: Pomlad, poletje, jesen, zima, pristava, stanovanje, gozd, mesto, gorovje, Paris. Meinhold — stenske slike: Šolska soba, igre, krst v vasi, ženitovanje, zidanje hiše, spalna soba, posebna soba, obednica, kuhinja, kopalna soba, zima na kmetih, hotel, kavarna. VII. Risalni kabinet. (Oskrbuje Albert Sitsch.) Zbirka risalnih učil šteje koncem šolskega leta 7 pristrojev, 217 modelov, 38 predložnih zbirk, zbirka metuljev, zbirka hroščev. VIII. Učila za ročna dela. (Oskrbuje Josipina Einspielerjeva.) Ta zbirka obsega: 12 letnikov „Große Modenwelt“, 12 letnikov „Illustrierte Wäschezeitung“, 8 letnikov „Frauen-Fleiß“, 2 mapi vzorcev, 6 različnih priprav, nazorno zbirko: bombaž in bombaževine: Darilo: Gosp. Albin Mayer, obratni ravnatelj predilnice v Ljubljani, razne vrste bombaževe prejice. Zupanec Urban, trgovec v Ljubljani, zbirko vzorcev različnih tkanin. VI. Statistika gojenk. Licej Sku-i PaJ Višja dekliška šola Sku- paj 0/ / 0 |l.r. 11. r. Ila LB II. A II. B III. 1. Število. Koncem šolskega leta 1907/8 . 36 — 36 40 40 49 31 160 Začetkom „ „ 1908/9 . 43 43 86 51 50 34 34 37 206 Med šolskim letom vstopilo i 1 1 2 — 2 - 1 3 Vseh skupaj torej sprejetih . . 44 44 88 51 52 34 35 37 209 Prestopilo iz prejšnjega letnika — 35 35 — — 34 34 37 105 Ponavlja razred ali letnik . . — — — _ — .— Brez izkušnje sprejetih . . . — 1 1 44 44 — — 88 \ Vsled izkušnje sprejetih . . . 44 8. 52 7 9 — 1 — 17 Med šolskim letom izostalo. . 1 2 3 4 3 1 2 1 11 Število javnih gojenk koncem šolskega leta 1908/9 . . . 43 42 85 47 49 33 33 36 198 2. Rojstni kraj (domovina). Iz Ljubljane 16 14 30 35.30 19 13 15 13 10 70 35 35 „ Kranjskega sicer .... 15 16 31 36.47 21 '22 14 12 17 86 43 43; „ Štajerskega 2 8 10 11-76 5 10 4 6 6 31 15 '66 „ Primorskega 7 2 9 10-60 1 3 — 2 1 7 353 „ Češkega — — — — — 1 — — — 1 0-50 „ Salzburškega ...... — — — — — — — 1 1 0 50 i „ Dalmacije 1 1 2 2-35 — — - — — — — „ Hrvaškega 1 1 2 2 35 — — — — — — » Erdeljskega 1 — 1 118 — — - — — _ 1 „ Bosne — — — — 1 — - 1 2 1 01 Skupaj . . 43 42 85 47 49 33 33 36 198 3. Materinščina. Slovenke 42 42 84 98-82 46 48 33 33 35 195 98-50 Čehinje 1 - 1 1 18 1 1 - — 1 3 1-50 Skupaj . . 43 42 85 47 49 33 33 36 198 4. Vera. Katoličanke vse 43 42 85 47 49 33 33 36 198 5. Bivališče staršev. Ljubljana 28 24 52 61-18 28 21 23 16 19 107 54-04 1 Drugod 15 18 1 33 38-82 19 28 10 17 17 91 45-96 Skupaj . . 43 42 j 85 47 49 33 33 36 198 j Licej Sku-! paj °/ /o Višja dekliška šola Sku- I O' (I r. II. r. 1. A I.B II. A j II. B ! m. paj 1O 6. Starost. 11 let . . . . 7 7 823 12 17 7 24 28-23 — — — — . 13 12 13 25 29-41 — — — _ — — 14 6 11 17 20-- _ 1 — — _ 1 0'50 15 „ . . . . 1 8 9 10-59 8 13 — 1 — 22 li-ii ! 16 „ ... — 3 3 3-53 18 25 8 4 — 55 27-77 17 — — — — 14 6 15 20 5 60 30-30 18 — — — — 7 4 8 5 16 40 20-20 19 „ . . . . 3 10 13 656 20 — — — — — — 2 — 4 6 303 21 — — — — — — — — 1 1 050 Skupaj 43 42 85 47 49 33 33 36 198 7. Razredba. a) Koncem šolskega leta 1 908/9 je bilo: odlično sposobnih .... 14 17 31 36-47 sposobnih 25 25 50 5882 vobče sposobnih 4 — 4 4 71 nesposobnih — — — ponavljalna izkušnja se je dovolila — — — Koncem šolskega le ta 1908/9 je dobilo: Izpričevalo I. reda z odliko . 12 12 10 12 11 57 28-78 I 35 35 20 19 22 131 66-17 II- „ . . . — 1 1 — 2 1 01 ponavljalna izkušnja se je dovolila — 1 2 2 1 6 303 dodatna „ „ „ „ — — — — 2 2 1-01 Skupaj . 43 42 85 47 49 33 33 36 198 b) Dodatek k šolskemu letu 1 907/8. Ponavljalnih izkušenj je bilo do- voljenih 1 — 1 — 1 — — — 1 izkušnjo je prebilo povoljno . 1 — 1 — 1 — — — 1 Končni posledek za šol- sko leto 1907/8. Dobilo jih je: izpričevalo 1. reda z odliko 8 — 8 22-22 8 11 15 9 43 26-87 1. 28 ' — 28 7778 32 29 3 ! 4 22 117 73 13 Skupaj . 36 1 — 36 40 40 4 9 31 160 Licej Sku- o/ Višja dekliška šola Sku- 0 1. r. II. r. paj i ti 1. A 1. B 11. A II. B III. paj ti 8. Po § 19. licejskega štatuta, oz. po § 4. discipl. reda so: Oproščene risanja .... ,, ženskih ročnih del . 4 2 = 4 2 17 9 8 5 I 3 3 1 2 31 18 9. Udeležbe pri pouku v neobveznih predmetih. a) Petje: 1. tečaj ... II. „ ... 41 40 41 40 30 16 17 22 16 46 55, Skupaj 41 • 40 81 95*3 30 16 17 22 16 101 51 b) Lepopis j e c) Telovadba: I. skuoina H. „ ■ • 111. „ . . 36 30 36 30 7 13 8 19 17 4 7 15 15 32 21 22 Skupaj 36 30 66 7765 13 19 17 11 15 75 37 88 č) Stenografija: L tečaj II- „ • ■ 18 12 9 30 9 Skupaj 18 12 9 39 10. Denarni prispevki: Šolnino so plačale . j[' P0"' | Polovično šolnino so I. „ 1 plačale . II. ,, 1 Popolnoma oproščenih I. „ j je bilo. . II. ,, 1 44 21 11 11 18 20 16 12 9 10 62 41 16 23 9 21 16 14 34 34 33 30 18 20 6 13 28 20 18 22 17 11 16 15 21 21 89 94 118 106 Šolnina je znašala . jJ ” J K K ' K 1760 1040 2800 1060 1040 2100 K K K 160 330 60 140 300,130 180! 160 220 150 K 890 940 Skupaj 2820 2080 4900 300 630 190 400 310 1830 Vzprejemnina je znašala . Prispevki za učila so znašali 176 176 36 176 212 352 204 208 -204 208 136 4 140 148 416 836 11. Ustanove. Število štipendistinj . . Skupni znesek ustanov 2 772 2 772 1 1 1 1 2 386 386 772 1 | 1 386 7 2702 12 4632 VII. Pospeševanje pouka in telesnega razvoja mladine. 1. Dne 10. oktobra so bile licejke I. razreda na Ljubljanskem gradu, kjer se jim je tolmačila ravnina, hrib, hribovje in orientiranje v naravi s pomočjo solnca in magnetne igle. 2. Dne 24. oktobra so licejke I. razreda na Rožniku nazorno pridobile pojme: greben, gorska vrsta, pobočje, dolina, izvir, studenec, potok, povprečna in podolžna dolina, tesni. 3. Dne 21. aprila sta obiskala pedagoški tečaj in III. letnik s prijaznim dovoljenjem ravnatelja g. Albina Mayerja tukajšnjo predilnico. Kontorist g. Fran Debevec je vodil gojenke po vsej tvornici, kjer so se nazorno poučile, kako nastanejo iz bombaža razne tkanine, kako si pomagajo pri tem drug drugemu roke in stroji. 4. Dne 23. aprila so si ogledale licejke II. razreda v Rudolf in u ostanke in izkopanine iz prazgodovinskih dob v kranjski deželi, relief Gorenjske (Triglavsko pogorje in Karavanke). 5. Dne 24. aprila so bile gojenke III. letnika naLjubljanskem gradu, da spoznavajo posamezne vrhove Kamniških planin, Karavank in važnejše točke ljubljanske okolice. 6. Dne 28. aprila in 1. maja so si ogledale gojenke II. A in II. B letnika proizvajanje svetilnega plina v tukajšnji plinarni. Nje ravnatelj, g. vladni svetnik Senekovič, je gojenkam obrazložil pomen in uporabo posameznih naprav. 7. Dne 8. maja so bile gojenke III. letnika v Rudolfinu. Popisala se jim je kamenena, bronasta in železna doba na podlagi izkopanin ter tolmačilo življenje tedanjih ljudstev na podlagi novega modela stavbe na koleh. Ogledali so si različne vezenine in tkanine Gorenjske in Bele Krajine ter opravo kmetske hiše. Nato je sledil popis Triglavskega pogorja in Karavank na reliefu. 8. Dne 19. maja so bili majniški izleti. I. in II. razred liceja je šel v Kranj, kjer so gojenke položile s primernima govoroma na grob pesnika dr. Franceta Prešerna 2 venca, na grob pesnika Simona Jenka pa šopek svežih cvetic. Popoldne je bila jako živahna zabava na Prešernovi gori (Smarjetni gori), za kar gre zahvala zlasti gostoljubnosti gospe Marije dr. Kušarjeve in tvorničarja g. Dragotina Hribarja. Gojenke višje dekliške šole so poletele v razne kraje: I. A v Bohinj in k Savici, LB skozi Vintgar na Bled, II. A skozi Rakovško dolino v Cerknico, II. B v Kamnik, III. letnik na K1 a n š k i jezeri in v Trbiž, trgovski tečaj pa v Višnjo goro, Žali no in Grosuplje. Ker je bilo vreme jako ugodno, ostanejo vsi izleti gojenkam gotovo v veselem spominu. 9. Dne 27. maja so si ogledale gojenke I. liceja v Rudolfinu nagačene sesalce. 10. Dne 19. junija so si ogledale gojenke I. B letnika delovanje vode (erozija) na zemeljsko površino v Peklu pri Borovnici. Obenem pa tudi bližnji del barja. 11. Dne 24. in 26. junija so obiskale gojenke I. A in \. B let. in e st no elektrarno, da si ponazorijo pridobivanje elektriškega toka v velikem. Ravnatelj g. Ciuha je tolmačil gojenkam ustroj in delovanje raznih strojev. 12. Dne 26. junija so bile gojenke III. letnika v „Narodni tiskarni“, da se pouče, kako se stavi in tiska, kako se vlivajo vrste itd. 13. Dne 28., 30. junija in 1. julija so obiskale gojenke višje dekliške šole in dekliškega liceja I. slovensko umetniško razstavo. Ravnateljslvo se vsem p. n. gospodom lastnikom, predstojnikom, voditeljem in uradnikom raznih tvornic in podjetij v imenu zavoda in v imenu gojenk najtopleje zahvaljuje za prijazno dovoljenje, vodstvo in razkazovanje. '«v -X- * Med odmori, ki so bili urejeni po srednješolskih predpisih, so se gojenke ob lepem vremenu prosto gibale ali pa zabavale z igrami na prostornem igrališču. Z velikim veseljem so porabljale prosti čas tudi za gojenje cvetlic po svojih gredicah. Telovadba se je pridno in z vnemo gojila. Licej je imel 78"/,, telovadk, višja dekliška šola pa 38%. Zima je bila jako ugodna za drsanje, zato so se ga udeleževale gojenke v velikem številu, zlasti ker je mestni magistrat za učečo sc mladino znižal pristojbino na svojem drsališču. Pod nadzorstvom gdč. M. Wessnerjeve so se gojenke pozimi učile plesati. Zaključile so se plesne vaje 17. februarja s plesnim venčkom v veliki dvorani „Narodnega doma“ pod nadzorstvom narodnih dam. VIII. Važnejše odredbe višjih oblastev. 1. Z razpisom c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 26. maja 1908, št. 2777 se odreja, kako se ima vršiti 2. decembra jubilejna slavnost Njegovega Veličanstva. 2. Z dopisom z dne 30. septembra 1908, št. 5587 ukazuje c. kr. deželni šolski svet, da se ima god Njegovega Veličanstva praznovati 5. oktobra. 3. C. kr. deželni šolski svet naznanja z dopisom z dne 15. okt. 1908, št. 5976, da odredba visokega ministrstva z dne 11. junija 1908, št. 26.651 (izpraševanje in klasifikacija) velja tudi za dekliške liceje. 4. Z dopisom c. kr. dež. šolskega sveta z dne 10. novembra 1908, št. 6512 se poživljajo gojenke, da prispevajo 2. decembra za jubilejsko uustanovo „Otrok“. 5. Z dopisom mestnega župana z dne 16. novembra 1908, št. 36.427 se vabi zavod k slavnosti svečanega odkritja spomenika Njegovega Veličanstva cesarja Franca Jožefa. 1. 6. C. kr. deželni šolski svet priporoča z dopisom z dne 18. novembra 1908, št. 6654 nabavo knjižice „Hanny Brentano — Kaiser Franz Jo sef 1. 1 84 8—1 908“ za šolsko knjižnico. 7. Z dopisom z dne 12. decembra 1908, št. 7025 se c. kr. dež. šolski svet zahvaljuje za prispevke dekliškega liceja 21 K in višje dekliške šole 47 K za jubilejno ustanovo „Otrok“. 8. Pravilo c. kr. dežel, šolskega sveta z dne 6. januarja 1909, št. 7214 ex 1908 glede hranilnikov. 9. Pravilo c. kr. dež. šolskega sveta z dne 12. januarja 1909, št. 198 glede semestralnib izpitov privatistinj. 10. Pravilo c. kr. dež. šolskega sveta z dne 14. januarja 1909, št. 245 tičoč se kolekovanja poluletnih izkazov in letnih izpričeval. 11. Z dopisom z dne 18. januarja 1909, št. 336 pošilja c. kr. dež. šol. svet „pojasnilo o vremenskih napovedih“ kot naklonilo c. kr. poljedelskega ministrstva. 12. Pravilo c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 21. januarja 1909, št. 420 določuje izvršitvene predpise glede klasifikacije na dekliških licejih. 13. Pravilo c. kr. dež. šolskega sveta z dne 26. januarja 1909, št. 528 tičoč se šti pend isti n j. 14. Z razpisom z dne 16. januarja 1909, št. 209 je c. kr. ministrstvo za bogočastje in nauk razširilo pravico javnosti tudi na II. razred liceja za šol. leto 1908/9. 15. Pravilo c. kr. dež. šolskega sveta z dne 30. januarja 1909, št. 635 določuje kolekovanje zrelostnih izpričeval, potrdil reprobacije in izpričeval drugega deželnega jezika. 16. Z dopisom kuratorija z dne 27. julija 1908, št. 25 se naznanja, da je občinski svet ljubljanski sklenil, da je v trgovskem tečaju s šolskim letom 1908/9 vpeljati po 2 uri na teden pouk iz slovenske stenografije. 17. Z dopisom kuratorija z dne 20. novembra 1908, štev. 58 se naznanja, da je občinski svet ljubljanski sklenil, da se uvede na mestni višji dekliški šoli za gojenke II. in III. letnika „češki tečaj“. IX. Kronika. 1. Z razpisom mestnega magistrata z dne 7. avgusta 1908, št. 230/pr. se naznanja, da je občinski svet deželnega stolnega mesta Ljubljane imenoval v seji dne 21. julija 1908 g. dr. Pavla Grošlja učiteljem matematike in fizike na mestnem dekliškem liceju v začasnem svojstvu. 2. Z dopisom kuratorija z dne 30. septembra 1908, št. 34 se naznanja, da so c. kr. mestni šolski svet (1. septembra 1908, št. 1003), knezoškofijski ordinarijat (2. septembra 1908, št. 4075) in c. kr. deželni šolski svet (9. septembra 1908, št. 5023) privolili, da sme katehet Janko Mlakar poučevati na zavodu verouk 8 ur na teden. 3. Kuratorij naznanja z dopisom z dne 5. oktobra 1908, št. 43, da je gospod minister za bogočastje in nauk z razpisom z dne 25. septembra 1903, št. 35.655 učiteljici in nadzorovalni dami, gospodični Mariji Wessnerjevi, izpregledal polaganje usposobljenostnega izpita za dekliške liceje. 4. Z dopisom z dne 9. oktobra 1908, št. 4658 je c. kr. deželni šolski svet vzel na znanje imenovanje dr. P. Grošljev o. 5. Z razpisom mestnega magistrata z dne 3. novembra 1908, št. 337 se naznanja, da je občinski svet dež. stolnega mesta Ljubljane imenoval gdč. Marijo Wessnerjevo za licejsko učiteljico. 4= # —— •X- V I. razred liceja so se vpisovale deklice dne 6. julija in 15. septembra 1908, sprejemne izkušnje so se vršile dne 7. julija in 16. septembra. V I. letnik višje dekliške šole se je vpisovalo dne 16. septembra, sprejemne izkušnje so bile dne 17. septembra. Dne 17. septembra so se sprejemale gojenke v II. razred liceja, v II. in III. letnik višje dekliške šole in v pedagoški tečaj. Šolsko leto 1909/10 se je pričelo dne 18. septembra s slovesno službo božjo ob 9. uri v križevniški cerkvi. Dne 19. septembra se je pričel redni pouk. Dne 28. septembra so se vpisovale kandidatke v trgovski tečaj, 29. septembra so se pa vršile sprejemne izkušnje. Dne 5. oktobra je obhajal zavod god Njegovega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. s slovesno službo božjo ob 8. uri v trnovski cerkvi. Dne 2. novembra, dan vseh vernih duš, ni bilo pouka. Dne 19. novembra je bila spominska sv. maša za Njeno Veličanstvo rajno cesarico Elizabeto. V proslavo 60 letnega vladanja Njegovega Veličanstva cesar j a Franca Jožefa I. se je vršila dne 2. decembra jubilejna slavnost. Po slavnostni sv. maši v trnovski cerkvi so se podali gojenke in učiteljstvo v telovadnico k šolski slavnosti, ki je popisana na str. 9. Istega dne je prisostvoval ves zavod ob 12. uri odkritju spomenika Nje g. Veličanstva pred justično palačo. 16. do 20. novembra in 16. in 19. decembra je nadzoroval mestni dekliški licej c. kr. deželni šolski nadzornik g. Franc Hubad. Božične počitnice so trajale od 23. decembra opoldne do vštetega 3. januarja. Dne 13. februarja se je končalo prvo polletje s skupno službo božjo v trnovski cerkvi. Drugo polletje se je pričelo v sredo, dne 17. februarja. Velikonočne počitnice so trajale po navadi, o Bi n ko št ih sta pa bila prosta samo oba zapovedana praznika. V sredo, dne 19. maja je bilo prosto zaradi majnikovih izletov. Izpovedi in sv. obhajila so se udeležile gojenke: 10. in 11. novembra, 30. in 31. marca in 16. in 17. junija. Šolsko leto 1908/9 se je končalo dne 8. julija z zahvalno službo božjo ob 8. uri v trnovski cerkvi. Po službi božji se je pela cesarska pesem. X. Važnejše pravice gojenk in absolventk javnih dekliških licejev. C. kr. naučno ministrstvo za bogočastje in nauk je priznalo doslej naslednje pravice: 1. Abiturientke 'javnih dekliških licejev so istopravne z abiturient-kami c. kr. ženskih učiteljišč ter jim je dovoljeno, ako napravijo uspešno zrelostni izpit in izpolnijo vse druge predpisane pogoje, vstopiti kot izredne slušateljice na filozofsko fakulteto avstrijskih vseučilišč. V četrtem letu si lahko pridobe učno usposobljenost za dekliške liceje in sicer: a) za kak moderni jezik, b) za zemljepis in zgodovino, c) za matematiko, prirodopis in priro-doslovje ali pa č) za prostoročno in geometrično risanje. 2. Abiturientke z zrelostnim izpričevalom se dopuščajo k farmacevtskemu poklicu (lekarniškemu obrtu), ako napravijo izpit iz latinščine, kolikor se zahteva v prvih šestih gimnazijskih razredih. 3. Abiturientke, ki imajo fizično sposobnost in predpisano starost, lahko vstopijo v III. letnik ženskega učiteljišča, ako napravijo dopolnilni izpit iz vzgojeslovja, ali v IV. letnik na podlagi dopolnilnega izpita iz vzgojeslovja in poukoslovja. Oproščene so pa tudi vsprejemnega izpita iz petja, telovadbe in ženskih ročnih del, ako imajo v zrelostnem izpričevali! najmanj red „dobro“. 4. Kandidatkam z zrelostnim izpričevalom javnega dekliškega liceja, ki se oglasijo za zrelostni izpit na ženskem učiteljišču, se preneso redi iz zrelostnega izpričevala dekliškega liceja v zrelostno izpričevalo ženskega učiteljišča iz tistih predmetov, ki so na dekliškem liceju obvezni. Iz zdravstva in iz predmetov, ki so na dekliškem liceju neobvezni, na ženskem učiteljišču pa obvezni, morajo te kandidatke napraviti izpit. Za kandidatke, ki vstopijo v III. letnik ženskega učiteljišča, veljajo glede ugotovljenja redov iz omejenih predmetov za zrelostno izpričevalo ženskega učiteljišča naredbe, ki so veljavne za vse druge kandidatke. (§ 64. al. 19. min. nar. z dne 31. julija 1886, št. 6031). 5. Abiturientke z zrelostnim izpričevalom se pripuščajo k državnemu učiteljskemu izpitu iz stenografije. 6. Kandidatke z zrelostnim izpričevalom se oproste iz učnega jezika pri izpitu učiteljske usposobljenosti za poučevanje francoščine in angleščine na meščanskih šolah, učiteljiščih in privatnih učiliščih v okviru ljudske šole. 7. Gojenke, ki so dovršile prve štiri licealne razrede, se sprejmo v poštne in brzojavne kurze ter lahko dobe mesto poštne pomožne uradnice. Abiturientke z zrelostnim izpričevalom imajo prednost pred vsemi drugimi prosilkami. 8. Gojenke, ki so dovršile IV. letnik liceja, lahko vstopijo v čet-verorazredno trgovsko akademijo za deklice na Dunaju II., Stephaniestraße 4. 9. Abiturientke z zrelostnim izpričevalom pa lahko vstopijo kot redne slušateljice v enoletni abiturientni kurz za deklice na imenovani trgovski akademiji na Dunaju. Absolventkam tega kurza je odprta pot v višje trgovske urade, v banke itd., oglasijo se pa tudi lahko za učiteljski izpit za dvorazredne trgovske šole. Pričakovati je, da dosežejo abiturientke dekliških licejev še večje stanovske pravice. XI. Posebni tečaji na zavodu. I. Češki tečaj za gojenke mestne višje dekliške šole je trajal od oktobra do konci šolskega leta in sicer po 2 uri na teden. Obiskovalo je ta tečaj 25 gojenk redno do konca leta. Poučeval je dr. Pavel Pestotnik, gimnazijski namestni učitelj. II. Češki tečaj „Splošnega slovenskega ženskega društva v Ljubljani“ je trajal od oktobra do konci februarja in sicer po 2 uri na teden. Povprečno je bilo 15 udeležnic. Poučeval je Adolf Porš, knjigovodja banke Slavije. III. Cercle franco-illyrien je trajal od aprila do konca leta po 1 uro na teden. Povprečno je bilo po 50 udeležnic in udeležnikov. Podučeval je Friderik Juvančič, c. kr. realčni profesor. XII. Naznanilo o začetku šolskega leta 1909/10 A. Mestni dekliški licej. Vpisovanje bode dne 9. julija od 9. do 12. ure dopoldne. Deklice, ki se dajo vpisati v licej, se morajo oglasiti v spremstvu roditeljev ali njih namestnikov s krstnim listom in z zadnjim šolskim izpričevalom. Za sprejem se zahteva: a) da dopolnijo še tekom leta 1909. deseto leto starosti, b) da napravijo sprejemno izkušnjo. Sprejemna izkušnja bode dne 10. julija in sicer pismena ob 8. uri zjutraj, ustna ob 3. uri popoldne. Za izkušnjo se zahteva: 1. Iz krščanskega nauka toliko znanja, kolikor se ga pridobi v prvih štirih letih ljudske šole. Oproščene so tega izpita tiste deklice, ki so prinesle v izpričevalu iz tega predmeta vsaj „dobro“ ali „2“. 2. Iz slovenščine spretnost v čitanju in pravilnem pisanju; znanje početnih naukov iz oblikoslovja in analize prostega stavka. 3. Iz nemščine spretnost v čitanju in pisanju. 4. Iz računstva izvežbanost v osnovnih računih s celimi števili. •X- * * Dne 9. julija se sprejemajo tudi deklice, ki hočejo vstopiti v II. ali III. razred liceja. Poleg zadostne starosti se morajo izkazati z javnoveljavnim iz pričevalo m, da so z uspehom dovršile prejšnji letnik enako organiziranega zavoda, ali narediti sprejemno izkušnjo, ki bode tudi 10. julija. Jeseni se bode vpisovalo dne 16. septembra od 9. do 12. ure pa le tedaj, če bode v razredih še kaj prostora. Pri vpisovanju se plača 4 K sprejemnine in 4 K prispevka za učila. Za sprejemno izkušnjo v II. ali III. razred pa poleg tega še 20 K izpitne pristojbine. Gojenkam, ki so bile že na zavodu, se je javiti pri ravnateljstvu dne 17. septembra med 10. in 12. uro, ako niso naznanile že poprej pismeno svojega vstopa. Ponavljalne izkušnje bodo dne 17. septembra. Vsaka gojenka plača pri vpisovanju 4Kprispevka za učila. Šolnina za I. polletje, ki znaša 40 K, se plačuje pozneje. V slučajih darovitosti in ubožnosti, ki so vredni posebnega uva-ževanja, sme kuratorij posamezne gojenke oprostiti šolnine popolnoma ali polovično. Za prvo polletje I. razreda ni nobenega oproščenja. Šolsko leto 19 09 10 se prične v soboto dne 18. septembra s slovesno službo božjo ob 8. uri v trnovski cerkvi. Dne 20. septembra se prične redni pouk ob 8. uri zjutraj. B. Mestna višja dekliška šola. V I. letnik se deklice ne bodo več sprejemale. Gojenkam, ki so bile že na zavodu, se je javiti pri ravnateljstvu dne 17. septembra med 8. in 10. uro, ako niso naznanile že poprej pismeno svojega vstopa. Vsaka gojenka plača 4 K prispevka za učila. Šolnina, ki znaša za pol leta 10 K, se plačuje pozneje. Ponavljalne izkušnje bodo dne 17. septembra. Šolsko leto 1909/10 se prične v soboto dne 18. septembra s slovesno službo božjo ob 8. uri v trnovski cerkvi. Dne 20. septembra se prične redni pouk ob 8. uri zjutraj. C. Pedagoški tečaj. Ta tečaj je namenjen izključno le absolventkam mestne višje dekliške šole, ki se hočejo pripravljati za zrelostni izpit na c. kr. učiteljišču. Vpisovanje je dne 17. septembra med 3. in 5 uro popoldne. Č. Trgovski tečaj. Ta tečaj je namenjen v prvi vrsti absolventkam mestne višje dekliške šole, potem pa tudi drugim deklicam, ki so dopolnile 16. leto in so dokazale v posebni sprejemni izkušnji iz slovenščine, nemščine in računstva dovolj sposobnosti za umevanje trgovskih predmetov. Vpisovanje bode dne 28. septembra od 10. do 12. ure, sprejemna izkušnja pa dne 29. septembra ob 8. uri zjutraj. Šolnina znaša 10 K na mesec ter se plačuje v napred. Pripomnja: Za roditelje je velike vzgojevalne važnosti, da preskrbe svojim hčerkam stanovanja, kjer se gojenke pametno in vestno nadzorujejo. Šola kot taka more le potem uspešno zabranjevati slabi in škodljivi vpliv, ki preti zlasti mladim deklicam, ako jo podpira pri tem tudi domače nadzorstvo. Ravnateljstvo bode v tem oziru šlo vedno drage volje na roko staršem in gojenkam ter bode z veseljem nasvetovalo primerna stanovanja. XIII. Imenik gojenk. * spredaj znači odličnjakinje. a) Mestni dekliški licej. I. razred. * Bergant Marija, Pulj (Prim.). Boucon Angela, Ljubljana. * Cepuder Irma, Ljubljana. Cerjak Evgenija, Cerknica. Čefuta-Ucman Kristina, Tomaj (Prim.). * Ilešič Ljudmila, Ljubljana. Janež Ljudmila, Roznau (Erdeljsko). * Jermol Albina, Prečna. Kenda Dora, Dvor pri Bovcu (Prim.). * Klobučar Stanislava, Trebnje. Koch Miroslava, Ljubljana. * Krajc Hermina, Stari trg pri Ložu. Krisch Cirila, Ljubljana. Kušar Božena, Ljubljana. Kušar Vida, Ljubljana. * Lassbacher Marija, Gradec (Štaj). Majdič Matilda, Kranj. Majdič Vera, Kranj. Mally Vera, Ljubljana. * Mis Vlasta, Ljubljana. * Modrijan Elizabeta, Zatičina. * Pegan Pavla, Prečna. Pirc Erna, Št. Vid pri Ljubljani Pirc Valeska, Ljubljana. Piščanec Elda, Rojan pri Trstu (Prim.). Puhar Ana, Kranj. * Seunig Marija, Ljubljana. Simčič Marija, Planina na Notranjskem. Sulič Josipina, Prvačina (Primorsko). Sturm Ana, Splet (Dalmacija). Sturm Marija, Trst (Prim.). Štritof Vida, Kranj. Švigelj Hedvika, Gradič pri Brestu. Tičar Anica, Ljubljana. Trdina Mara, Ljubljana. Trnkoczy pl. Zaszkall Marija, Celje (Štajersko). * Urbas Josipina, Gor. Logatec. * Uršič Pavla, Ljubljana. * Vedernjak Flora, Idrija. Velepič Marija, Reka (Hrvaško). Vidic Marija, Trst (Prim.). Zakotnik Leopoldina, Ljubljana. Zamida Marija, Ljubljana. 43 II. razred. Amon Albina, Kranj Bajželj Avgusta, Ljubljana. * Bole Cirila, Reka (Hrvaško). * Cerk Helena, Žužemperk Debevec Lija, Ljubljana Flis Vera, Vrhnika. Golob Adela, Selztal (Štajersko). Hribar Dragica, Celje v(Štajersko). Hudovernik Zora, Žalec (Štajersko). * Janežič Emilija, Celje (Štajersko). Josin Magda, Ljubljana. * Kessler Slava, Krško. Kessler Vera, Krško. Kobal Ana, Vrhnika. * Koch Vida, Ljubljana. Komotar Nadina, Vrhnika. * Kopriva Marija, Ljubljana. Kosmač Marija, Ljubljana. * Kunstelj Marija, Vrhnika. Lapajne Nada, Idrija. * Macher Marija, Dobrota v Boki Kotorski (Dalmacija). Mally Danica, Ljubljana. * Mayer Anka, Lože pri Vipavi Munda Ana, Marenberg (Štajersko). Munda Marija, Marenberg (Štajersko). Naglas Helena, Ljubljana. * Obrekar Silvija, Pulj (Prim.). Pauletič Josipina, Gabrije pri Gorici (Primorsko). Perušek Marija, Podcerkev pri Star. trgu. Petrovčič Stana, Ljubljana. Podgoršek Leandra, Ljubljana. Pretnar Ivanka, Bled. Reich Hilda, Ljubljana. :iLEobnik Marija, Ruše (Štajersko). Rohrmann Vera, Ljubljana. Sever Frančiška, Ljubljana. * Simčič Antonija, Idrija. * Širše Pavlina, Sv. Jurij ob Taboru (Št.). * Suša Angela, Dol. vas pri Senožečah. * Tominšek Emilija, Kranj. Vončina Dragotina, Idrija. Wolf Ana, Ljubljana. 42 b) Mestna višja dekliška šola. I. A * pl. Ballogh Valerija, Ljubljana. * Bartl Ana, Šmartno pri Litiji. Beniger Marija, Kamnik. Bertoncelj Ivana, Gorenja vas pri Škofji Loki. Bloudek Edvarda, Idrija. * Deržaj Marija, Ljubljana. Dežela Albina, Idrija. Germelj Jelica, Solčava (Štajersko). Goederer Pavla, Ortnek. Gross Maksa, Ljubljana. Hertlischka Martina, Fužine pri Ljubljani. Hodnik Ana, Šenčur pri Kranju. Horvat Mihaela, Ljubljana. Jankovič Jožefa, Ljubljana. Jedlovčnik Angela, Škale pri Velenju (Št). Josin Ana, Ljubljana. Kačič Vera, Šoštanj (Štajersko). * Kern Marija, Kokrica. Kosec Ana, Pristava pri Mengšu. Kozak Marija, Ljubljana. Kristan Celestina, Št. Vid pri Zatičini. * Lah Vida, Ljubljana. Lavrenčič Marija, Ljubljana. I. B Baran Julija, Sobžslav (Češko). Belič Pavla, Ljubljana. Berce Antonija, Slepšek pri Mokronogu. Bratanič Ana, Luče (Štajersko). Bukovec Matilda, Mrzla luža pri Trebnjem. Drnovšek Franja, Loke pri Trbovljah (Štajersko). Doležalek Angela, Metlika. Gilly Josipina, Trst (Primorsko) * Goropevšek Marija, Trbovlje (Staj.). * Guzelj Slava, Podgrad (Primorsko). Hitij Albina, Novo mesto. Homan Darinka, Prevoje. Hrast Marija, Logatec. Hrovatin Amalija, Brežice (Štajersko). Jarec Ivana, Kal pri Košani. Jenko Olga, Hrastnik (Štajersko). * Jezovšek Emilijana, Celje (Štajersko). Jurca Frančiška, Postojna. * Kenda Frančiška, Idrija. Krisch Otilija, Črnomelj. Krže Marija, Ljubljana. * Kunc Ljudmila, Ljubljana Lampe Ida, Ljubno (Štajersko). Lavrin Angela, Briše pri Zagorju ob Savi. Lombar Angela, Ljubljana. letnik. * Lenček Ivana, Ljubljana. Lenček Margareta, Ljubljana. Mally Vida, Ljubljana. * Okorn Zofija, Preddvor na Gorenj. Pahor Josipina, Renče (Primorsko). Pfefferer Marija, Videm (Štajersko). Pikei Leopoldina, Postojna. Ravnikar Ana, Ljubljana. Rožmanec Frančiška, Horjulr- * Rupar Marija, Ljubljana. * Sedlak Marija, Kopanj. * Sever Melanija, Ljubljana. Svetličič Ljudmila, Rakek. * Ševčik Ana, Ljubljana. Škof Ivanka, Št. Vid pri Ljubljani. Štimec Marija, Ljubno (Štajersko). Štrukelj Marija, Ljubljana. Tomc Alojzija, Šujca pri Dobrovi. Trošt Olga, Razdrto. Vakselj Ida, Dolnja Tuzla (Bosna). Vidic Amalija, Ljubljana. * Vodišek Olga, Ljubljana. Zupan Olga, Dolsko. Žnidaršič Terezija, Zdenska vas. 47 letnik. Merala Leopoldina, Ljubljana. Pehani Doroteja, Zužemperk. * Pfeifer Vida, Leskovec. * Pirc Zdenka, Kranj. Podkrajšek Olga, Ljubljana. * Pučko Ema, Krško. * Pučnik Mihaela, Kranj. * Pust Amalija, Loke pri Trbovljah (Št.). Repič Ljudmila, Št. Vid pri Zatičini. * Rohrmann Marija, Grm pri Novem m. Sancin Vekoslava, Škedenj pri Trstu (Primorsko). Seunig Katarina, Ljubljana. Seunig Marija, Ljubljana. Slabina Olga, Ljubljana. Šmid Mihaela, Podgorje pri Slovenjem Gradcu (Štajersko). * Terpin Antonija, Idrija. Toplikar Ema, Ljubljana. Urbas Frančiška, Gor. Logatec. Vdovič Darinka, Ljubljana. Vidmar Ivanka, Ljubljana. Vogel Marija, Radeče pri Zidanem mostu. Weber Marija, Celje (Štajersko). Zabukovec Pavla, Ljubljana. Žagar Ana, Markovec (Notranjsko). 49 II. A letnik. * Bežek, Stanislava, Žužemperk. Blumauer Josipina, Ljubljana. Christof Pavla, Kostanjevica. Gantar Ljudmila, Studenec pri Raki. Gostič Pavla, Ljubljana. Jak Berta, Ljubljana. Kalinšek Jos., Podgorje pri Kamniku. * Kamenšek Katarina, Gerdina pri Sto-prcah (Štajersko). Keržan Hedvika, Ljubljana. Kobal Sabina, Krško. * Komac Helena, Ljubljana. * Koman Antonija, Ljubljana. * Stajer Marija, Metlika. Širca Olga, Griže pri Celju (Štaj). Kosmač Mihaela, Ljubljana. Košca Ana, Ljubljana. Maček Josipina, Ljubljana. Malenšek Marija, Zgornji Tuhinj. Nitsch Angela, Ilirska Bistrica Ogorevc Ana, Konjice (Štaj.). Paulin Ljudmila, Črnomelj. Pelan Milena, Mozirje (Štaj.). * Pišlar Alberta, Šiška. Počivalnik Emilija, Ljubljana. Podobnik Leopoldina, Idrija. * Prestor Julijana, Ljubljana. Pretnar Marija, Vel. Dolina ob Savi. Rekar Marija, Ljubljana. Ribnikar Olga, Dol. Logatec. Šuflaj Vida, Velike Lašče. * Tekavčič Marta, Ljubljana. * Wirand Ida, Ljubljana. * Zor Marija, Ljubljana. 33 II. B letnik. * Brunner Marija, Novo mesto. Cepuder Amalija, Ljubljana. * Dolenc Pavla, Grm pri Novem mestu. Faganeli Milena, Miren pri Gorici (Prim.). Gabršek Zlatka, Krško. Goederer Karolina, Ortnek pri Ribnici. Jeretina Antonija, Ljubljana. Kambič Otilija, Ustje pri Ajdovščini. Kavšek Justina, Ljubljana.v * Kosi Rafaela, Središče (Štaj.) Kunej Kristina, Podsreda (Štaj). * Maicen Rozalija, Vipava. Mesesnel Ema, Trst (Prim.). * Mulaček Vera, Ljubljana. Pečirer Ana, Idrija. * Petek Ana, Ljubno (Štaj.). Pribil Ernestina, Ljubljana. Pustišek Justina, Blagovna pri Celju (Štaj.). Pušenjak Ljudmila, Mota pri Ljutomeru (Štajersko). * Repič Jelica, Ljubljana. Sirk Ana, Ljubljana. * Skale Milica, Novo mesto. * Smole Berta, Sevnica (Štajersko). Svetek Bogdana, Ljubljana. * Šavnik Ana, Kranj. Šeme Helena, Gatina pri Grosupljem. Šušteršič Frančiška, Ljubljana. * Tomažič Ema, Ljubljana. Trefalt Pavla, Ljubljana. Zajc Ana, Ljubljana. * Zupanec Ana, Ljubljana. Žejn Edvina, Col nad Vipavo. Ženko Pavla, Velče pod Ljubljano. 33 III. * Andreičič Olga, Novo mesto. Baebler Emilija Vrhnika. pl. Ballogh Irma, Ajdovščina (Prim.). * Bežek Vladimira, Žužemperk. Bizjak Marija, Ljubljana. Bloudek Zdenka, Idrija. * Debevec Milena, Borovnica. Franke Ana, Ljubljana. Germelj Pavla, Solčava (Štajersko). Gradišar Angela, Želimlje pod Ljubljano. * Hartman Amalija, Velike Lašče. Kavčič Justina, Ljubljana. * Kleinstein Ana, Kranj. Kobal Ivanka, Vrhpolje pri Vipavi. * Kokalj Teodora, vOrašje (Bosna). * Korban Ivanka, Št. Vid pri Zatičini. Lauter Marijana, Ljubljana. * Lebar Angela, Križevci pri Ljutomeru (Štajersko). letnik. Lenček Marija, Ljubljana. Meden Alojzija, Begunje pri Cerknici. * Medic Karolina, Ljubljana. Podkrajšek Vida, Ljubljana. * Potočnik Marijana, Završe pri Ptuju (Štajersko). Rus Marija, Breže pri Ribnici. Semen Pavla, Vrhnika. Sila Angela, Senožeče. * Simonič Marija, Kranjska gora. Sirk Angela, Ljubljana. Sirnik Ljudmila, Ljubljana. Sorko Ana, Št. Ilj v Slov. Goricah (Štaj.). Šalamun Marija, Stoprce pri Ptuju (Štaj.). Šinkovec Ana, Idrija. Tominšek Pavla, Bürmoosen (Salzburško). Zemljič Marica, Radomirje (Štajersko). Zupan Ivana, Ljubljana. Železnik Adela, Vipava. 36 Pedagoški tečaj. V šolskem letu 1908 9 so obiskovale ta tečaj naslednje gojenke: Ahačič Josipina, Kandija pri Novem mestu. Blinc Zora, Vinica pri Črnomlju. Dežele Davorina, Idrija. Dolinšek Ivanka, Cerklje na Gorenjskem. Gande Marija, Konjice (Štajersko). Gantar Ana, Studenec pri Raki. Heren Marija, Ljubljana. Kališ Danica, Ljubljana. Kamenšek Emilija, Metlika. Kessler Marija, Novo mesto. Kobler Vida, Ljubljana. Kokalj Angela, Brčka (Bosna). Košir Albina, Ribnica. Labernik Frančiška, Cerklje (Gorenjsko). Lebar Alojzija, Križevci pri Ljutomeru (Štajersko). Mlekuž Olga, Bovec (Primorsko). Močnik Josipina, Kamnik. Pfeifer Marija, Kočevje. Pirker Pavla, Ribnica. Praprotnik Antonija, Ljubljana. Ravnikar Josipina, Krško. Schwaiger Marija, Pulj (Primorsko). Soršak Angela, Ljubljana. Vidic Mara, Ljubljana. __________ Vilman Marija, Sava na Gorenjskem. 25 Izpit zrelosti so napravile leta 1908 na c. kr. ženskem učiteljišču v Ljubljani naslednje gojenke pedagoškega tečaja: Ažman Gabrijela, Logatec. Einspieler Marija, Kranj. Grebenc Ana, Ljubljana. Hočevar Pavla, Dunaj. Jager Iva, Ljubljana. Jakša Hedvika, Loka pri Zid. mostu (Štaj.). Juvančič Alojzija, Loka pri Zid. mostu (Štajersko). Kunej Angela, Št. Jurij ob juž. železnici (Štajersko). Munda Ivana, Marenberg (Štajersko). Petek Irma, Kresnice ob Savi. Pevc Vilibalda, Dol pri Zalogu. Piškur Marija, Trebelno na Dolenjskem Reitz Valerija, Prosek (Primorsko). Sikošek Terezija, Podsreda (Štajersko). * Sinkovič Danica, Trst (Primorsko). Sirnik Marijana, Osek (Slavonija). Starki Pavla, Sevnica (Štajersko). Vadnal Pavla, Ljubljana. Vizjak Minka, Ljubljana. Wudler Marija, Ljubno (Štajersko) 20 Trgovski tečaj. Kandidatke trgovskega tečaja v šolskem letu 1908/9: Baloh Amalija, Ljubljana. Cerar Gabrijela, Ribče pri Litiji. Čamernik Gabrijela, Vič pri Ljubljani. Ditrich Lea, Postojna. Fakin Dragica, Pulj (Primorsko). Gogala Cecilija, Ljubljana. Golob Lucija, Idrija. Gorupič Antonija, Kandija. Kocjančič Alojzija, Ljubljana. Koman Frančiška, Ljubljana. Konjar Pavla, Motnik. Korenjak Ivana, Trst (Primorsko). Macher Frančiška, Škofja Loka. Meden Evgenija, Begunje pri Cerknici. Merhar Olga, Dolenja vas pri Ribnici. Michler Ana, Ljubljana. Mozetič Marija, Gorica (Primorsko). Oranič Pavla, Križe pri Tržiču. Orehek Ivana, Maribor (Štajersko). Oswald Frančiška, Železniki. Pečirer Marija, Idrija. Perme Marija, Zalog pri Ljubljani. Peternel Josipina, Ljubljana. Peternelj Ivana, Kovor pri Tržiču. Potrato Ana, Kamnik Prezelj Angela, Šmartno pri Litiji. Pukelstein Ivana, Ljubljana. Rogel Albina, Ljubljana. Rosina Ljubomira, Kostanjevica. Samsa Leopoldina, Ilirska Bistrica. Schiffrer Frančiška, Ljubljana. Smole Marija, Logatec. Soršak Hedvika, Ljubljana. Sulič Vincenca, Prvačina (Primorsko). Sušnik Angela, Vel. Lašče. Šarc Ana, Ljubljana. Treo Josipina, Ljubljana. Triller Marija, Škofja Loka. Vidmar Ivana, Ljubljana. Vrhovec Marija, Ljubljana. Wissiak Alojzija, Ljubljana. Zitterschlager Albina, Vrhnika. Žibert Frančiška, Liplje. 43 Končne izkušnje se bodo vršile dne 12. 13. in 14. julija. O uspehih bodemo poročali v prihodnjem šolskem letu. Kandidatke, ki so dovršile trgovski tečaj leta 1907/8: Andolšek Irma, Radovljica. Bajt Frančiška, Idrija. Benedik Frančiška, Ljubljana. Bonačič Marija, Splet (Dalmacija). * Cerar Ivana, Mengeš. Cepuder Ana, Šmarje pod Ljubljano. Črnigoj Pavla, Selo pri Črničah (Prim). * Debelak Ljubomira, Trstenik nad Kranjem. Gostič Josipina, Selo pri Lukovici. Großlercher Marija, Domžale. Gruden Amalija, Idrija. Jerele Marija, Št. Jernej na Dolenjskem. Jerman Jakobina, Novo mesto. Jesih Josipina, Sava pri Litiji. Juvanec Dragotina, Ljubljana. Klun Ivana, Kot pri Dolenji vasi pri Ribnici. Kmet Marija, Tržič. * Kočevar Ljudmila, Želimlje pod Ljubljano. Kotlušek Hedvika, Ljubljana. Križman Marija, Krško. * Lapajne Pavla, Idrija. Merala Zofija, Ljubljana. Mikuš Ana, Lož. Mikuš Slava, Mokronog. * Mlinar Frančiška, Moste pri Ljubljani. * Mozetič Zora, Gorica (Primorsko). Petrič Alojzija, Krško. Premk Frančiška, Ljubljana. Remic Ana, Idrija. Rihtaršič Alojzija, Št. Lenart nad Škofjo Loko. Sever Alojzija, Kostanjevica. Sever Ana, Ljubljana. Supančič Filipina, vDunaj. Šircelj Frančiška, Št. Peter na Krasu. * Škrlj Marija, Ljubljana. Turk Amalija, Lukovica pri Brdu. Varšek Ivana, Ljubljana. Vrančič Frančiška, Zatičina. Weber Marija, Kamna gorica pri Št. Vidu nad Ljubljano. Zorc Albina, Kandija pri Novem mestu. 40 * Mladika. Po inicijativi nadzorovalne dame in licejske učiteljice gospodične M. Wessn er j e ve se je ustanovilo društvo „Mladika“ spomladi 1. 1906. z namenom, da vzdržuje slovenski internat in zasebno dekliško šolo kot pripravljalnico za mestni dekliški licej. Društvena pravila je vlada potrdila z razpisom z dne 26. aprila 1906 pod štev. 1621 praes. V društvenem odboru so sledeče dame in gospodje: Gospa Milica Hribarjeva, soproga župana in državnega poslanca, kot predsednica; gospa Pavla Levčeva, soproga c. kr. dež. šol. nadzornika, kot namestnica; gospodična Filome/ia Senekovičeva, c. kr. strokovna učiteljica, kot blagajničarka; gospa Franja dr. Tavčarjeva, soproga odvetnika in dež. odbornika, kot ekonomka; gospa Cecilija dr. Korunova, soproga c. kr. gimn. profesorja, kot odbornica; gospa Josipina Macherjeva, soproga licejskega ravnatelja, kot odbornica; gospodična Marija Wessn e rjeva, licejska učiteljica, kot odbornica; gosp. župan Ivan Hribar, državni poslanec itd. in gospod vladni svetnik Andrej Senekovič, c. kr. gimn. ravnatelj v p., kot zaupnika; gosp. magistratni svetnik Evgen Lah, kot tajnik in zapisnikar. Internat je bil otvorjen dne 15. septembra 1907 v Gosposki ulici št. S in je imel letos 44 gojenk, ki so večinoma obiskovale licej in višjo dekliško šolo. Pravila, prospekt, hišni in disciplinarni red se dobe pri vodstvu internata ali pri društvenem odboru, Gosposka ulica št. 8. Pod vodstvom prefekte gospodične Marije Dolinarjeve se internat prav povoljno razvija. Njegova nujna potreba se je dejansko pokazala in želeti je le, da bi društvo v lastnem domu čimpreje tem bolje še uspešnejše dosegalo svoj koristni namen. Internat „Mladika“ se ima postaviti kot lastna zgradba poleg že obstoječega mestnega dekliškega liceja na strani proti tivolskemu gozdu in so načrti zanj že gotovi. V internatu je tudi skrbljeno za francosko, laško in nemško konverzacijo, glasovirski pouk in solopetje; vse to vodi gdč. Kati n k a Jugovičeva. Društvo „Mladika“ je pričelo tudi z izvrševanjem drugega namena, z zasebno dekliško ljudsko šolo. Letos, jeseni, se otvori na tej šoli tretji razred. Vpisavalo se bode v vse tri razrede dne 9 julija in 15. septembra t. 1. od 9.—12. ure v licejskem poslopju. Voditeljica tej šoli je gospodična Mari j a Wessn er j e v a. Poleg kateheta g. Janka Barleta sta poučevali na tej šoli letos gospodični Marija Grošljeva in Cirila Pleškova. Vsebina. Stran Skrbite za vzgojo svojih hčera! Spisala gdč. M. Wessnerjeva . . . . 5 Jubilejna slavnost Njeg. Veličanstva.....................................................9 Kuratorij mestnega dekliškega liceja.........................................................12 Šolska poročila..............................................................................13 I. Učiteljstvo.....................................................................14 II. Učni načrt.....................................................................17 III. Učne knjige....................................................................26 IV. Naloge..........................................................................28 V. Učila............................................................................30 VI. Statistika gojenk...............................................................34 VII. Pospeševanje pouka in telesnega razvoja gojenk.............................37 VIII. Važnejše odredbe višjih oblastev...............................................38 IX. Kronika.........................................................................39 X. Važnejše pravice gojenk in absolventk javnih dekliških licejev . . 41 XI Posebni tečaji na zavodu.........................................................42 XII Naznanilo o začetku šolskega leta 1909/10.................................. 42 XIII. Imenik gojenk..................................................................45 Mladika......................................................................................50 5|E □D ' ■ i ■ VA '.Yv'V-~- : iill®#§Sfil§® l*s$&X&5#&S^&rX »»SS