Štev.207

?nz, sobota 5. oktobra 1946.

Loto

PAPEZ S3

BORI ZA AIR.

.NEBOJIN SE KUTI : KONCENTRACIJSKEGA TABORIŠČA!

VIII.

To je zadnji sestavek iz objavljenih spomintv
francoskega'diplomata Charles - Roux-a, ki je
prekinil svoje spomine na papeža, ko je bil po¬
klicen za glavnega tajnika francoskega zunanje¬
ga ministrstva v Pariz in se je ločil od Vatika¬
na,

MUSSOLINI 9 DRI NI ODGOVORIL. "Teden dni kasneje je prižel Summer Bell e s.'

Tudi on je obiskal Pija XII. in kardinala
Magli»ne-ja. Oba sta mu povedala, da Mussolinijevo obnašanje ni po¬
mirljiv*, da pa že vedno zaupata v italijansko javno mnenje, da ga b® .
morebiti to odvrnilo od vojne pustolovščine, v kateri bi italijanski
interesi bili smrtno ogroženi. Ker je bilo verjetno, da bi javi®^
mnenje res utegnilo .Mussolinija brzdati, je papež na velikonočno ne¬
deljo dne 24. marca pridigal v cerkvi sv.Petrai V svoji pridigi je
znova obsodil, da se krši pravo, da.se prezirajo pogodbe, -da se uva¬
ja mednarodni terorizem, z eno besedo, papež je obsodil -politično in
vojačke metode, kakršne so začeli Nemci uporabljati. Ker so pa priha¬
jale vedno bolj vznemirljive novice, se je papež še prej kakor en me¬
sec kasneje odločil za nenavaden diplomatski ukrep. Dne 21. aprila je
namreč sam pisal Mussoliniju pismo, v katerem ga je kot predsednika
vlade opozarjal na njegovo _osebno odgovornost, da bi ga odvrnil, naj
ne pograbi za -orožje, ter mu na drugi strani tudi dopovedoval, kak®
koristna bi bila nevtralnost za Italijo. Mussolini pa celih 9 dni
odgovoril. Šele 30. aprila je prišlo njegovo pismo. Začelo

m

kratko raziago, da j e
na, ter se je končala
jutri stopila v bojno
ce jasno zahtevala njena čast,
ko me je Papež Pij XII. dne 7.
mi to povedal, sem se zavedal,
Mussolinijevih oci, če se bomo
vojaški stiski. Prepričan sem,

d  w v/ v w £/-*. ca. *-/ w -i- S  0 J S B

vojska v določenih primerih politično upraviče-


s temle zagotovilom: "Ce bi Itcalija danes ali
areno, bi se to zgodilo le, če bi to kakor son-
njeni interesi in njena prihoanjost."
majnika sprejel v zasebni avdijenci in
da bo ta "sončna jasnost" sijala iz
mi Francozi lepega dne znašli v hudi
da tudi papež Mussolinijevega odgovora
ni drugače razumel ko jaz. Vkljub temu pa papež ni odnehal in je še.
naprej obo.eloval javno mnenje. Dne 5. majnika je s prižnice v cerkvi
"Santa.Maria Sopra Minerva" spregovoril goreč klic za mir, zlasti za
mir-Italije."

FAŠIZEM DIVJA ZOPER P APS 2 A. "Kakor hitro je papež zvedel, da so Nemci

zasedli Belgijo, Holandsko in Luksenburško,
je brž brzojavil belgijskemu kralju, nizozemski kraljici in luksenbur-
ski veliki vojvodinji z besedami, ki so izrekale papežev protest zoper
ti?, trojni napad. Vse te tri brzojavke je papež dal priobčiti. Musso¬
lini in njegovi 100$ fašisti so zdivjali. Svojo jezo so izlivali naj-

džjiLsBprej na vatikansko glasilo "Ossorvatore Romano" ter napadali

nj egove

Štev. 207 —— --Domači glasovi, 5.1.1946.-- Str. 2.

prodajalce in bralce. Prav tako so Mussolinijevi listi najhuje gra¬
jali papeža samega. Celo napadati so ga zaceli na vso moč. Nato je
prišla uradna Mussolinijeva pritožba, ki jo je prinesel sam itali¬
janski veleposlanik Alfi eri. Papeža pa to ni prav nič ganilo. Izja¬
vil je, da se
ter”se tudi nc

to ni prav ni6 ganilo.

ne cia oplašiti niti od demonstracij,niti od groženj
5 boji, 6e bi moral iti v koncentracijsko taborišče.”
Teden dni kasneje je naš (francoski) vojaški položaj
postal zelo težak. Dne 17. majnlka zvečer, sem dobil pism« z naroči-

O -'
"J,__

lom,

bil pred kratkim,
pisano v kabin
čenjalo. z besedami;
va.lo s prošnjo, naj

imenovan

ministri

nujno izročim papežu. Pisal ga je kardinal Suhardj ki je

.riškega nadškofa. Pismo, ki je bilo'
siicp predsednika Paula Reynauda- se) je za- ■
"Sveti Oce, naša armada se maje." Pismo je nadalj
bi pij XII. posredoval pri ?|ussoliniju, da bi

Italija ne napadla Francije v. trenotku, ko' se že itak le težko še .dr¬
žimo zoper Nemce.' Se tisto noš sem odšel v Vatikan. Papež mi je dal
odgovoriti, da bo vse ukrenil po "svojih mislih. In res j e' njegov' nun T
cij takoj obiskal grofa Ciana, kateri pa mu ni več prikrival,- da je
vstop Italije v vojsko neizogiben in da so njemu najbolj bedasti mi-Jj
nistri Mussolinijeve vlade rekli, .da. se papež postavlja po robu vsej^
Evropi."

Tukaj se poročilo neha, ker je Charles - Ro ux-a. mini str

ski predsednik medtem poklical nazaj v

francosko
/ v

zunanje ministrstvo.

Niimberški proces je končan. 11 izmed navznčnih <21 obto
žencev je bilo obsojenih, med njimi večina na smrt. Ruski zastopnik
v mednarodnem sodišču je paotestiral zoper premilo sodbo.Prav tako
del nemške javnosti ugovarja, oprostitvi treh obtožencev, medtem ko
je ameriški general Eisenhover izjavil, da je sodba pravična, da ga
pa preseneča smrtna obsodba, vrhovnega nemškega poveljnika generala.
Jodla.V kratkem naj navedemo nekaj izjav na smrt obsojenih in oprošče
nih.

KAJ PRAVI GdRlFGr? Zastopnik angleškega lista

smrt obsojenega Gbringa, n:

vprašanj. Goring je to muc
nemška zgodovina in nemšl
odgovoril

je pismeno prosil na
mu odgovori na nekaj

i storil. Na vprašanje, kako misli,, 'da b®

šlo. narod Go ring a kasneje presojal, je

Gb ring

■ "Za zdaj ni prav nič
du" količkaj podobno. Zeto tudi nc
naroda, Nato je naglašal, da je on
in da je prepričan, da bo
stal, njega lepo presojal,
čije in ali

takega kar

"nemškemu naro-
mn.enja namšk eg a

bo

bi bilo
more biti nobenega
ves čas želel mir v preteklosti
čez 5 let nemški narod, če bo takrat še ob-
Na vprašanje, kako presoja bodočnost Nem-
Nemčija sprejela sovjetski sistem, je Goring odgovoril
"Saj- ni nič odvisno od nemškega naroda, kakšna bo pri-
e, pač pa je vse odvisno od namenov anglo-saških držav
koliko so pripravljene braniti svoj e. interese," Dodal je
še, da bi bila civilizacija uničena, če Združeni narodi ne bodo znali
učinkovito nadzirati atomske energije.

Nekateri na smrt obsojeni so vložili prošnje za pomilo¬
stitev,
ustreljer

nikar ne vlaga nobene pritožbe ali nro.šni«"? »TTn^čm
vseeno ali me

hodno st N
in od tega,

celicah takoj
nekak vepski
zdaj odklonil

generala Keltel in Jodl pa prosita le, da bi bila kot vojaka
ua in ne obešena, Goring pa je svojemu zastopnika rekel naj

boj in mi je

obesijo ali us fr el e, " Na.smrt obsojeno so ,v

duhovniki njihove vere
ideolog nacizma in silen sovražnik krst
p a sto r j a, m e dt era ko Gb ring

obiskali

vT

kose

W...£


jS

rstva

bil
budi ■

vsam dan nodi

službi božji.

Str.

Štev. 2G r

:-- Domači glasovi, 5.1.1946,-----

ali "bi sprejel še kdaj kako politično službo,
j c teko malo verjetno, da bi mu kdo ponudil

KAJ PRAVIJO OPROŠČENI PRIJE? Vsi trije oproSceni so So v svojih ce¬
licah, ker zasedbene oblasti še niso pri¬
pravile vseh dokumentov. Nemška policija jih je hotela aretirati, da
bi prišli pred nemška-sodišča, pa so to zavezniki preprečili. Okoli
vseh treh-so so zbrali časnikarji in jih prosili za izjave.

Fritsche, ki ju bil vojni propagandist v Coobbelsovi
siužbi, je na vprašanje,
smehljaje odgovoril, da

tako službe, da se na te vprašanje sploh ne splača odgovarjati. Pro¬
sil pa je', da bi ga njegova 11 letna hčerka še ne obiskala, ker bi .mu
bilo hudo, ko bi njegov otrok videl svojega, očeta v ječi.h .d

bi odpo'potova.1 v Hamburg.

P cap c-n znani rumški voj ep o slanik je dejal, da je svojo
politične delo dokončal in se v to ne. bo več vtikal. Dejal je, da
je bil zanj čudovito prijeten občutek, ko je lahko prebil noč, ne da
bi bila prod n j ego vimi .v:, ati stala straža, in da lahko bere časopise.
Sin mu jo prinesel 2 nahrbtnika raznih potrebščin in živeža. Rad bi
čimorej odpopotoval v Ravensburg v francoski coni, kjer živi njegova
družina, D.jal je, da je bil prepričan, da bo oproščen, ker so'ne ču¬
ti krivega. Z njegovo seno, dokler je še prebivalo v .ruski coni, so
Rusi lepo ravnali. Ko pa je bil zaprt v ITiimbergu'kot obtoženec, šo¬
bili Nemci tisti, ki so njegovo'ženo pregnali in ji dovolili vzeti s.
seboj is en kovček. Nato so vso hišo oplenili.

e 6  Schacht,. bivši voditelj vsega nemškega gospnarstva, je
na vfr-.šrnje, ali bi sprejel še kako politične službo odgovoril, da. bi
mogel*na to vprašanje odgovoriti šele takrat kadar bi mu kdo tako služb©
ponudii. ha koncu je-prosil časnikarje za tablico čokolade, ki bi j*
rad poslal .svojima dvema hčerkama, ki že eno leto nista jedli šokola-.
de. Kato mu je francoski časnikar jezno odgovoril, .da.francoski otro- 1

ci

ne

žc

4 leta čokolade niti videli niso. Schacht je še omenil, da se

želi. vrniti v rusko cono 'kjer je doma, ampak bi rad v Schlenvrig"
Holstein,- kjer ima majhno .kmečko hišico, kar je edino, kar mu je. osta¬
lo. od vsega, premoženja.

KONFERENCA AVSTRIJSKIH 5K0F0V

škof •

2 ,

se

/

v Salzburgu zbrali avstrijski

oktobra . _ w  ..._ _

■•'-■lešili vsi škofje. Najprej so govorili
j i. Nacizem je avstrijsko mladina

jjLu. e

:’je, ki. so se je u;
mladinski  v z

s -svojim fanatizmom zastrupiti,' Sklenili
j ah osnujejo mladinske skupine, ki pa ne smejo biti povezane
no politično stranko. - Dalje so sklonili, naj bi
p razniki:  Sv. Iri.je Kr
jino Vnebovzetje in kurijinc
- spet javno obhajali.

Potem so obravnavali položaj katoliške Cerkve
Avstriji. Pri tem s-._ sklenili, naj bi še ne povrnilo

skušal

;:o, oa naj se po

se

vseh * .župni-*
z nobe-
r k v e n i

" — ~ 7  — i.' w  ^ ^ •*-

rriji, sv.Jožef, sv.Peter in p-vel, -ari-
spočetje - ki jih je bil nacizem odpravil

v novi

_ . stanje prod le¬
tom 1938. Cerkev noče v ničemer biti vezana na kako politično stranko.
Smer škofovskih prizadevanj bo "Svobodna Cerkev v novi Avstriji*” Za*
to bo Cerkev za svoje osebne in stvarne stroške sama skrbela. Zaradi
tega naj se ohranijo dosedanji cerkveni prispevki, le nacistične tr¬
doto naj se odstranijo. Pač pa Cerkev zahteva, da s r'  ji nora vrniti
premoženje, ki so ga ji bili ugrabili nacistični
bo zavezniška vojaška vlada vrnila hiše in
porabila za socialne namene.

Na koncu je__škofovska deputacijr. odšla h generalu Collin¬
su, da

oblastniki. Ko ji
posestva, bo Cerkev to

~ '    T l/ -- -  ' ^ — U   v... —   —* Q ^

oroči sklope škofovske konference ter se vojaški vladi zah¬

vali 2 : dosedanjo podporo.

Štev«

2G r

-- Domači glasovi, 5.X. 1946.

Str.

"CVETJE v TUJINI''

spet iz¬

šlo, in. sicer 1.'številka 2. letni¬
ka r  s prav l.epo vsebino in prav
srčkanimi risbami mladih umetnikov.
Uvodno besedo le pod naslovom
"Cvetju no pot arugo lete!" napisal
g narodni delegat msgr.dr.Jože Ja¬
godic. List pod novim urednikom
lepo nadaljuje tradicijo prvega
urednika. Listu želimo veliko uspe¬
ha, bralcev in naročnikov,

PO Lili CII A BESEDNA URA. Ki¬
tajski list "Sin Wan Paojo  duho¬
vito označil posamezne velike na¬
rode v sedanjem političnem boju: .
"Francozi;’ d-lajo, ko so se nagovo¬
rili. Angleži že delajo, ico Že go¬
vore, Amerlkanci govore, ko so že
vse dodelali. Sovjeti delajo, ne
da bi govorili. Kitajci pa govore,
ne da bi delali. Po tej zadnji
označbi bi človek včasih lahko skle¬
pal, da smo Slovenci s Kitajci v
žlahti.

NAVODILA ZA PRELESTTTEV. BE¬
GUNCEV. ' Lsao- 22. septembra 1346 je
uprava IMRAA-e objavila v taboriš¬
čnih časopisih navodila glavnega
stana UNRSA-e v Celovcu glede be¬
guncev, ki se žele pridružiti o-
stalim členom svojo družine v ame-
rikanski ceni v Avstriji ali v an¬
gleški coni v Nemčiji. 3  ponovnim
razpisom glavnega stana UNRRA-e v
Celovcu je bil ta postopek spre¬
menjen, kakor sledi: Begunci, ki
želijo.biti premeščeni iz UNRRA-
inih*taborišč v britanski coni v
UNRRA-lna taborišča ali privatne
hiše izven taborišč v srnerikan ski,
angleški in francoski coni v Nem¬
čiji in Avstrijii z namenom, da se
združijo z ostalimi- elani družine,
morajo predložiti pismeno prošnjo
svojemu taboriščnemu direktorju.
Taboriščni direktorji bodo tako
prošnje poslali neposredno direktor¬
ju taborišča, komor begunec želi
biti premeščen. Ko dospe izjava o
sprejemu, bo direktor to izjavo in
predlog za premestitev takoj pred¬
ložil v pristojno rešitev glavnemu
stenu UNERA-e v Celovcu. Prošnje
je vlagati v baraki 2, soba 7,kjer
morejo -interesenti dobiti še po¬
drobne j ša navodila. Por the Director

Mr.J.Corsellis,

ČARE - PAKETI SO SE POCENILI.

Iz Amerike poročajo, da so se
ame: iški C ar e-paketi* ki jih
svojci pošiljajo svojcem v Ev-*
ropi, pocenili. 'Od 1. oktobra
daljo velja tak paket le 10 do¬
larjev, medtem ko je poprej
veljal 13 dolarjev.

GANDI - INDIJSKI. PODKRALJ? Iz
Londona poročajo, da. bo3"-n«Li 1948
ko poteče doba sedanjega pod¬
kralja lorda Uav/ella, imenovan
za indijskega podkralja. Ko so
Gandija vprašali, ali bi hotel
biti predsednik "republike Indi¬
je", je odgovoril: "Ne, sem pa

za zdaj že rajši indijski pod-
kralj." %

LETEČI STANOV-LUSKI VOZ, V
.Angliji zdaj grade leteči sta¬
novanjski voz, s katerim bo mo¬
goče preleteti vso Evropo. Je to
zaboju podobno letalo, zgrajeno
Večinoma.'iz lesa in opremljeno
z vso moderno udobnostjo. Leta¬
lo bosta gonila dva motorja z
največjo brzino 200 km na ure.
Poraba kuriva je tako mala, da
1 km vožnje ne bo stal niti 60
grošev. Za start bo potrebnih
samo 150 m ravnine. Dva potnika
bosta mogla udobno živeti v tem
letalu in obiskovati posamezne
dežele,'ne da bi jima bilo po¬
trebno iskati stanovanje v hote- m
lu. Za toplo prehrano bo skrbel ™
električni kuhalnik.

VISOKE KAKLA.de  LOrDGNSKIii
ČASOPISOV. Viscount Camrose,
lastnik "Daily Telegraph-a" in
drugih velikih časopisov ugotav¬
lja v nekem članku, da je nakla¬
da vseh angleških časopisov po
vojni občutno narasla. Po njego¬
vih navedbah imajo najvažnejši
časniki sledeče dnevne naklade:
"Daily E;-cpress "konservativni)
3,46'3.000 izvodov; "Daily Aail u
(kons.) 1,927.000; "Daily Tele-
graph" (kons.) 832.000; "News
Chronicle" (liberalni)1,595.000;
"Dailjc Herci d" (delavska stranka)
2,150.000; "Daiiy Torkar" (ko¬
munistični) 106.000; "Daily irror"

(neo dvis n) 2,400.000 ; "Dnily
.Graphic" 882.000; "Times" 229.000
izvodov.