Razne vesti. 5o3
Razne vesti.
v iLjubiijani, meseca seiptembra 1929.
Osebne vesti. Za dopisnega člana slovanskega instituta v Pragi je bil izbran univ. prof. dr. Krek Gregor. — Za sodnike apelacijskega sodišča v iLjubljani so postavljeni Janša Josiip, Lajovic Anton in dr. Konda Jakob. Za sodnike so postavljeni: Kolšek .losip pri okrožnem sodišču v Mariboru, dr. K e r n e v Josip v Krškem, P f e i f e r Josip v Brežicah, Kancler Anton v Murski Soboti in Karlovšek Janko v Prevaljah. Premeščeni so: starešini okrajnih sodišč Jerman Jakob v Kozje in dr. iLavrenčič Matija v Kočevje, sodnika dr. Tsc h Inke 1 Karel v Ribnico in C o š Fran v Mokronog. — Za inšpektorja v min.
304
<azne ves
za iiotr. stvari je iwstavljen dr. Goršič Fran. — Pri podružnici poštne liraniinice v Ljubljani (je imenovan za direktorja dr. Vidmar Vladimir, rtemeščeni so: odd. šef. fin. direkcije dr. Novotny Karei in inšpektor dr. Orel FiliiR v iBamjaluko, dr. Stegenšek Fran v Beograd za tajnika gen. direkcije davkov. — Za notarja je imenovan H a n ž i č Ivan v Velikiii Laščah; premeščeni so notarji: Kenda Josip na Brdo, Bakov-n i k Ivan v iKranj in R a n t Franc v Metliko. — Odvetniško pisarno so otvoriii: Tornago Leon, dr. Andrej čič Anton, dr. Novak Janže v Ljubljani, dr. Siegmund Ferdinand v Kočevju, dr. Raj h Štefan in dr. S ta no v ni k Ivan v Celju, dr. Vavhnik Miloš in dr. Šestan Ivo v Mariboru, dr. Winterhalter Ivan v Marnbergu, dr. Borštnik Vladimir v Krškem^ dr. L a v r i č Janko v, Kočevju, 2 m a v e c Josip v Ljutomeru. — V pokoj so stopili: dv. sv. B o n a č iFran, fin. inšpektor Perpar Ivan, dv. sv. Bežek Božidar in svetnik stola sedmorice dr. Furlan Anton. — Začasno se je odpovedal izvrševanju odvetništva dr. Natlačen IMarko. — Umrli so: odvetniki dr. Czifrak I., dr. Papež Fran, dr. Žerjav Gregor, dr. Vallentschag Oton, dr. Grossmann Karel, dr. Gosak Tone, dv. sv. K r e m e n S e k Janko, viš. sod. sv. V e h o v a r Mihael, sodnik dr. K e r n e v Josip.
Nagovor rektorjev ob promociji dr. Majarona za častnega doktorja tehničnih ved. Gd. rektor dr. iVidmar je ob svečani promociji dne 22. ja-nija 1929 predsednika nekdanje vseučiliške komisije, gda. dr. Danila Majarona, za častnega doktorja tako-le nagovoril: »(Visoko spoštovani gosipod doktor!
iDvajset let ste bili ria čelu mož, ki so se trudili in borili, da bi se uresničila stara kulturna zahteva našega naroda, da bi se ustanovilo vseučilišče v Ljubljani. Živeli ste za to veliko idejo z vsem svojim srcem, s vso svojo dušo. Ko so se Slovenci osvobodili in se s Srbi in Hrvati združili v narodno drižavo pod žezlom prejasne dinastije Karadjordjevi-čev, ste prejeli prelepo, pa težko nalogo, da ste kot predsednik vseučiliške komisije vodili priprave za ustanovitev naše univerze. To nalogoi ste v težavnih časih z moško odločnostjo, vztrajnostjo in modrostjo vzorno rešili. V kratki dobi osmih mesecev so pod Vašim vodstvom priprave tako dozorele, da je vlada Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v juliju I. 1919 predložila začasnemu Narodnemu predstavništvu načrt zakona o ustanovitvi Univerze Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani.
Kot idealen delavec za narod ste, visoko spoštovani gospod doktor, v polni meri zaslužili redko srečo, da ste videli idejo, ki ste zanjo živeli, uresničeno. Bog Vas je nagradil s spolštovanjem, ki ž njim gleda na Vas slovenski narod. Vedno budno skrb za mlado, v težavnih prilikah razvijajočo se slovensko univerzo. Vam je ob desetletnici, ki jo danes praznujemo, odvzel naiš ljubljeni kralj, ko je dovolil, da univerza sme nositi njegovo visoko ime.
Raz-ne vesti. 305
Po desetih letih uspešnega deia je naše vseučilišče smelo misliti na to, da se Vam oddolži z najvišjim odlilcovanjem, lii ga more .podeliti. Vzor moža, lii naj ga naša aliademska mladina v vsem posnema, boste sedaj v navzočnosti najodličnejših predstavnikov države in slovenskega rodu prejeli naslov častnega doktorja tehniških ved.
iBog iVam daj še doiga leta uživati sadove svojega plemenitega dela za narod in državo.
Gospod promotor, blagovolite izvršiti promocijo.«
Svetosavske nagrade: Ob svetosavski ,proslavi dne 27. januarja 19:28 ni bil noben slušatelj pravniške fakultete nagrajen s kraljevo nagrado, ker se v šolskem letu 1926/27 ni udeležil noben slušatelj tekme. Za svetosavsko tekmo v šolskem letu 1927,128 je razpisal svet juridične fakultete v Ljubljani 8 temat: 2 iz pravnozgodovinske, 3 iz pravosodne in 3 iz državoslovne skupine. Oddani so bili trije elaborati. Na svetosavski proslavi dne 27. januarja 1929 so bili odlikovani z nagradami Njegovega Veličanstva Kralja v znesku po 1000 Din vsi trije avtorji oddanili razprav: g. Gorazd Kušej iz Gradca, ki je obdelal nalogo »Gospodarski svet«; g. Mirko Mermolja iz iDevina pri Trstu za razpravo aZu-nanja trgovina Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev« in g. Ciril M i k u ž iz Prečne za razpravo »Pojem časti v kazenski pravni književnosti in zakonodaji naše kraljevine«. Za svetosavsko tekmo v šolskem letu 1928/29 pa je fakultetni svet juridične fakultete v Ljub-Ijarni določil sledeča teniata: 1. Pravnozgodo vinska skupina: 1. Pojem in pomen »poštenja« (bona fides) po rimskem pravu. 2. Pojem in pomen »poštenja« po rimskem in velijajočem pravu (primerjalno). 3. Tridentinske in najnovejše reforme zapadnocerkvenega zakonskega (bračnega) prava. 4. Pravnozgodovinsko gradivo v Valvasorjevi Slavi Vojvodine Kranjske, razpredeljeno po osnovnih vidikih. H. Pravosodna skupina:   1. Izvnšbena ekonomija.   2. Pravice na pravicah.
3. Pokritveno razmerje po novih zakonih o menici in čeku in po občem državljanskem zakoniku. 4. Kazenskopravna zaščita lova na divjačino in ribolova v kraljevini SlHS. IH. Državoslovna skupina: 1. Jugoslovanska agrarna reforma. 2. Poglavitne upravne reforme v Nemčiji, Franciji, Avstriji in Češkoslovaški po svetovni vojni. 3. Pravna pri-roda pravilnikov v teoriji in v pozitivnem pravu, osobito v naši praksi.
4, Posebni pomen zadružništva za slovensko gospodarstvo. 5. Zgradarina v Sloveniji ,po zakonu o neposrednih davkih iz 1. 1928 in po prejšnji zakonodaji (primerjalno). K. Sketelj.
Fiskalizem, ki pospešuje nagajivo zavlačevanje pravd. Objestnim rekurentom in nagajivim strankam vobče nudi naš taksni zakon ozir. njegova praksa cesto dobrodošel razlog za zavlačevanje pravdoreka in podaljšanje prekluzivnih rokov. Ako hočeš z rekurzom ali prizivom, o katerem si v naprej uverjen. da je neutemeljen, zadevo zavleči za par mesecev, treba samo. da vložiš rekurz brez podpisa odvetnika z nezadostnim kolkom zadnji dan na I. stopnji, ki ti f)otem v 5—6 dneh da
306 Razjie vesti.
pismeni poziv, da dopolniš kollcovno znamko v 30 dneh a. d. r, S tem si raztegnil prekliizivni rok 14 dni že za kakih 5 tednov: potem ko zadnji 3U. dan vložiš dapolnilni kolek, dobiš od sodišča ipismeni nalog, da moraš tekom 5 ozir. S dni dobiti podpis odvetnika za vloženi rekurz. Ce pa ne dobiš odvetnika, ki bi tak nagajivi rekurz podpisal, — in to se je v slučaju, ki ga niže objavimo, zgodilo, — se oglasiš zopet pri sodišču, zahtevajoč, da sedaj, ko si pravilno kolkoval rekurz, vzame rekurz na zapisnik in predloži rekurzni instanci v meritorno presojo. Okrožno kot rek. sodišče v Mariboru je v predležečem slučaju tako dvakrat vlolženi rekurz z odločbo z dne 11. VII. 1929 C H. 102/29-11 kot nedopusten zavrnilo iz nastopnih razlogov. »Tožencu je bil izpodbijani sklep vročen dne 5. maja 1929. Rekurzni rok je potekel dne 21. maja 1929. Dne 19. maja je došla sodišču pismena kot rekurz označena vloga toženca, ki pa ni bila podpisana ne po stranki sami (§ 75/3 c. pr. r.) ne po odvetniku (§ 520 c. pr. r.). Fo odplačilu takse se ije imel ta spis po §§ 84 c. pr. r. vrniti stranki v odipravo teh oblikovnih hib. To je prvi sodnik glede .podpisa odvetnika tudi storil. V določenem petdnevnem roku se ta hiba ni odpravila. Rekurz vsled tega ni dopusten in ga je bilo po § 536 c. pr. r. zavreči. Pri tem se ni bilo ozirati na napačen pravni poduk stranki od strani prvega sodnika, da se rekurz lahko da na zapisnik tudi pri sodišču, kar velja le v primerih, kjer se ni že dal pismeno. :Ni dopustno in bi pomenilo nezakonito podaljšanje roka za pravni lek nadomestovanja že vloženega pismenega rekurza a naknadnim sodnim zapisnikom.« — Želeti bi samo še bilo, da bi bilo okrožno sodišče dalo I. stopnji tudi navodilo v tej smeri, da bi stranki ab ovo naročilo, da v roku 8. dni preskrbi podpis odvetnika, ki bi seveda, če ga podpiše, tudi skrbel z.a pravilno kolkovanje ali pa poklicalo stranko samo v tem. roku k sodišču, da da rekurz na zapisnik in jo poučilo, knko ga je treba ko^kovati. S tem bi bila zadeva brez vsakega zavlačevanja na pravilni način rešena. Dr. Anton Brumen.
Poročilo delavske zbornice za Slovenijo za leti 1927 in 1928, ki ga je uredil zbornični tajnik Filip U r a t n i k (Ljubljana 1928, strani 197), obsega poleg simpatičnega uvoda (Naši domovi) razprave in informacije (I. del), statistične študije (II. del), pregled mezdnih in drugih pokretov (III. del) in poslovno oz. računsko poročilo {IV. del). Knjiga nudi mnogo več, nego bi človek, sodeč po nadpisu knjige, pričako\al. Zbornica polaga največji pomen seveda na oris gospodarskega in socialnega položaja in pa na stremljenja slojev, ki jih ona zastopa. Ti podatki so dobro došli vsem javnim delavcem. Pravnika pa zanima pr\-i del te zbirke, kjer je razvitih več kaj aktualnih vprašanij o delavskih zbornicah v Jugoslaviji (ljubljanska ima 79.683 članov, nekaj več ko beograjska ali novosadska, pa dosti več od šibkih zbornic v Sarajevu in Splitu; vsem pa prednjači zagrebška s 150.175 člani), o delavskih zaupnikih, o naših nezgodnih rent-nikih in upokojencih (Pokrajinski pokojninski sklad za Slovenijo treba očuvati. dokler boljše rešitve ni!), o starostnem zavarovanju obrtnih, industrijskih in rudarskih delavcev, pa o zaščiti naših delavcev v Memčiji.
Razne vesti. 307
Na čelu teh razprav referira Uratnik o unifikaciji obrtnega in rudarskega prava v duhu prizadevanj, ki gredo za kodifikacijo vsega delavskega prava v posebnem code du travail. Dajmo se seznaniti s temi tezami!
Obrtni in rudarski zakon naj se omejita na ureditev odnosov, ki jih imajo obrtna in rudarska podvzetja med seboj in pa proti oblastvom. Delavska zaščita ne spada v to materijo, nego ona mora biti predmet posebnih zakonov, ki deloma že obstoje n. pr. zakona o zaščiti delavcev, zakona o zavarovanju delavcev in zakona o inšpekciji, deloma pa taltih, ki ijih ije treba šele ustvariti. Tu pisec apelira na sankcioniranje v finančnem zakonu (tempi passati!). Zakoni, ki jih je treba ustvariti, so: 1. zakon o delovni pogodbi pomožnega osebja, 2. zakon o vajencih in 3. zakon o obrtnem sodstvu, češ, nikarte ne razcepite delavske zaščite na poklicne panoge, ker s tem delavsko zaščito desorganizirate in jo viplivu poslodavcev podrejujete, poverjujoč skrb za interese^ ki so si nasprotni, rokam enih samih državnih organov, skrb za interese, ki so istovetni, pa raznim državnim organom.
Pri delovni pogodbi se kolektivna pogodba, ta »garancija za mir v podjetjih«, definira kot razširba službeno razmerje določujočih prisilnih norm samo za določeni čas in za določeni krog delavcev. Sklepanje kolektivnih pogodb naj bi bilo poverjeno sindikalnim organizacijam. ,V vajenskem zakonu (zakaj se rabi splošno le napačna oblikal vajeniški, izpeljana iz samostalnika vajenik, ki ga v slovenščini ni?) bi bilo treba rešiti stalno kontrolo nad številom in gibanjem vajencev, poklicno izbero (s pomočjo posvetovalnic), problem vajenske šole kot sestavnega dela osnovnega, meščanskega in srednjetehničnega šolstva in mnogo izdatnejšo zaščito, kadar bi vajenec učno razmerje prekinil ali pri praktičnem izipitu propal. Kot delavstvu škodljiva institucija se pobija mojstrski izpit pred komisijo, kjer bi imeli poslodavci odločilen "\ipliv. Glede zakona o obrtnem sodstvu izraža poročevalec željo, da bi bil postopek poceni in nagel, pa za sedaj prilagojen partikularnemu pravu posameznih pravnih skupin, ki so v državi. iNa področju Slovenije in Dalmacije naj bi se pomnožilo samo število obrtnih sodišč z novimi sodišči v Celju, Mariboru, Novem mestu, Splitu, Dubrovniku in Šibeniku; v Srbiji in Črnigori naj bi se su-dovi dobrih ljudj (conseille des prudhommes), ki obstoje po zakonu o radnjama, obrazovali z imenovanimi člani, ki bi jih predlagale obrtne in delavske zbornice; v Bosni in Hercegovini, a tudi v Vojvodini (razlika je zlasti ta, da se sme v Vojvodini izvršba odgoditi, inače so razsodbe tu in tam takoj izvršne) naj bi se uvedli predpisi hrvatsko-slavonskega obrtnega reda, po katerem obavlja obrtno sodstvo občno upravno (obrtno) oblastvo. Glavni zahtevek pa je ta. da naj bodo razsodbe vseh obrtnih sodišč do 5000 Din takoj izvršne.
'Vprašanje je, na kakšno stališče se bo proti označenim zahtevam postavilo naše zakonodavstvo. Glede rudarskih delavcev, o katerih se v knjigi ne razpravlja posebe, dasi je mnogo odnosov, ki se razlikujejo od
308 Razne vesti.
odnosov navadnih obrtnih delavcev, je naš načrt rudarskega zakona (glava XII.) vzpregel vsa določila katerekoli vrste, tako da se sme reči, da se je tu zakonodavec izkazal za popolnoma nedostopnega zahtevam, naj se partija o delovni pogodbi izloči in aservira za specialno delavsko zakonodajo. Kar pa se tiče načrta naSega novega zakona o obrtih, smemo zabeležiti uradno raapoloženost, da se iz zakona izpuste določila o pomožnem delavstvu. Toda ni je razpoloženosti, da bi se izločili tudi predpisi o obrtnih vajencih. Je pač tako, da se na tem polju — enako je na nekaterih drugih socialnopiolitičnih poljih — lahko govori o škodi, ki so jo socialnopolitični naši zakonodavci posredno sami s tem zakrivili, da so pod tujhni vplivi in apeli in na brzo roko uzakonili na videz imenitne naredbe, ki pa našim (živlijenjskim potrebam kar nič ne ustrezajo. V našem primeru se vlada sklicuje na to, da mora popraviti ono nevzdržno absolutno delovno zaščito dece izpod 14 let, ki jo je zagrešil naš zakon o zaščiti delavcev, v nemar pustivši, da se je dalo po naših starih določilih tako leipo živeti. Le za tovarne smo poznah absolutno prepoved, le za tovarne tudi relativno prepoved za deco od 14 do 16 let (dovoljena so bila le lažja dela, a izjeme je dopuščal trgovinski minister), toda vsxo-piti k obrtniku v uk ie bilo dovoljeno deci že, če je izpolnila 12 let. Ne more biti niti besede o tem, da se mora odpraviti zadrega, da bi naši dečki z dovršeno osnovno .šolo, stari povprečno 12 let, kar celi dve leti v brezdelju in pohajkovanju propadali. To je glavni vzrok, ki sili vlado k temu, da izvede remeduro v zakonu o obrtih. Vrh tega je težko oporekati, ako pristaši reguliranja) vajenskih odnosov v obrtnemi zakonu trde-da mora biti delodajnik vajencu i učitelj in vzgojitelj, da torej prihajajo v poštev pri tem razmerju še nadaljnji zelo važni momenti, ne pa zgolj vprašanje dela in mezde.
Uradno stališče potemtakem priznava, da spadajo določila o pomožnem osebju vsaj pretežno v področje zakona o zaSčiti delavcev, torej v materijo tako zvane občne socialne zakonodaje. In tudi o tem ni prerekanja, da se more sipecialnemu zakonu pridržati zakonita ureditev zaščite nameščencev ˇišjih kategorij, ki obavljajo intelektualno delo. Jasno je hkoncu tudi vprašanje, da je treba s specialnimi zakoni (ali kar z enim samim zakonom?) urediti naše obrtno sodstvo.       Dr. France Goršič.