PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo - Cena 90 lir Leto XXIX. Št. 7 (8409) TRST, torek, 9. januarja 1973 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskam partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi PO SKORAJ ENOMESEČNEM PREMORU PONOVNO SREČANJE MED KISSINGERJEM IN LE DUC THOJEM V popolni tajnosti obnovitev pogajanj SPOMINSKA SVEČANOST V OPLOTNICI PRI SLOVENSKI BISTRICI za dosego sporazuma o azijskem jugovzhodu Ameriška letala so po pomoti bombardirala lastna oporišča - Oster uvodnik «New York Timesa» proti Nixonovi politiki v Vietnamu PARIZ, 8. — Hanojski pogajalec Le Duc Tho in posebni Nixonov Svetovalec za vprašanja varnosti Henry Kissinger sta se danes po daljšem premoru, med katerim je ameriški predsednik ukazal najhujše bombardiranje ozemlja Severnega Vietnama od začetka vojne, danes spet sestala v Parizu, v vili v Gif - sur - Yvette, ki je lasta KP Francije in ki je postala zadnje čase takorekoč uradni sedež pogovorov med obema državnikoma. Sestanek se je začel ob 11. uri in je trajal skoraj tri ure in pol. Ozračje tega kroga pogajanj je po Mnenju opazovalcev dokaj ledeno, Saj gre, vse kaže, za zadnji poskus, da bi dosegli mirno rešitev krize v Vietnamu. Če se ZDA in Severni ska vlada obdržala na oblasti tudi brez ameriške podpore ali ne. Pet ameriških letal je danes po pomoti bombardiralo ameriško postojanko Da Nang, pri čemer je bilo več ranjenih. Bombe so zadele velik bencinski rezervoar, ki je Vietnam ne bodo dogovorili v teh eksplodiral in sta se pri tem druga dneh, se bo vojna zavlekla še dol-9o, dolgo časa. Poleg tega, da sta stališči Hanoia in VVashingtona precej narazen, je tu še osebno nezaupanje v Kissingerja: severni Vietnamci se sprašujejo, katere so pravzaprav njegove pristojnosti. Vse preveč je bilo vrzeli, ki jih je Ni-x°nov svetovalec pustil pri sporazumu, ki so ga dosegli 20. oktobra. Le Duc Tho je bil v začetku po-9ajanj prepričan, da gre za opolno-močenega predstavnika predsednika Nixona, s časom pa se je zardel, da mora Kissinger dobiti od svojega šefa za vse, tudi za najbolj nepomembne točke sporazuma, *nihil obstat*. To verjetno sodi v despotski značaj ameriškega predsednika, ki vodi svojo brezobzirno Politiko in hoče izsiliti v Vietnamu Prestižno vojaško zmago. Stališči severnih Vietnamcev in Američanov sta, kot smo rekli, dokaj narazen. ZDA vztrajajo na dokončni razdelitvi Vietnama na dve državi in za proglasitvijo demilitariziranega pasu za dokončno mejo. Druga točka, pri kateri vztrajajo, je vprašanje medinarodne nadzorne komisije, njene pristojnosti ter števila članov. Komisijo naj bi sestavljale čete Indonezije, Kanade, Madžarske in Poljske ter naj bi štela, po ameriškem predlogu, približno 5000 mož. Hanoi je le za simbolično komisijo, ki naj bi štela približno 250 mož. Kar zadeva dokončno razmejitev države pa severni Vietnamci pravijo, da obstaja mednarodni sporazum, ki so ga dosegli v Ženevi in ki določa ozemeljsko celovitost Vietnama in začasnost demilitariziranega pasu. Poudarjajo tudii dejstvo, da mora Thieu odstopiti, saj obstajata v Južnem Vietnamu dve vladi, dve Vojski in tri politične sile (ZRV, južnovietnamska lutkovna vlada m hevtralisti). Ugotavljajo tudi da sta Hanoi in Washington že dosegla sporazum in sicer 20. oktobra in da ga torej Američani, če si res želijo miru, lahko nemudoma Podpišejo. Poleg Kissingerja in Thoja, sta se udeležila današnjega sestanka tudi namestnik državnega tajnika Sul-livan ter vodja sevemovietnamske delegacije na pariški konferenci o Vietnamu Xuan Thuy. Danes sta se Sestali tudi hanojska in ameriška delegacija izvedencev. Srečanje je bilo v Saint - Nom - La - Bretonu. kjer bo po vsej verjetnosti jutri Ponovni sestanek med Kissinger-jem in Le Duc Thojem. Notranji odpor v ZDA proti «u-hiazani vojni» in proti Nixonovi politiki se stopnjuje. V svojem današnjem uvodniku piše «New Vork Times*. da uspeh pariških tajnih Pogajanj ni odvisen samo od Hanoja, kot bi hotel prikazati predsednik Nixon s svojimi izjavami, deš da je sporazum dosegljiv, če bi se severni Vietnamci začeli «res-no» pogajati, kar se pravi, da bi morali podleči Nhconovemu izsiljevanju. Sporazum je odvisen predvsem od Bele hiše: konec vietnamske vojne predpostavlja konec a-meriške udeležbe v vojni ter priznanje s strani ameriške vlade, da ZDA ni uspelo vsiliti rešitve vietnamske krize s svojimi nad-močnimi vojaškimi silami Najboljši korak, ki bi ga lahko v tem trenutku naredil katerikoli ameriški politik, da bi končno prenehal s tragično napako (vietnamsko vojno), je umik ameriških čet, kar bi imelo kot posledico tudi osvoboditev ameriških ujetnikov v Severnem Vietnamu. Rešitev vietnamskega vprašanja je treba po mnenju «New Y0rk Timesa* prepustiti Vietnamcem samim: čeprav Pomanjkljiv, je bil oktobrski sporazum za to sprejemljiva osnova. Ameriški obrambni minister Mel-vin Laird, ki ga bo 20. oktobra zamenjal Elliot Richardson, je danes izjavil na seji parlamentarne komisije za vojsko, da se je ameriški program vietnamizacije zaključil. čez nekaj tednov, je dejal Laird, bo ameriška prisotnost v Vietnamu potrebna samo, da bi rezervoarja vnela. Nad področjem Da Nanga je bila zjutraj gosta megla, ko so priletela ameriška letala, dva corsaira in trije phantomi, ki so odvrgli svoj tovor na bazo. Glasnik ameriške vojske je dejal, da je trenutno še nepojasnjeno, kako je prišlo do pomote. Po mnenju vojaških izvedencev, naj bi letala neopazno spremenila smer svojega napada, pri čemer sp zgrešila svoje objektive za kakih sto kilometrov. Trideseta obletnica junaške bitke partizanov Pohorskega bataljona Na ljudskem zborovanju je govoril član predsedstva SFRJ Mitja Ribičič (Od našega dopisnika) | glavični namen je odpraviti vse ti- LJUBLJANA, 8. - Danes ie mi- i sto- kar moti m ovira hitrejši gonilo točno 30 let odkar je v eni sjtodarski «i družbeni napredek. Za najbolj junaških bitk, kar so jih letos Pa Je Rlbiclc napovedal naj-vodili slovenski partizani v teku druge svetovne vojne, izkrvavel slavni Pohorski bataljon do zadnjega moža. V spomin na ta pomembni dogodek je bilo danes v Oplotnici blizu Slovenske Bistrice veliko ljudsko zborovanje na katerem je govoril član predsedstva SFRJ'Mitja Ribičič. Ime Pohorskega bataljona je zapisano z zlatimi črkami v zgodovini našega narodnoosvobodilnega boja, je dejal Ribičič. Pohorski ju- hujšo bitko na področju delavskega nadzora, nad delitvijo dohodka. Od izida tega boja bo odvisna tudi nadaljnja ustavna preobrazba, ki naj jo prinesejo nova ustavna dopolnila. Ribičič je hkrati opozoril tudi na nevarnosti, ki v sedanjem času ogrožajo svobodo in napredek malih narodov. Toda, je dejal, naša zgodovina je bila preveč težka, da bi smeli dovoliti komurkoli oslabiti našo notranjo trdnost in nas potisniti na rob mednarodnih dogajanj. Prepričani smo, silja našega časa: ameriško bombar- naki so se bojevali do zadnjega v , c]a se bosta vsaka protijugoslovanska zavesti, da je to edina pot, ki lah- | gcnia. vsako .poskušanje prevratnih fa-ko prepreči smrtno obsodbo nad j šističnih sil, ki kujejo zaroto proti vr.i„i. jugQS|avjjj 0kmm proti demokraciji Le Duc Tho in Xuan Thuy (levo) ob prihodu v vilo v Gif sur Yvette. Na desni Sullivan in Nixonov svetovalec Henry Kissinger niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>iiiiiii>i>iii>iiRR*Riiiii>iiiiii>i>iii>iiiiiiiiiiniiiininin»ni>iiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiitiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii NEVARNA ZAOSTRITEV VOJAŠKEGA POLOŽAJA NA BLIŽNJEM VZHODU Velika letalska in tankovska bitka med Izraelci in Sirci Uničeni tanki in letala - Sirija poziva arabske države, naj stopijo v boj proti Izraelu TEL AV1V, 8. — Izraelsko vojaško poveljstvo je danes zjutraj sporočilo da so izraelska letala ob 8.20 po italijanskem času napadla sirske postojanke na Golanskem gričevju, v odgovor na napade Sircev na izraelske položaje v zadnjih 24. urah. V resnici pa je bil ta prvi jutranji napad le uvod k številnim drugim letalskim napadom na razne vojaške objekte po vsej Siriji. Med napadi izraelskih letal na Sirijo je prišlo do velike letalske bitke med izraelskimi in sirskimi letali, ki je trajala precej časa in med katero, naj bi bilo po izraelskih vesteh sestreljenih šest MIG 21, po sirskih vesteh pa naj bi Sirci izgubili tri letala in prav toliko naj bi jih sestrelili Izraelcem. V zgodnjih popoldanskih urah pa je prišlo do bitke med topništvom in oklepnimi edinicami vzdolž celotne črte premirja med Izraelom in Sirijo. Spopad se je končal okrog 18.30. uničeni, hkrati pa naj bi imeli nekaj mrtvih in ranjenih. Izraelsko poveljstvo pa je sporočilo, da so med današnjimi bitkami uničili Sircem poleg številnih protiletalskih in radarskih postojank, šest tankov in šest letal. Obe strani pa govorita le o nekaj mrtvih in ranjenih. Dejstvo pa je. da se je danes razvnela na izraelsko - sirski črti premirja prva letošnja velika bitka, ki je po svojem obsegu morda največja po bitki šestdnevne vojne, ki je pripeljala Izraelce na Golansko . , . , , , gričevje in na obrežje Sueškega Ob koncu današnje bitke sta obe prekopa. strani napravili vsaka svoj obračun. Vojaški predstavnik sirske vojske je dejal, da so Izraelci med današnjimi spopadi na kopnem in v zraku, ki so trajali osem ur. izgubili štiri letala, 15 tankov, 10 topniških baterij, dve težki strojnici in utrpeli veliko škodo na vojaških napravah. Sirci pa naj bi izgubili tri letala, dva tanka, dve radarski postojanki Na izraelsko - sirski črti premirja se položaj nevarno zaostruje. Radio Damask je danes popoldne objavil uradno izjavo, v kateri poziva vse arabske države in njihove vojske, naj prevzamejo svoje mesto v boju proti Izraelu «da se uresniči zgodovinsko in sveto poslanstvo in osvobodijo zasedena arabska ozem- V OKVIRU UVELJAVITVE DAVKA IVA Navodila ministrstva za nadzorovanji cen Nadzorstvo nad cenami bodo morali uskladiti prefekti v posameznih pokrajinah RIM, 8. — Ministrstvo za industrijo je danes poslalo vsem pre fektom in predsedbikom pokrajinskih odborov za cene navodila glede nadzorstva nad cenami. Navodila je sestavil ožji odbor medministrskega odbora za cene. ki se je sestal pod predsedstvom ministra za industrijo Ferrija. V glavnem okrožnica predvideva ustanovitev v vsaki pokrajini «ouerativne strukture* za nadzorstvo nad običajnim oblikovanjem cen tudi v zvezi s pravilno uveljavitvijo davka na dodatno vrednost (IVA). Okrožnica pravi, da bodo morali prefekti dati pobude za sestanke s krajevnimi upravami in krajevnimi ustanovami, za sestavo omenjenega telesa in za določitev sodelovanja med posameznimi oddelki mestnih redarjev, ki se ukvarjajo s cenami. Vse osebe, ki se bodo ukvarjale z nadzorstvom nad cenami bodo i- mele posebno pooblastilno pismo, iamaia““imustitev" ameriških ujet- ki ga bo podpisal prefekt na osno- - ..... • ____ 1Q/1'7 nifcov. Ni s cer pojasnil, kaj polteni zanj beseda prisotnost, rav-no tako pa se je izognil kakršnemukoli komentarju o zadnjih zločinskih bombardiranjih Hanoia in “aiphonga. Laird se ni spustil v vPrašanje, ali bi se južnovdetnam- vi zakona iz leta 1947. ki uvaja nadzorstvo nad cenami. Pokrajinski odbori za cene imajo nalogo, da na posebnih sestankih s predstavniki krajevnih oblasti in ustanov določijo program nadzorstev in are- objektivnostjo in zadržanostjo* pri trgovcih na drobno in na debelo ter v proizvajalnih podjetjih. Ministrstvo namerava s to svojo pobudo ustvariti pogoje za boljše nadzorstvo nad cenami po vsej državi. V nujnih primerih, pravi o-krožnica, bo medministrski odbor za cene lahko določal maksimalne cene. V krogih ministrstva za industrijo poudarjajo, da se mora delovanje medministrskega odbora za cene glede nadzorstva cen, če hoče biti objektivno, vršiti na podlagi ugotovitve pravilnega obdavčevanja IVA. lja». V uradni izjavi je rečeno, da Sirija pričakuje, da se stališče ostalih arabskih držav ne bo omejilo samo na «moralno podporo* ali pa na ccobičajne solidarnostne izjave*. «Prišel je čas — dodaja uradna sirska izjava — da se arabska nacija zave, da molk omogoči Izraelu, da se trdneje naseli na zasedenih arabskih področjih*. Kot smo omenili, so danes zjutraj Izraelci najprej napadli nekatere sirske in palestinske postojanke na sirski strani Golanskega gričevja. V dopoldanskih in popoldanskih urah so izraelska letala prodrla globlje na sirsko ozemlje in bombardirala sirske položaje okrog La-takije ob Sredozemskem morju in vojaške položaje samo 8 kilometrov od Damaska. Po vesteh izraelskih vojaških krogov je prišlo do največje današnje letalske bitke v dopoldanskih urah, potem ko so se izraelska letala pripravila, da bombardirajo dve sirski radarski postojanki. Ko so jih sirska letala prestregla, pravijo Izraelci, so sirske «mige» nenadoma napadla druga izraelska letala in jih pet sestrelila. Ostala letala pa so uničila obe radarski postojanki. Drugačno verzijo pa dajejo Sirci, ki pravijo, da so izgubili sarmo tri letala in da so sestrelili tri sovražnikova letala. nosih in o položaju na Indijskem podkontinentu. Glede Bližnjega vzhoda je kitajski zunanji minister izjavil, da je treba tamkajšnji položaj uokviriti v politiko «dveh supersil*, kot rezultat njune politike. Po njegovem mnenju ne bo imelo nobeno posredovanje tretjih držav uspeha za rešitev spopada. Medici pa je poudaril nujnost naporov in pogajanj za postopno rešitev krize med Arabci in Izraelci. Neredi v Parizu med kamboškimi študenti Leon« otvoril akademsko leto padovske univerze PADOVA, 8. — Italijanski predsednik Leone je uradno otvoril 751. akademsko leto padovskega vseučilišča. Po pozdravu rektorja je spregovoril notranji minister Rumor, nakar je imel Leone daljši govor, v katerem je pohvalil dolgoletno dejavnost padovske univerze, kot PARIZ, 8. — 24-letni kamboški študent Suk Kim Huot je zgubil življenje pri neredih, ki so izbruhnili v poslopju, v katerem bivajo kamboški študentje v Parizu, pristaši Lon Nolovega režima. Kaže, da so neredi izbruhnili zaradi odločitve ravnatelja zavoda, ki je izključil nekega študenta, ki je kritiziral represivno politiko kamboškega diktatorja Lon No-la. Pristaši bivšega kamboškega predsednika princa Sihanuka so v znamenje protesta uprizorili protestno manifestacijo in skušali vdreti v poslopje. Prišlo je tudi do streljanja, pri katerem je omenjeni mladenič bil ubit, druga dva pa sta bila hudo ranjena. Policija je pridržala vseh 400 prebivalcev kamboškega zavoda. Suk Kim Huot je bil rojen v Phnom Penhu in je bil pristaš princa Sihanuka. Pri preiskavi, ki jo je uvedla policija, so našli v sobah kamboškega zavoda številno strelno orožje. Medici v Pekingu gledov ki se bodo morali vršiti «z enega prvih italijanskih vseučilišč. PEKING, 8. - Italijanski zunanji minister Medici je imel danes popoldne tretji pogovor s svojim kitajskim kolegom Čipengfejem. Na popoldanskem srečanju sta razpravljala predvsem o položaju na Bližnjem vzhodu in sta zaključila pogovore o azijskih vprašanjih, zlasti pa še o kitajsko-japonskih od- Med obiskom Medicija v Pekingu so danes podpisali med Italijo in LR Kitajsko sporazum o civilnem letalskem prometu. malim slovenskim narodom. Nikoli ne smemo pozabiti, je poudaril Ribičič, da je nemški nacizem javno pred vsem svetom obsodil slovenski narod na smrt. Ne smemo tudi pozabiti, je še dejal kako_ so Nemci z potuhnjeno in «vindišer-sko» propagando organizirali preštevanje koroških Slovencev, da bi jih lahko tako izselili iz njihove zemlje. Pohorska smrt. je zato pomenila odpor proti narodni smrti, proti narodnemu uničenju zato se je novica o boju Pohorskega bataljona razširila po vseh krajih Slovenije in navdihovala osvobodil- , ne sile. tako da gibanja niso mo- j gli zatreti ne na Štajerskem ne j na Koroškem in ne drugod. Boji Pohorskega bataljona v obdravskih j krajih in na Koroškem na tej in na oni strani meje so imeli velik pomen za razširitev osvobodilnega gibanja jugoslovanskih narodov. Prispevali so tudi k širjenju protifašističnega gibanja med naprednim avstrijskim prebivalstvom. Žrtev Pohorskega bataljona nas obvezuje, je nadaljeval Ribičič, da se vprašamo, aili smo ostali zvesti in dosledno zavzeti pri uresničevanju temeljnih pravil naše revolucije in ali dovolj odločno branimo njene dosežke, ali smo v sebi zadržali tiste predstave o socialistični družbi, ki so živele v vsakem borcu in za katere so dali svoje življenje. V našem razvoju smo se napotili po neizhojeni poti, je nadaljeval Ribičič, zato je naša pot izvirna, kot je bil izviren naš partizanski boj. Na svobodo smo lahko ponosni, čeprav nas spremljajo nekatere pomanjkljivosti, ki so se zlasti v zadnjem času nakopičile v takem številu, da so začele izpodjedati našo enotnost in politično ustaljenost. Ribičič je pri tem orisal vsa in koristim tistih dežel, kjer takim silam dopuščajo njihovo razdiralno delovanje. Jugoslavija prispeva s svojo odprtostjo in razvejanim sodelovanjem z vsemi narodi v Evropi in v svetu h krepitvi naprednih sokov, hkrati pa s svojo neuvrščeno politiko pomaga uresničevati tak svet, v katerem bo dovolj prostora za življenje in napredek tudi malih in revnih narodov. Ribičič je na koncu najostreje obsodil oba pojava najbolj krutega ra- diranje Vietnama in izraelsko agresijo proti arabskim deželam, boj vietnamskega ljudstva proti imperializmu je zato za nas del našega boja, sestavni del vsega tistega, za kar so padle pohorske žrtve pred 30 leti. DRAGO KOŠMRLJ Franeosko-jugoslovanski gospodarski pogovori PARIZ, 8. — V Parizu se je danes pričelo 4. zasedanje mešanega jugoslovansko - francoskega vladnega odbora za gospodarsko in tehnično sodelovanje. Na pni seji sta delegaciji pod vodstvom člana zveznega izvršnega sveta Iva Jerkiča in ministra v francoskem zunanjem ministrstvu Andre Bettan-courta ocenili dosedanje gospjodar sko sodelovanje in nakazali per spektive bodočega hitrejšega razvo ja v skladu z gospodarskimi načrti in politiko obeh držav. Današnjega sestanka v francoskem zunanjem ministrstvu sta se udeležila tudi jugoslovanski veleposlanik v Parizu Dizdarevie in francoski veleposlanik v Beogradu Sebillot. Popoldne je odbor nadaljeval delo v komisijah. iimiiiiiiiiuiiuiiiiiiiiimiitiuiiiiiiiiiiiiiuiiiiiinmiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiHiimiiiiiiiiiiiimniuiniiimi Priprave na splošno stavko 12. januarja Stavkali bodo tudi šolniki, glasbeniki ter gledališki in filmski igralci RIM, 8. — Posamezne sindikalne jo napovedale CGIL, CISL in UIL za 12. t.m. za pospešitev pogajanj za obnovitev delovnih pogodb, za socialne reforme in proti gospodarski politiki sedanje desnosredinske vlade. Sindikati šolnikov CG IL, CISL in UIL so sporočili, da se bodo udeležili vsedržavne stavke. Isto so sklenili sindikati italijanskih glasbenikov in sindikati univerzitetnih profesorjev. Tudi sindikati gledaliških in filmskih igralcev so sklenili, da se udeležijo stavke 12. t. m. Isti dan bodo stavkali pomočniki in asistenti italijanskih prizadevanja, ki so bila v minulem 1 bolnišnic ki so sporočili, da se letu značilna za notranjepolitično bodo udeležili tudi shodov, ki jih stvarnost Jugoslavije in katerih po- bodo sindikalne organizacije prire- i - (l V Kazakstanu v Sovjetski zvezi se je začelo v teh dneh tako imenovano »shranjevanje« snega. Letos je ta operacija še bolj pomembna, ker je zaradi pomanjkanja snega ogrožena zimska setev. Zato skladajo sneg na poljih v kupe, ki imajo tako obliko, da ga veter ne more odpihati. Na sliki: buldožerji v kolhozu Borovsky ■iiiiiiiimiiiiiiiHiiHiiiiiiiimiimiiiiiiiuiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimimiiiiiimiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Svetovno javno mnenje gleda z zaupanjem, čeprav z dokajšnjo dozo pesimizma, na obnovitev pogajanj o Vietnamu. Kissinger in Le Duc Tho sta se po skoraj enomesečnem premoru, med katerim so ameriška letala izvedla vrsto barbarskih bombardiranj proti Severnemu Vietnamu, včeraj ponovno sestala. Prevladuje mnenje, da bi moral biti sedanji krog pogajanj odločilen. Če ne bodo Vietnamci in Američani dosegli sporazuma sedaj, se bo vojna zavlekla še mnogo časa. ZDA vztrajajo na zahtevi po razmejitvi Vietnama na dve državi, kar je II Ij ; 'litji j nasprotju z ženevskim sporazumom, ko so določili demilitarizirani pas kot začasno razdelitev znotraj ene same, celovite države. Oba pogajalca se bosta danes spet srečala. Med Izraelom in Sirijo se je včeraj vnela velika letalska in kopenska bitka, ki je trajala dobrih osem ur. Med spopadi, ki so jih izzvali Izraelci z letalskim bombardiranjem sirskih položajev in postojank glaboko na sirskem o-zemlju, je bilo večje število tankov in letal uničenih na obeh straneh. To je prva letošnja velika bitka in morda največja med Izraelci in Sirci po znameniti šestdnevni vojni. Medtem ko je bitka še trajala, je radio v Damasku objavil uradno izjavo s pozivom na vse arabske države in njihove vojske, naj končno stopijo v boj proti Izraelu in naj se ne omejujejo samo na (moralno podporo* ali pa na «obi-čajne solidarnostne izjave*. dile v posameznih pokrajinah. Danes.. ?o $e nadaljevala v Rimu pogajanja za obnovitev delovne, pogodbe kovinarjev v podjetjih z državno udeležbo. Po proučitvi posameznih točk sindikalnih zahtev niso prišli do nobenega sporazuma. Zato niso niti še določili dneva prihodnjega srečanja. Federacija kovinarskih sindikatov sporoča, da so bila pogajanja za obnovitev delovne pogodbe kovinarjev v zasebnih podjetjih preložena od 11. na 15. januarja. Kmalu proces proti Lorni Cavigli? Ai ENE, 8. Iz dobro obveščenih atenskih krogov poročajo, da bodo Lorno Caviglio Briffo, Statisa Pa-nagulisa in drugih 11 oseb, ki jih polkovniški režim obtožuje, da so poskušali osvoboditi Aleksandra Pa-nagulisa, sodili 18. januarja. V istih krogih vedo povedati, da bodo Briffo po vsej verjetnosti po procesu izgnali iz Grčije. Tečaj dinar-lira BEOGRAD. 8. — Narodna banka Jugoslavije je objavila danes novo tečajno listo, po kateri je do nadaljnjega novi tečaj lire pri nakupu 2,858 din za 100 lir, prodajni pa 2,87. Tečaj dolarja je 16,75 pri nakupu, oziroma 16.85 pri prodaji. Arhivirana preiskava proti dr. buzu BOLOGNA, 8. — Vodja preiskovalnega urada pri socusču v Bologni or. Tavella je armvirai sodni postopek proti preiskovalnemu sodniku Stizu iz Trevisa. Dr. Tavella je danes izročil tajništvu sodišča utemeljitev svoje odredbe. Ker je preiskovalni postopek tajen, ni bilo mogoče izvedeti za izvajanje, s katerim je načelnik preiskovalnega urada v Bologni utemeljil svojo razsodbo. Preiskavo proti ar. Stizu je sprožil namestnik državnega pravdnika v Vicenzi dr. Nicola Biondo, ki je obtožil treviškega sodnika, da je odredil protizakonito preiskavo na njegovem domu. Vse se je začelo pred enim letom, ko je Stiz v okviru preiskave o «čmi sledi* zaslišal padovskega profesorja Marca Balzarinija. Ker se je med zasliševanjem Balzarini počutil slabo, mu je Stiz dovolil da gre domov, če se obveže, da se bo naslednjega dne javil na sodišču. Profesor pa ni držal obljube in je izginil. Zaradi tega je treviški sodnik ukazal podčastniku karabinjerjev Munariju, naj vpraša Bal-zarinijevega tasta, ali se je mladenič zglasil pri njem. Podčastnik je naivno padel v past, ki jo je pripravil dr. Biondo. Na njegovo vabilo je stopil v stanovanje in je izpil tudi kozarec konjaka. Ko je odšel, ga je dr. Biondo oijtožil protizakonite preiskave na svojem domu. TEŽAVE V TRŽAŠKI LUKI Zaradi stalnih zamudi višje pomorske prevoznine :V NEDELJO POPOLDNE V NAPOLNJENEM KULTURNEM DOMU E iC? Poviški tudi v Benetkah in v Bejrutu Tržaško pristanišče res nima sre-če v novem letu. Pred dnevi smo na tem mestu zabeležili, da je uprava državnih železnic sklenila zaustaviti blagovni promet iz zeledja J v Trst, ker so železniške postaje vzdolž pontebske proge in samo že- j ležniško omrežje v Trstu zatrpane z vagoni. Zatrpanost z vagoni v neposrednemu zaledju tržaške luke ni nov pojav, kakor ne predstavljajo nič novega upravni posegi, s katerimi se zlasti ob praznikih začasno prekinja promet z nekvarlji-vim blagom, to pot pa je železniška uprava sklenila, naj, se začasno prekine tudi promet z blagom, namenjenim v čezmorje. Ozko grlo naj bi predstavljala sama luka. Ta je kljub uvedbi dvojne delovne izmene (15. avgusta 1972) nezmožna, da bi sproti odpravljala pošiljke blaga, ki pritiskajo na celini, za kar navajajo prizadeti poslovni krogi več razlogov: dotrajana tehnična sredstva, pomanjkanje o-sebja, neusklajenost v delu, togost v režiji. Dejstvo je, da se ladjarji-čedalje glasneje pritožujejo, da je tržaška luka postala lepljiva in počasna, tako da se pri ladjah grmadijo stojnine in da se koristniki pristanišča s čedalje večjim zanimanjem obračajo k drugim, konkurenčnim lukam. Tako so se v zadnjem času številne ladje preusmerile tudi v Koper in na Reko, včasih tudi po daljšem brezplodnem čakanju na prosto navezo v Trstu. Marsikatera ladja je tudi odplula iz naše luke, ne da bi vkrcala ves predviden tovor, ker zaradi pozne ure ali zaradi enostavnega pomanjkanja delovne sile ni mogla zaključiti dela. Nekatere pomorske družbe so zato sklenile, da dvignejo prevoznine_ za blago, namenjeno iz Trsta v čezmorje ali iz čezmorja v Trst, za 15 odst. Sklep, ki je nujna posledica neurejenosti v tržaški luki in napovedane blokade železniških pošiljk, je stopil v veljavo z včerajšnjim dnem. Povišek velja tudi za promet v smeri proti in iz beneškega pristanišča, medtem ko veljajo od včeraj dalje za 10 odst. višje prevoznine tudi za promet, namenjen v Bejrut. Tudi pristanišče v Benetkah je namreč v zadnjem času zašlo v podobne težave kakor tržaško, pojav pa se je v milejši obliki pojavil tudi v omenjeni libanonski luki. Ladjarji pri tem poudarjajo, da so bili primorani sprejeti ta sklep za tržaško luko, ker je nova ureditev pristaniškega delg ... povzročila nastajanje zamud in prenatrpanost blaga na nomolih, tako da se morajo ladje vedno dlje zadrževati v zalival, da bi prišle na vrsto za izkrcanje ali vkrcanje tovora. Milanski gospodarski dnevnik «11 Sole — 24 Ore» piše. da bi bila posvetovanja med pomorskimi družbami in podjetji dolgotrajna in da je bil sklep o povišanju prevoznin sprejet soglasno. Zanj so se odločile Lošinjska plovidba z Reke, Ja-drolinija prav tako z Reke, vendar samo za blago, ki ga v Trstu dovažajo z Bližnjega vzhoda, reško podjetje Jugolinija (z isto omejitvijo kakor Jadrolinija), Mediteranske plovidbe s Korčule, ter družbi Sar-lis in Mahart. Kljub temu, da niso podpisale ustreznega sporazuma, dodaja «11 Sole — 24 Ore». pa bodo na isto pot stopile tudi druge pomorske družbe. Položaj v Trstu je toliko slabši, zaključuje milanski dnevnik, ker je uprava nemških železnic sklenila prekiniti sprejem blaga, namenjenega v Trstu, zaradi prenasičenosti železniških postaj na italijanskem ozemlju in zlasti postaje v Trbižu. Seja izvršnega odbora SKGZ Stari izvršni odbor SKGZ, ki vodi delo do prve seje novega glavnega odbora, ki bo v ponedeljek 15. t. m., izvolil novo vodstvo, je na svoji sinočnji seji pripravil dnevni red za zasedanje glavnega odbora in pripravil svoj predlog za novi izvršni odbor. Izvršni odbor je nato razpravljal o dveh pomembnih zakonih ki se nanašata na gorske skupnosti in zaščito Krasa in ugotovil, da oba zakona neposredno zadevata življenjske interese slovenske narodnostne skupnosti. Imenoval je komisijo, ki bo o tem vprašanju izdelala stališče. Izvršni odbor je sklenil,, da pozove včlanjene organizacije, da podpro vsedržavno enotno stavko, ki bo 12. t.m., za novo gospodarsko in socialno politiko, za reforme in za politiko juga, ker tudi ta vpra- ijUO ninska svečanost ob 20. obletnici SL • - smrti skladatelja Frana Venturinija sanja zadevajo našo narodnostno skupnost. Končno je izvršni odbor SKGZ izrazil svoje nezadovoljstvo ob dej- j stvu, da pri nedavnem poimenovanju in preimenovanju vrste mestnih ulic ni bilo upoštevano ime nobenega zaslužnega Slovenca. O liku zaslužnega glasbenika in prosvetnega delavca je govoril Miro Prešel, Venlurinijeve pesmi pa so peli zbori «Fran Venturini», «Fr. Prešeren», ^5 OROPALA STA TRŽAŠKEGA TAKS/STA PO SPOPA STA SE MLADA GORIŠKI DNEVNIK PARJA PREDALA Taksist ju je prepeljal iz Trsta do Vidma ■ Prejšnji večer sta poskusila oropati sedež videmskega prevoznega podjetja SGEA Dva pobalina iz Paluzze v Kanuji sta v soboto zvečer izvedla dva ropa, toda že v nedeljskih jutranjih urah so ju ujeli. Preiskovalci so jima prišli na sled zaradi drugega ropa, katerega žrtev je bil tržaški taksist 39-letni Lucio Lenassi iz Ul. Rossetti 29. Roparja sta bratranca Alfiero Matiz, star 25 let in Fridolino Unfer, star 21 let. Fanta sta privozila v Trst v soboto zvečer. Prihajala sta iz Vidma, kjer sta samo nekaj ur poprej poskusila or(. iti sedež prevoznega podjetja SG EA. S samokresi v rokah sta vdrla v urade, zagrozila uradnikom, naj tokoj izročijo denar. Da bi bila bolj Prepričljiva, sta tudi trikrat ustrelila v zrak, toda roparski podvig Sma ni uspel, ker je bila blagajna zaprta in nista mogla dobiti ključev. Zato sta naglo zbežala z ukradenim avtom do železniške postaje v Vidmu, kjer sta vstopila ria vlak za Trst. V našem mestu sta se potepala nekaj ur, dokler se nista približala Le-nassijevemu taksiju v parkirišču v Ul. Lavatoio. Vprašala sta Lenassija, koliko zahteva za vožnjo do Vidma. Lenassi je zahteval 14 tisoč lir, fanta pa sta mu ponudila nekaj manj in končno so se ^omenili za 13.000 lir. Ko je avto prispel do Vidma — fanta sta bila med potjo precej molčeča — sta dejala šoferju, naj ju zapelje v mesto in končno, na osamljenem kraju, sta potegnila iz žepa samokres. Na prednjem sedežu je bil starejši bratranec z dvocevnim revolverjem, na zadnjem pa mlajši, ki je grozil z velikim samokresom. «Ne zganjajte neumnosti!*, jima je dejal taksist, toda odgovor roparjev je bil: «Ven z denarjem, samokresa sta na tUHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiuiiiiiiiii min iiiiimiMiimiiiiiiuiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiii VESTI Z ONSTRAN MEJE Posvetovanje o vzgojnih problemih današnje mladine V Kopru odprta razstava o Ivu Andricu 25 - letnica Zavoda Primorske novice V Portorožu se je včeraj začelo tridnevno posvetovanje o sodobnih yzgojnih problemih mladine. Pobudniki tega posvetovanja so republiška konferenca Socialistične zveze, republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo in kriminološki institut pri pravni fakulteti v Ljubljani. Udeležence je sPrejel predsednik piranske občinske skupščine Ivan Bažec in jim zaželel mnogo uspehov pri delu. Poudaril je, da se vsi dobro zavedamo pomena problemov, o katerih bodo razpravljali, saj gre za najobčutljivejši del družbe, to je za otroke in mladino. Na dnevnem redu je 20 referatov io debat, katerih cilj je doseči koordinirano akcijo vseh zainteresiranih činiteljev pri preprečevanju hegativnih pojavov med mladino. Osnovni poudarek bo na preventi-vi. saj je bilo v dosedanjem prav nP tem področju največ vrzeli. * * * Zavod Primorske novice v Kopru ie praznoval 25-letnico izida prve številke Primorskih novic. Prazno-vonju je prisostvoval tudi novi predsednik izdajateljskega sveta Drago Mirošič. O razvoju tednika in o Pjegovi današnji vlogi v primorski fegiji je govoril odgovorni urednik novogoriške izdaje Miro Cenčič. * * * Študijska knjižnica v Kopru je Organizirala še eno uspelo razstavo. Tokrat je predstavila literarno delo enega izmed najpomembnejših jugoslovanskih književnikov — Nobelovega nagrajenca Iva Andrica ob hjegovi. osemdesetletnici. Pri organizaciji razstave sta pomagali koprski knjižnici ljubljanska univerzitetna knjižnica in jugoslovanska avtorska agencija v Beogradu. Andričevo ime je danes znano po Vsem svetu predvsem po romanih Most na Drini in Travniška kro-hika ter po njegovih čudovitih novelah. Prevedli so ga v vse svetovne Jezike. * * * Na slovenski obali je zdaj v jav-hi razpravi srednjeročni načrt stanovanjske izgradnje. Po prvem osnutku naj bi zgradili na obali do teta 1976 okrog 3 tisoč 200 novih stanovanj. S tem bodo znatno omi-uli sedanjo stanovanjsko stisko. , * * * Koprsko PTT podjetje bo odslej i neposredno povezano s telex naročniki v Zahodni Nemčiji. Podobno, neposredno zvezo za telex bodo v kratkem vzpostavili tudi z Italijo in Avstrijo. * * * Slovenija je dala soglasje k ratifikaciji mednarodnega sporazuma z državami Skupnega evropskega trga o preprečevanju onesnaženja morja z nafto. Jugoslavija bo ta sporhzum ratificirala, ko bodo dale ustrezno soglasje tudi druge jugoslovanske republike. Morska biološka postaja v Fortorožu se zdaj skrbno pripravlja, da bo koordinirala akcijo v zvezi z izvajanjem sporazuma. Tu gre predvsem za organizacijo stalne kontrolne službe, ki bo opozarjala komandante ladij, da bodo odgovarjali, v kolikor pride do izliva nafte ali naftnih derivatov v morje. Gre pa tudi za koordinirano akcijo s sosednjo republiko, saj je znano, da številni tankerji vozijo nafto v Trst, Benetke. Če upoštevamo še industrijske odpadke, ki prihajajo v morje po rekah, potem je čistoča severnega Jadrana res odvisna od ladij, ki bi se morale strogo držati predpisov in pa od koordiniranega kontrolnega dela obeh jadranskih sosed. bita!» Lenassiju ni preostalo drugega, kot da jima izroči ves denar: 30.000 lir. Pustila sta mu samo 2.000 lir drobiža, da bi se lahko vrnil v Trst, nato pa sta bliskovito izginila. Lenassi se seveda ni vrnil v Trst: pohitel je na sedež videmskih karabinjerjev in takoj so odredili alarmno stanje. Izvidnice so blokirale vsa križišča v okolici furlanskega glavnega mesta, medtem ko so druge skupine agentov prerešetale mesto in predvsem prenočišča. Tako sta kmalu po 5. uri zjutraj dva karabinjerja vstopila v hotel «V'ienna» v Drevoredu Europa in nočni vratar jima je izjavil, da sta pred kratkim najela dvoposteljno sobo fanta, ki bi utegnila ustrezati opisu roparjev. Karabinjerja sta se povzpela do drugega nadstropja, ko pa sta potrkala, sta jima iz notranjosti zagrozila, naj se takoj umakneta, sicer ju bodo ubili. Prihiteli so še drugi karabinjerji, izpraznili so ostale sobe v drugem nadstropju in obkolili hotel. Pogajanja z roparjema je vodil kapetan Serva, ki ju je po več urah prepričal, naj se predata. Zagrozil jima je, da bodo v nasprotnem primeru prerešetali sobo s strojnicami, nato pa spustili v notranjost policijske pse. čeprav sta roparja zagotovila, da se bosta predala, sta bliskovito odprla vrata in trikrat ustrelila n.a hodnik. Karabinjerji so jima odgovorili z rafalom brzostrelke in to ju je spravilo k pameti. Predala sta se in, ko so ju zaslišali na povelj-stvu karabinjerjev, sta še priznala, da ^sta zakrivila tudi poskus ropa pri prevoznem podjetju. Sedaj sedita v videmskih zaporih pod kopico izredno hudih obtožb. O DAVKU IVA SE VESM9 NEJASNOSTI Nezadovoljstvo kmetov-vinogradnikov zaradi birokracije pri prodaji vina Kmetje morajo izpolniti obrazec kar v štirih izhodih V Gorici trenutno bencin proste cone najcenejši v Evropi V razgovoru z novinarji je sam minister za trgovino in industrijo Ferri izjavil v petek da utegnejo cene poskočiti za približno sedem odstotkov, v zvezi z uvedbo novega davka na dodatno vrednost IVA. Trgovski operaterji so mnenja, da so ta ministrova izvajanja preveč optimistična, kajti tako zaradi davka IVA kot zaradi špekulacij prihaja v teh dneh cio izraza težnia, da bi se cene zvišale že v januarju, najkasneje pa v februarju ali marcu. Marsikateri trgovec nam je povedal, da so ga obiskali zastopniki tovarn in mu ponudili bla go po zvišanih cenah. Cene so za sedaj ostale bolj ali manj na isti ravni kot v decembru vendarle bodo zaloge kmalu pošle. Tedaj pa •:e bodo cene zvišale. Trgovec z jestvinami nam je povedal primer olivnega olja. Zaradi davka IVA naj bi se dajatve na olje znižale za približno deset lir pri vsakem litru, na drugi strani pa trdijo pridejovalci in tovarnarji olivnega olja, da je bila lanska letina slaba m da bodo zaradi tega boljše vrste ustekleničenega olivnega olja stale čez sto lir več na liter. Precej negodovanja je med kmeti zaradi birokratskih zapletljajev s prodajo vina. To se je za nekaj desetin lir na liter v vsedržavnem merilu podražilo že novembra -decembra. V glavnem so ceno zvišali, veletrgovci z vinom, ki dejansko vladajo na tržišču. V trgovinah že opažamo zvišane cene ustekleničenemu vinu. Kmetje bodo imeli odslej več dela kot prej. Do 31. decembra lani je občinski trošarinski urad. na prijavo lune- iimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiHimiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiimiiuiiiii BENEŠKI DNEVNIKA Epidemija nalezljive zlatenice med otroki vrtca v občini Grmek V bolnišnici se zdravi 14 otrok med tretjim in petim letom starosti - So res samo «klimatske razmere» krive za pojav bolezni? Ribja moka preko Kopra Luka Koper bo postala eden izmed glavnih distributerjev ribje moke iz Peruja za Evropo. Perujska vlada je namreč pooblastila državno podjetje za proizvodnjo, prodajo in izvoz ribje moke, naj sklene čimprej ustrezno pogodbo s koprsko luko. Podobno pogodbo naj bi perujsko podjetje sklenilo tudi z nizozemskim pristaniščem Dortreht Kakor je znano, se koprsko pristanišče že nekaj let ukvarja z uskladiščenjem in pretovarjanjem ribje moke in je to ena izmed njegovih posebnosti. Za pretovarjanje ribje moke in drugih razsutih tovorov dograjujejo zdaj v luki terminal z zmogljivostjo 30 tisoč ton. S tem objektom bo možno v koprski luki sprejemati ribjo moko v razsutem stanju. Do zdaj so jo namreč dovažal; v vrečah, kar je zelo dražilo transport. Strokovnjak za ogrevanje predstavlja gorilnike Shell na plinsko olje Moderni. Ekonomični. Tihi. Antismog. Ponoven veiik dosežek načrta Termo Shell Plan, ogrevanje, ki daje vse prednosti bivanja na topSem. termo Shel! plan lavo ra per il caldo di časa Antonio Sfere© Urad in skladišče: Ul. A. Valerio, 41 TRST — Tel. 794-590 - 793-936 Spominska slika carinskih nameščencev v Sežani na tradicionalni družabni prireditvi ter podelitvi nagrad za dolgoletno in požrtvovalno delovanje. V soboto, 6. januarja je občina Grmek izdala ciklostiliran letak, v katerem obvešča prebivalstvo, da se je zaradi klimatskih razmer pojavila v občini endemija nalezljive zlatenice (hepatitis viraliis). Občinska uprava obvešča prebivalstvo, da že nekaj časa skrbi za razne higienske in zdravstvene ukrepe, ki so v takih primerih potrebni, in soglasno z zdravstvenimi oblastmi svetuje, naj prebivalstvo ne je surove zelenjave, naj prekuhava perilo in kuhinjsko posodo ter naj si pogosto uirs.va roke z raz-kuževalnim milom. Občinska uprava tudi odreja, da bodo lahko v dneh 8. in 9. januarja vsi otroci in nosečnice dobili brezplačne injekcije gamaklobulina, v doglednem času pa tudi ostali prebivalci. Prav tako bodo razkužili vse javne lokale ter seveda šole. Pozanimali smo se na kraju samem. kakšno je dejansko stanje. Povedali so nam, da je v bolnišnici 14 otrok med tretjim in petim letom starosti. Zdi se, da je najprej zbolel en sam otrok in to že pred časom. Točnega časa prvega obolenja nam ljudje niso znali povedati, nekateri pravijo, da je to bilo pred mesecem in pol nekateri celo, da je bilo že pred tremi meseci. Dejstvo je, da na ta primer zdravstvene oblasti niso postale pozorne. Zganile so se šele potem, ko je zbolelo še nadaljnjih oet o-trok. Šele tedaj so peljali na pregled vse otroke iz vrtca (vseh je 28) — bilo je menda 2. januarja. Tako so odkrili še drugih osem bolnikov ter končno odredili ukrepe, ki naj bolezen zaustavijo. Nismo zdravniki in torej ne moremo izrekati kakršnihkoli sodb, vendar se nam zdi, da takega obsega bolezni ne morejo biti krive samo «klimatske razmere*, ampak tudi nemarnost odgovornih o-blasti, v prvi vrsti zdravstvenih. Te se baje sklicujejo na to, da pač v začetku niso mogle dognati, da gre res za nalezljivo obolenje in da niso mogle ukrepati, dokler to ni bilo gotovo. Je torej potrebno, da zboli polovica otrok v nekem vrtcu, da lahko govorimo o nalezljivosti nekega obolenja? Ali ne bi moral biti v takih primerih že rahel sum povod za določene higienske in zdravstvene ukrepe? Pa še nekaj je. Pozanimali smo se pri nekaterih zdravnikih in jim povedali za to zadevo. Odgovor je bil takle: «če so res zboleli samo otroci, ki hodijo v vrtec, notem je skoraj gotovo, da higienske naprave v vrtcu niso čisto v redu*. Ne gledte na to, od kod je bolezen prišla, je namreč jasno, da se je razširila prav v vrtcu. V vrtec sicer nismo stopili, da bi stvar preverili, vendar mislimo da resnica ne more biti predaleč od te domneve. Nerodno je govoriti o teh stvareh, saj vsi vemo, da v kmečkih hribovskih vaseh nima vsaka hiša vseh higienskih naprav, saj so stranišča v glavnem zunaj stanovanj in tudi tekoče vode ni povsod tam. kjer bi morala biti: znano nam je tudi. da ima občina Grmek težave z vodovodom, saj je lani poleti vode stalno primanjkovalo. Vendar se nam zdi, da bi vsaj v prostorih, kjer se zbirajo l.iudie, posebno pa otroci, ne glede na vse težave moralo biti poskrbljeno za osnovne higienske norme. Ž. G. ta - prodajalca, izdal spremno dovolilnico (bolletta di accompagna mento) in je moral kupec plačati trošarino. Te sedaj ni več, kmet pa mora sam izpolniti štiri izvode spremne dovolilnice ki jo dobi na občini. Prvi izvod mora spremljati vinsko pošiljko do kupca, drugega je treba najkasneje naslednji dan poslati na vinski inštitut v Coneglianu, tretjega obdrži kmet, četrtega pa dobi kupec. Kmet se mora preleviti v uradnika. Kmetje seveda niso s tem birokratskim postopkom zadovoljni in njih organizacije so se pritožile na vlado. Kazni za tiste ki ne spoštujejo predpisa, so visoke: od 200.000 do 5.000.000 lir. Drugačni je sistem s fakturami. Kmet ni primoran izdati fakture, v tem slučaju pa jo mora sam sestaviti kupec (autofatturazione), nanjo dodati davek IVA in kopijo poslati kmetu - prodajalcu. Tudi zaradi neizpolnjevanja take obveze veljajo precejšnje kazni Vsekakor pa našim kmetom svetujemo, da se za pojasnila obrnejo na goriški urad Kmečke zveze v Ul. Malta 2. Za zaključek še eno veselo vest za goriške avtomobiliste. Bencin proste cone bo stal vsak nekaj časa precej manj kot do sedaj: na vadni bencin bo stal 43 lir liter, super 53 lir, nafta 29 lir ker je odpadla občinska trošarina na proizvod proste cone. Vendar je vlada lanskega 29. decembra že pripravila zakonski osnutek, na podlagi katerega bi to pozitivno «a-normalnost* za goriške avtomobiliste odpravila. Doslej smo morali v Gorici odšteti za liter navadnega bencina 76, za liter superja pa ?6 lir. PO 50 LETIH DELA Uspešno lanskoletno delo goriškega Zelenega križa Odkar imajo bolnišnice svoje rešilne avtomobile, manj dela Prejšnje leto je goriški Zeieni križ proslavil svojo petdesetletnico ustanovitve in delovanja. Pol stoletja je ta ustanova pomagala, kolikor je bilo v njeni moči, ponesrečencem na domu ali v prometnih nesrečah. Marsikomu so s hitrim posegom in odločnim nastopom rešili življenje, še posebno, ko so morali hudo bolne ljudi prepeljati iz ene bolnišnice v drugo, ali iz raznih vasi v bolnišnice. Čeprav je to naloga bolniških rešilcev so rešilci Zelenega križa večkrat prepeljali ranjence prometnih nesreč v bolnišnico in jim na kraju samem nudili prvo pomoč. Poleg teh važnejših funkcij je Zeleni križ pripomogel, da so reševali življenja ljudi, posebno starih, ki so nujno potrebovali kisik V ta namen je ustanova nudila pomoč večjemu številu ljudi in ustanovam, kot so domovi za stare, ki so potrebovali kisika za bolnike. V petdesetih letih je ustanova skušala z dobrodelnimi akcijami delovati v korist ljudi, oziroma bolnikov, ki so potrebovali njene pomoči. Poglejmo sedaj delo, ki ga je Zeleni križ opravil v letu 1972 s prevozi bolnikov ali cestnih ponesrečencev v bolnišnice, in s pomočjo, ki io je nudil bolnim ljudem z dovažanjem kisika ali z injekcijami. V prejšnjem letu so skupno o-pravili s svojimi rešilci 3.927 prevozov v bolnišnice ali zasebne klinike za skupnih 101.018 km. V raznih prometnih nesrečah in nesrečah na delu so opravili 551 prevozov za 3.517 km. V tem podatku in tudi v naslednjih pride v poštev delo v naši in v drugih pokrajinah. 919 je bilo prevozov, ki so jih nudili članom Zelenega križa za skupnih 18.327 km. Za ostale iiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiimiiiuiiiiiiiiiiiJiuuiiiiiiiiiriiiiiiiiinuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiummimiirmi KONEC MESECA BO KONGRES ljudi, ki niso včlanjeni v to u-stanovo, so opravili 919 prevozov za 79.174 km. Posameznim ljudem in raznim u-stanovam so nudili za prvo pomoč 69.197 litrov kisika, ki je bil večkrat življenjske važnosti, 8.861 pa je bilo injekcij, katere so v glavnem opravili aa sedežu Zelenega križa. Poleg tega so bolničarke hodile tudi na domove takih ljudi, katerih zdravstveno stanje ni dovoljevalo, da bi vstajali iz postelje. Jutri v Štandrežu pogreb Zalke Lutmanovc Jutri ob 9. uri bo v Štandrežu pogreb domačinke Zalke Lutmano-ve, ki. je umrla včeraj v goriški bolnišnici. Pokojna Zalka je bila po rodu iz Štandreža. Lanskega 1. oktobra je praznovala svojo 80-let-nico. Pred leti je umrl njen mož, po domače Pepc Furlanov, ki je bil med narodnoosvobodilno vojno eden izmed vodilnih aktivistov Osvobodilne fronte v vasi. Nekaj let po vojni se je v Jugoslaviji smrtno ponesrečil sin Rajko, ki je bil oficir jugoslovanskega letalstva in se je šolal v Sovjetski zvezi. Hčerka Cirila pa je izgubila življenje pri prometni nesreči pred nekaj leti. Hčerkama Tanji in Zdravki ter drugim sorodnikom naše iskreno sožalje. Avtomobilist podrl priletno žensko V goriški bolnišnici so sprejeli na 5 dni zdravljenja 79-Ietno upokojenko Ivano Sfiligoj vd. Grabelj iz Ulice Signorini 8, ki se je ponesrečila v Ulici Vittorio Veneto. Ženska je hotela prečkati cesto pred bolniško blagajno in jo je tam povozil avtomobilist Giovanni Mungherli. Domačin s Peči se je ponesrečil z mopedom V nedeljo približno ob 15. uri se je v Sovodnjah ponesrečil z mopedom 15-!etni dijak s Peči Lucijan Kovič. Sprejeli so ga v bolnišnico za 3 dni zaradi lažjega pretresa možganov, ki ga je dobil pri padcu z mopeda. Borba za oblast v Vidma v vrstah Krščanske demokracije Pristaši «Forze nuove» želijo doseči absolutno večino - Močna propaganda dorotejcev Konec meseca bo v Vidmu pokrajinski kongres tamkajšnje krščansko demokratske stranke. Politični opazovalci menijo, da bo na tem kongresu prišlo dp določenih premikov v primerjavi z obstoječim stanjem. Najmočnejšo pozicijo imajo sedaj Donat - Cattinovi somišljeniki, člani struje «forze nuo-ve», ki imajo dvanajst mest v strankinem odboru, sledijo jim «mo-rotejci* z desetimi mesti, tri mesta imajo levičarski «bazisti», pet pa sredinski «dorotejci». Večino tvorijo somišljeniki prvih treh struj. Prva ima tudi tajnika Stello, njen najvidnješi predstavnik pa je senator Toros, ki je bil podtajnik za c'e!o v prejšnjih vladah. V drugi izstopa deželni odbornik za kmetijstvo Comelli, poslanec Bressani in senator Burtulo, tretja nima vidnejših osebnosti, v četrti pa so zeio aktivni deželni svetovalec Miz-zau in poslanec Armani, ki načelu je bonomijanski organizaciji. Prav v vrstah kmetov — članov KD prihaja do ostrih sporov. Na eni strani deluje poslanec Armani, na drugi pa deželni odbornik Comelli. Predsednik ustanove ERSA in db pred kratkim vodilni funk cionar bonomijancev Lucca pa se je baje postavil na samostojne po- Nesreča na Trnovem V bolnišnico so sprejeli 41-letne-ga Paola Grosica iz Ul. Livenza 14, ki se je v nedeljo zjutraj ponesrečil pri Trnovem v Jugoslaviji. S svojim avtomobilom je trčil v drugega, last Goričana Sergia Gregorja. Ozdravel bo v 6 dneh. ............................. PRIJATELJSKO ŠAHOVSKO SREČANJE žici je in se bo najbrž približal mo-rotejcem. Do nesporazuma je prišlo tudi v vrstah pristašev «forze nuove», vendar se zdi, da so sedaj ta nesoglasja spravili v kot in hočejo doseči ne 'le relativno, marveč celo absolutno večino v stranki. V ta namen so na eni strani izvabili pristaše «baze», da se jim priključijo in najbrž ta struja ne bo sploh samostojno nastopala na kongresu, na drugi pa so izrabili določeno nezadovoljstvo, ki je nastalo med diemokrščanskimi župani zaradi deželnega urbanističnega načrta in skušajo te župane privabiti na svojo stran z napadi na socialističnega deželnega odbornika za urbanistiko De Carlija. Kongres je važen, ker bo od njegovega izida odvisna ne le politika v videmski pokrajini, marveč v celi deželi. Videm ima namreč odločilno moč v deželnem merilu predvsem v vrstah večinske stranke. Jutri in v četrtek zaprta Ulica Aquileia Jutri in v četrtek, 11. januarja, bo cestni podvoz pod železnico v Ulici Aquileia popolnoma zaprt za vsak promet zaradi nujnih del pri podvozu. V petek bo spet možno voziti z avtomobili po sedanjem voznem redu. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU - SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V GORICI in ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve EMAC iz Gorice GOSTOVANJE SNG iz Maribora ROGER VITRAC VIKTOR ALI OTROCI NA OBLASTI V četrtek, 11. t. m. ob 20.30 v gledališču «G. Verdi* v GORICI za abonma red A, B in C. 9 Pri Devetakih se je ponesrečil 22-letni delavec Giuseppe Marega iz Ulice Lunga 73. Z avtomobilom je zavozil s ceste. V bolnišnici bo ostal 3 dni zaradi udarca v glavo. iiiiuiiiiiiiimiiuiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiniiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiii V SOBOTO V SEŽANI Tradicionalna družabna prireditev carinikov Letos slavijo sežanski cariniki 25. obletnico svoje podružnice Kot vsako leto so tudi letos prvo soboto v januarju imeli cariniki iz Sežane svojo tradicionalno družabno prireditev. Večer, ki ga je priredil sindikat obmejne carinarnice, je bil v prostorih hotela «Triglav» v Sežani. Udeležili so se ga skoraj vsi nameščenci, začel pa ga je Vladimir Kekič, predsednik sindikalne podružnice, ki je pozdravil vse prisotne delovne tovariše in goste, med katerimi smo opazili Borisa Trampuža, generalnega konzula SFRJ v Trstu, Draga Mirošiča, sekretarja komiteja v Sežani, Branka Kodriča, podpredsednika občinske skupščine Sežana, ki je tudi podelil kolajne nekaterim zaslužnim carinikom. Upravnik carinarnice v Sežani Evstahij Zadnik je imel kratek nagovor, v katerem je podal pregled delovanja carinikov na tem področju v vseh povojnih letih. E. Zadnik je želel nameščencem polno uspehov v letu, ko praznujejo 25- letnico ustanovitve svoje podružnice. Nato je podelil nagrade, ki jih je namenila zveza carinske uprave tistim delavcem carinarnice, ki so se najbolj izkazali pri odkrivanju tihotapstva. Kot vsako leto so bili tudi letos nagrajeni nameščenci, ki so dopolnili 15 let službe. Ker poteka letos, kot smo omenili, četrt stoletja ustanovitve sindikata obmejne carinarnice, so podelili nagrade tudi nameščencem. ki so 25 let neprenehoma v službi v tem kraju. 22 uslužbencev je prejelo denarne nagrade, štirje so bili odlikovani z medaljo za delo in Redom s srebrnim vencem. Med nagrajenimi so bili: Franjo Hudolin, Peter Simčič, Peter Martinčič, Ganja Kurbanič, Velisar Avramovič, Roman Šušteršič in Ivan Klemenčič. Po uradnem delu je bila večerja, tombola in prosta zabava do pozne ure ob zvokih orkestra. Predavanja Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v petek, 12. januarja v dvorani «Simon Gregorčič* v Gorici predavanje z naslovom «Z Jesenic v Karavanke in Julijske Alpe*. Predavanje bo spremljano z glasbo in diapozitivi, govoril bo Marjan Dolinšek, član PD Jesenice. Začetek ob 20.30. Kulturni krožek «Gaetano Salvemini» priredi drevi ob 21. uri v dvorani pokrajinskega sveta predavanje o goriški srednjeveški arhitekturi. Govoril bo prof. Marino Medeot. Razna obvestila Ravnateljstvo slovenske nižje srednje šole v Gorici vabi starše in njihove namestnike na roditeljski sestanek, ki bo v petek, 12. januarja ob 18. uri v zbornični dvorani šole v Ulici Randaccio. Kino I Prizor z nedeljskih šahovskih tekem v mali dvorani UGG Drugo prijateljsko srečanje med šahisti obmejnih mest je bilo v nedeljo v Gorici. V mali dvorani UGG se je zbralo osemdeset tekmovalcev, ki so se ves dan borili na šahovskih deskah, veliko je bilo tudi ljubiteljev šaha in drugih navijačev, ki so prišli občudovat tako množično šahovsko srečanje. To so priredili v sklopi prvega turnirja jugoslovansko-italijanskega prijateljstva med obmejnimi mesti. Na njem sodeluje pet ekip s te strani meje in pet s sosednega jugoslovanskega področja, šahisti se srečajo prvo nedeljo v mesecu (prvo tako srečanje je bilo decembra v Novi Gorici, prihodnje pa bo 4. februarja v hotelu Punta v Piranu). V nedeljo zjutraj je šahiste pričakal tudi občinski odbornik za šolstvo in šport rag. Francesco Moise, ki je izrazil gostom dobrodošlico in poudaril, da je tudi na tem področju Gorica most zbliževanja med narodi. Najbolj zanimiva tekma nedeljskega tekmovanja je bila med Goričanom Portellijem in Novogoričanom Petrovičem. Igrala sta več kot tri ure, kar je največ dovoljeno. Ustrezna komisija je nato tekmo prekinila in prisodila zmago Goričanu Portelliju. Tekme 3. kola so dale naslednji. o uoi- izid: Tržič— Izola 4,5:3,5; Seža-1 Tržič z 12 točkami na — Piran 4,3:3,5; Idrija — Trst 5:3; Nova Gorica — Gorica 4:4; Videm — Čedad 4:4. Tekme 4. kola pa so dale naslednji rezultat: Čedad — Izola 6,5:1,5; Idrija —■ Videm 5,5:2,5 Trst — Gorica 6,1:1,5; Nova Gorica — Piran 6,5:1,5; Sežana — Tržič 6:2. V goriški ekipi so igrali Portelli, Culot, Beilantone, Kusterle, Faganel Branko, Zorzut, Faganel Aleksander. Po četrtem kolu je lestvica turnirja naslednja: Sežana in Trst, vsak z 19,5 točke, Idrija z 19 točkami, Čedad z 18 točkami, Piran in Nova Gorica s 17,5 točke, Videm s 15,5 točke, Gorica s 14 točkami Izola s 7,5 točke. Gorica VERDI 17.00—22.00 «Lo chiameremo Andrea*. N. Manfredi in M. Me-lato. Barvni film. CORSO 16.30—22.00 «La piu bella se-rata della mia vita*, Alberto Sor-di in C. Dupin. Barvni film. CENTRALE 17.15—21.30 «La grande rapma di Long Island*. C. George in D. Jagger. Barvni film. MODERNISSIMO 17.30 - 22.00 «San-tanna, il killer del mantello nero*. C. Warner in E. Hammilton. Barvni film. VITTORIA 17.15-22.00 «Saffo». M. Vlady in D. Adams. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan. lrzic AZZURRO 17.30 «...e poi lo chiama-rono il Magnifico*. Barvni film. EXCELSIOR 16.00 «E poi le uccido*. R. Hudson. PRINCIPE 15.45 «11 padrino*. MARCELLIANA: 14.30 «11 figljo Go-odzilla*. Barvni film. S. MICHELE: 14.00 «Scusi, dov’e il fronte?* Barvni film. Nova Gorica SOČA «Zima nekega leva*, ameriški barvni film — ob 18. in 20. SV OBODA «Kartum», ameriški barvni film — ob 18. jn 20. RENČE Prosto. DESKLE «Plačanec», italijanski barvni film — ob 20. KANAL Prosto. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan m ponoči je dežurna lekarna Vilia San Giusto, Korzo Italija 244, tel. 83-538. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Al Redentore — Ul. Fratelli Rosei Ii — Tel. 72-440. LEONID BREZNJEV NAJAVIL SPREMEMBE ZAHODNONEMŠKI MLADI SOCIALISTI ZAHTEVAJO DOSLEDNOST Stalinska KanclerWilly Brandt je tudi je torej zastarela V prihodnjih dveh letih bodo pripravili novo ustavo, ki bo usklajena razmeram, ki so nastale v Sovjetski zvezi MOSKVA, januarja. — Leonid Brežnjev je nedavno najavil, da bodo dali v javno diskusijo načrt nove sovjetske ustave. Rekel je tudi, da bodo to storili do naslednjega partijskega kongresa odnosno v prihodnjih dveh letih. «Življenje gre naprej», je rekel generalni sekretar sovjetske komunistične partije in s tem nakazal. da je vsakdanje življenje v Sovjetski zvezi vsililo spremembo ustave, ki je bila sprejeta že leta 1936 in ki je bila znana pod imenom «Stalinska ustava». Po besedah Brežnjeva so se do sedaj bistveno spremenile notranje in zunanje politične razmere. «Pred nami je. tovariši, veliko delo na področju državne izgradnje in nadaljnjega razvoja ter izpopolnjevanja socialistične demokracije*, je poudaril sovjetski voditelj. Sam Leonid Brežnjev je na čelu ustavne komisije že od "etega zasedanja vrhovnega sovjeta oziroma od leta 1964 dalje. Na tem mestu je zamenjal Nikito Hruščo-va, ki je bil ob času, v dobi akti-vizacije proti tako imenovanemu «kultu osebnosti* pobudnik ideje za spremenitev «stalinske ustave*. Prva ustava ruske sovjetske federacije je bila sprejeta leta 1918, dlruga v nekoliko spremenjenem obsegu je bila sprejeta 1924 leta. Bistvene značilnosti teh res revolucionarnih ustav so bile v tem, da je državna oblast izvirala _ ali rastla iz «piramide Sovjetov*. Čas, ki je temu sledil, je bil značilen po tem. ker je v praksi prihajalo do bistvenega pomikanja težišča oblasti od baze proti vrhu, do praktičnega izginotja ali, če hočemo. do praktičnega razveljavljenja izvoljenih organov. Tedaj še obstoječi kongres Sovjetov se je sestajal enkrat ali dvakrat na leto in v .glavnem brez daljših razprav potrjeval predloge izvršnih organov. Leta 1936 pa je bila sprejeta tako imenovana Stalinska ustava in z njo je bila preko osnovnih državnih zakonov sankcionirana nova praksa: opuščanje baze oblasti, ki je nastala neposredno prej, v prvih letih po oktobrski revoluciji. Vrhovni organi oblasti, po ustavi iz 1936. leta, ne izhajajo več iz Sovjetov, pač pa se konstituirajo neposredno na volitvah. Ob svojem času je bila Stalinska ustava močno popularizirana in propagandisti so jo tolmačili kot izraz socialistične demokracije. Ta ustava je v resnici imela vrsto demokratičnih odredb, demokratičnih osnov, ki so bile znane tudi v ustavah marsikatere buržoazne dežele. Med drugim se je v tej ustavi proglašala ne samo pravica do svobode tiska, stavke, demonstracij itd., pač pa je bilo «zajam-čeno». da bodb zgradbe dane na razpolago demonstrantov za njihove mitinge, za njihova zborovanja itd. Samo ob sebi se razume, da gre v tem primeru za poslopja javnega značaja, za dvorane, gledališča, itd. To ustavo so Drogla-sili za «ustavo že izgrajene socialistične družbe*, za ustavo države, v kateri že ni več razrednih antagonizmov in podobno. V bistvu pa je med tem, kar se je v teh letih dogajalo v vsakdanjem življenju in med tem. kar je bilo v ustavi zapisano oila velikanska, ogromna razlika. Od tedaj, od leta 1936 so bile v to ustavo vnesene neke manjše spremembe, nekaj členov ustave je bilo črtanih, drugi so bili dodani, vendar bistvei'** sprememb ni bilo. Današnja oziroma doseda- nja sovjetska ustava ali tako imenovana Stalinska ustava šteje 146 členov, je razmeroma kratka, naj-večji del odredb in principov pa se nanaša na organizacijo in delovanje države in njenih organov. Prvi del ustave na primer govori o družbenem sistemu. In ta del ima samo 12 členov, ki obsegajo le poldrugo stran teksta. In kje so razlogi, ki so navedli sedanje sovjetsko vodstvo da se bolj zavzame za ustavna vprašanja in za izdelavo nove ustave, torej za delo ki se ie začelo že pri Hruščovu? Leonid Brežnjev je v zvezi s tem navedel naslednje glavne razloge: — Namesto osnov socialistične ekonomike imamo sedaj zrelo, tehnično dobro opremljeno gospodarstvo in to tako v mestu kot na podeželju. — Prišlo je do procesa zbliževanja vseh razredov in družbenih slojev, pri čemer delavski razred še nadalje ohranja vodilno vlogo. — Pomemben korak naprej je bil storjen v razvoju socialistične demokracije v vzpostavitvi zakonske ureditve. Skratka, po mnenju sovjetskih voditeljev .je bila v Sovjetski zvezi izgrajena razvita socialistična družba, diktatura proletariata pa — potem ko je odigrala svojo pozitivno vlogo — je postopoma prerasla v splošno socialistično državo vseh delovnih ljudi. Končno, kot je rekel Brežnjev. «nrva dežela socializma na svetu se je prva tudi lotila praktičnega reševanja nalog komunistične izgradnje*, kar se vse mora odražati v načrtu nove ustave. Ko je v teh dneh sovjetski vladni list «Izvestja» pisal o bližnjih ustavnih spremembah, je posebno vztrajal pri vedno večji vlogi sovjetov in pri vedno večjem vključevanju delovnih ljudi v upravljanje družbenega življenja. Iz tega bi mogli sklepati dia bi to mogla biti tudi ena izmed smeri ustavnih sprememb, do katerih bo prišlo. «Vse izkušnje o dejavnosti sovjetov — piše list — kažejo da morejo delavci in kmetje uspešno voditi državo na načelih najširšega in najbolj doslednega demokratizma ter popolne nacionalne enakopravnosti*. V zadnjih dveh treh letih je bilo v Sovjetski zvezi sprejetih več pomembnih zakonskih tekstov, ki vzpodbujajo dejavnost in vlogo sovjetov, razširjajo njihovo kompetenco, poglabljajo njihove pravice, povečujejo njihovo vlogo, pravice in odgovornost poslancev. Ko je govor o možnih spremembah v ustavi, je treba poudariti, da za sedaj še ni dovolj elementov, ki bi pričali da je treba ali da se morajo pričakovati vidnejše spremembe glede sedanjega družbeno - političnega in tudi ekonomskega sistema, po vsem sodeč bo ustava pravno bolj precizno fiksirala sedanjo etapo sovjetskega razvoja, osvobodila se bo zastarelih in preživelih formulacij iz ustave iz leta 1936 in bo poudarila vprašanja državne ter družbene strukture, torej vprašanja, ki so v zadnjih 'etih bila često širšega zanimanja. Ta vprašanja so precej vezana na učinkovitost sovjetov, na pravice in dolžnosti poslancev kot tudi na razne oblike sodelovanja delovnih ljudi pri re sevanju družbenih zadev v okviru ter na način, ki bistveneje ne okr-njujejo širokih kompetenc države in njenih organov. A. N. Nobelov nagrajenec za mir Pogumnemu kanclerju ni lahko - Apel je zelo jasen: zahteva obsodbo ameriškega početja v Vietnamu, pa čeprav so ZDA vodilna sila NATO BONN, januarja — Eno pismo, e-no samo pismo je verjetno hudo pokvarilo počitnice zahodnonemškemu kanclerju Willyju Brandtu, ki je ponovno prišel v ospredje pozornosti zahodnonemške javnosti. Za Willyja Brandta smemo reči. da je to najbolj popularen kancler, kar jih je imela prejšnja in sedanja Nemčija. Upravičeno nosi visoko priznanje — Nobelovo nagrado za mir — kajti njegova gesta ob obisku na Poljskem, ko je poklekni! pred spomenikom žrtev nacizma, je bila gesta pogumnega človeka, kajti hočeš nočeš Willy Brandt je v tistem trenutku predstavljal vso Zahodno Nemčijo, kjer živi tudi veliko tistih, ki so bili vsaj posredno krivi plinskih celic in peči in jih zato vest peče ali tudi ne. Ker pa je Willy Brandt nosilec Nobelove nagrade za mir, mu ni lahko izbirati med interesi dežele, ki ji je na čelu. jn interesi tistih, ki jim mir v svetu ni le prazna beseda. Zato v teh dneh Willyja Brandta napadajo mladi zahodno-nemški socialisti, torej mladi člani stranke kateri Willy Brandt pripada in večja skupina zahodnonem-ških "isateljev. med katerimi je tudi zahodnonemški Nobelovec Hen-rich Boh. In zakaj napadajo Brandta? Zahodnonemški kancler je v tem primeru tarča ostrih napadov in kritik zaradi tega. ker ni napadel a-meriške politike v Vietnamu, ker ni obsodil ameriškega zločinskega bombardiranja Hanoia in Haiphon-ga. V svoji novoletni poslanici Wil-ly Brandt ni niti omenil teh strahotnih dogodkov, nad katerimi se je zgrozil ves omikani svet. Mladi zahodnonemški socialisti in za njimi kakih štirideset zahodnonemških pisateljev so podpisali apel, ki je bil naslovljen na kanclerja Brandta, in v katerem se zahteva, naj bi popravil svojo napako in se pridružil svojemu socialdemokratskemu kolegu. švedskemu premierju Palmeju, ki je odločno obsodil barbarske napade ameriškega letalstva v Indo-kini, predvsem v Severnem Vietnamu. Pismo — apel je podpisal tudi zahodnonemški pisatelj Hen-rich Boli, ki je lani dobil Nobelovo nagrado za književnost. In v tem pismu je med drugim rečeno: «če oportunizem cinično dopušča le nedelotvome proteste in s tem pomaga ameriškemu predsedniku k uspehu njegovih barbarskih načrtov, potem to pomeni, da s svojo lastno krivico hrabrimo bodoče zločince, ne glede na to. ali gre za države ali posameznike...* V pismu se nadalje zahteva, naj Brandt najstrožje obsodi brutalno politiko predsednika Nixona in to ne le v lastnem imenu, pač pa tudi v imenu vlade, ki jo vodi ter v imenu velikanske večine nemškega naroda, ki prav gotovo obsoja tovrstno početje na Daljnjem vzhodu. Willy Brandt, ki je trenutno na oddihu nekje na Kanarskih otokih, bo prav gotovo imel dovolj časa da malo globlje razmisli o nastopu svojih mladih pristašev ter nemških pisateljev nasploh. Dovolj časa bo imel razmisliti o tem, da je težko igrati dvojno vlogo, ki jo igra ali mora igrati tako pred očmi lastne kot tudi pred očmi svetovne javnosti, -namreč vlogo kanclerja Zahodne Nemčije ter vlogo nosilca Nobelove nagrade za mir. Priznati je treba, da Willyju Brandtu v tem trenutku ni lahko. Kot kanclerju 60-milijonske zelo bogate in razvite dežele je sicer dovoljeno, da v smislu politične oportunosti ob ameriškem zločinskem početju v Vietnamu molči. Ta svoj molk lahko opraviči s tem, češ da v sedanjem trenutku z njim, s svojim molkom namreč bolj pomaga bodočemu miru y Indokini kot če bi odkrito nastopil proti supersili, proti ZDA, ki je vodilna država bloka, kateremu pripada tudi njegova dežela, Zahodna Nemčija. Toda Willy Brandt za mnoge, za vedno več Nemcev ni več le politik, ni več le državnik, ki se hote ali nehote mora pokoravati zakonom blokovskega mehanizma, blokovske politike. Kot nosilec Nobelove nagrade za mir je med mnogimi zahodnimi Nemci, posebno med mlajšimi generacijami nekakšna personifikacija njihove želje in težnje, rekli bi celo moralne potrebe, da vsaj enkrat v zgodovini pokažejo in dokažejo svoje miroljubne težnje in ideale. Človek, ki ga je ne le švedska akademija pač pa ves svet proglasil ali vsaj sprejel za borca za mir in mu dodelil ali vsaj odobril Nobelovo nagrado, ne more o-stati ob strani v primeru, ko se mir v svetu tal*., arutalno ruši kot se to dogaja v Vietnamu. Tako ali vsaj približno tako razmišljajo tisti, ki kritizirajo kanclerja oziroma novoletno poslanico in hkrati pozivajo njegovo vest, naj se tudi v tem primeru izkaže. S svojim javnim nastopom so kanclerjevi prijatelji spravili Willyja Brandta v dokaj delikaten položaj. Vprašanje je, kako se bo Willy Brandt znašel, kako bo uskladil morebitne potrebe kanclerja z moralnimi obveznostmi, ki jih ima kot nosilec Nobelove nagrade za mir. M. V. iiiiiimiii»niiiiiiiiiiiiniiiiuiiiiii'»niiiiiiiisiiiiiiiiiii«iinnimmiiiiiiiniii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiii«iiii»mii*»iiili Izšel je katalog o piranski razstavi slikar j a A. Sirka Te dni smo dobili v roke Učno publikacijo — katalog, ki jo je Mestna galerija Piran izdala ob retrospektivni razstavi del našega kriškega rojaka Alberta Sirka ob 25. obletnici njegove smrti. Kakor smo ob času poročali, je bila ta razstava od 11. novembra do 5. decembra v vseh prostorih piranske galerije ter še v enem prostoru piranskega pomorskega muzeja in je, kof smo ugotovili ob času zbrala izredno veliko slikarjevih del, tako da se nam je Albert Sirk prikazal malone v vsej svoji veličini. Ob tej priložnosti smo tudi ugotovili, da je Albert Sirk menda najboljši naš marinist. Sedaj, ko nam je prišla v roke lična publikacija — katalog se nam še bolj vsiljuje ugotovitev, da je zares škoda, da organizatorjem razstave ni uspelo pripraviti kataloga ob času, kajti s katalogom v roki bi si bili mnogi Alberta Sirka ogledali bolj temeljito, bi ga spoznali, pobliže, kajti katalog, o katerem je govor, je zares smotrno sestavljen. Najprej nam v njem Janez Mesesnel prikaže Sirka kot slikarje, likovnika (Mesesnelova predstavitev A. Sirka je prevedena tudi v franco-ščino), nato dobimo življenjsko podobo Alberta Sirka v podrobnih podatkih, ki jih je zbral in strnil Sirkov prija1 Ji in skoraj rojak Bogomil Geiianc, ki na štirih straneh kataloga prikaže Sirkovo življenje od rojstva leta 1887 v Križu do prezgodnje smrti leta 1947 v Celju, na kar sledijo spomini na Alberta Sirka, ki jih je zbral Lojze Bizjak. V katalogu je nato štiriindvajset strani reprodukcij Sirkovih del v glavnem v črnobelem, dve pa sta v barvi. Nato sledi seznam del kriškega umetnika, ki so jih registrirali za retrospektivno razstavo, o kateri je govor. Gre za seznam del po letih in zajema v celoti nič manj kot 293 del, od katerih je nekaj tudi iz povojnega časa ko je Albert Sirk ponovno nekaj časa živel med nami na Tržaškem. Seznam registriranih del obsega naslov dela, njegove dimenzije, označbo ................niminiiiiliiiiil.m........................................ Nesrečna Nikaragua - fevd klana Somoza in posest bogatega severnega soseda ZDA ali gre za oglje, olje, kredo, tempero, risbo itd., nadalje zvemo ali je delo napravljeno na papirju, platnu ali lesu. Končno zvemo iz seznama tudi kje se delo hrani in kdo je njegov lastnik. Zares lepo in temeljito delo, za katero gre vsa zahvala organizatorjem razstave in založnikom. Prepovedano letenje nad Assisijem zaradi «banga» ASSISI, 8. — Že nekaj dni letala z nadzvočno brzi.no ne pre-letajo več nizko nad Assisijem. Tako je določil poveljnik drugega letalskega področja general Gra-ziani, ki je upošteval prošnjo pretorja v Assisiju dr. Timpana, ki ga je prosil naj bi posredoval pri ustreznih poveljstvih. Kakor je znano so, oziroma bi, nadzvočna letala s svojim «bangom» mogla povzročiti škodo na spomenikih v Assisiju. V zvezi s tem so se z zadevo ukvarjali že številni ljudje, med katerimi tudi senator Cifarelli, pa tudi ljudje iz organizacije . dtalia nostra». NA FILMSKIH PLATNIH Nikaragua je še vedno na dnevnem redu. Vsak dan prihajajo nove in nove številke o žrtvah strahotnega potresa. Že deset tisoč in več so jih odkopali. Zaradi te tragedije je prišla v ospredje svetovnega javnega mnenja ena izmed tistih državic in dežel Srednje Amerike, ki pritegnejo pozornost nase le ob kakem državnem udaru ali ob kaki katastrofi, kakršen je bil potres, ki je povsem uničil prestolnico Nikarague. Ustavimo se torej pri tej državi, pri Ni-karagui. Med vsemi srednjeameriškimi državicami pa je Nikaragua najtesneje pod ameriškim nadzorstvom. Ne zaradi rudnikov zlata, platine in bakra, ki jih ZDA izkoriščajo v deželi, ampak zaradi strateškega položaja. Preko Nikarague teče najbolj primerna pot za nov »panamski* prekop, katerega bo treba zgraditi, ko bo sedanji premajhen za ves promet, ki se pretaka iz Tihega v Atlantski ccean in narobe. Ozemlje jje namreč tako prepredeno z jezeri in rekami, da bi bili stroški za tako delo najmanjši. Pomembnost te svoje značilnosti je Nikaragua občutila že davnega leta 1838. ko je bila notranjost današnjih ZDA tako nevarna, ko Indijanci še niso bili iztrebljeni m se je promet med vzhodno in zahodno obalo odvijal po morju — preko Nikarague. kjer so potniki pristali na atlantski obali, prešli ožino po suhem, se spet vkrcali na ladjo na Tihem oceanu in nadaljevali pot v San Francisco ali Los Angeles. Bili so to zlati časi kapitalizma, ko so si razni finančni mogotci brez strahu pred javnim mnenjem lahko «kupovaii» celo države. Znani Anglež Comebus Vanderbilt je držal Nikaraguo, neki ameriški pustolovec, Walker, mu jo je iztrgal in ta bolj ah manj prikrita borba med Anglijo in ZDA za strateško ožino se je nadaljevala do začetka našega stoletja, ko so se izkrcali ameriški marinci in na njim lasten način »pomirili* deželo. Ljudstvo ni ostalo mimo. Leta 1925 se je v dežeb organiziralo odporniško gibanje, ki je sedem let kljubovalo ameriškim posebnim enotam, plačancem ameriških posredovalcev. Borbo je vodil Cezar Augusto Sandine. katerega je poznejši predsednik Ana-stasio Somoza leta 1932 povabil na pogajanja in na poti zahrbtno umoril. Za njegove usluge so ZDA dovolile in pomagale Anastasiu «Tachu* Somozi, da je leta 1936 napravil državni udar, s katerim je tudi uradno prevzel oblast, ki je od tedaj ostala trdno v rokah njegove družine. Dvajset let pozneje je bil Tacho ubit in oblast sta prevzela njegova dva sinova: Luis in Tachito. Luis je nadomestil očeta na predsedniškem mestu, Tachito na čelu vojske. Leta 1967 pa je Tachito prevzel vse funkcije v svoje roke. Bil je to državni udar v družini. Ljudstvo je demonstriralo pred vladno palačo, policija je pobila kakih sto demonstrantov in vse je ostalo nespremenjeno... Ko je 1. maja 1972 zapadel rok šestletnega vladanja sedanjega predsednika in je ustava prepovedovala ponovno izvolitev, sta se tradicionalni stranki domenili, da ukineta u-stavo: za dve leti bo vladala neka čudna koalicija in leta 1974 bo z novo ustavo ponovno izvoljen Tachito «v popolnem soglasju z zakoni*. Klan Somoza je nekaj podobnega kar je klan Trujillo, ki vlada nad Dominikansko republiko. Ti klani so, kot se sami radi označujejo politični in vojaški aparat, ki deluje brezhibno in omogoča vzporedno delovanje nič manj mogočnega ekonomskega aparata, ki je v funkciji Amerike, ki drži pokonci vse skupaj s svojo vojaško in finančno pomočjo. Točen in popoln seznam bogastva družine Somoza je skoro neizvedljiv, tako obsežna in razvejana je njihova posest. Med drugim so največji zem-državi, največji proizvajalci kave, sladkorja, imajo monopol nad proizvodnjo cementa, Po letu 1966 je gospodarstvo dežele zašlo v krizo, iz katere izvedenci ne vidijo izhoda, proizvodnja vpada, deficit raste, življenje je vedno dražje, uprava vedno slabša. Breme se vedno bolj vali na ramena prebivalstva, ki se začenja tudi vedno bolj upirati, zlasti mladina je pred kratkim z manifestacijami dosegla odstop rektorja univerze, ki je bil osebni spovednik Somoze. Poleg dediščine, ki jo je pustil stari Tacho Somoza je še živa tudi druga dediščina: Sandinova odločnost in odločnost njegovih naslednikov, ki verjamejo le v lastne sile. Po letu 1960 so začeli spet postavljat na noge gverilsko fronto v njegovem imenu. S. P. Etlore Scolas «La piu bella serata della mia vita» Ettore Scole «La piu bella serata della mia vita* je italijanska komedija, ki se poslužuje znanega komičnega igralca (Alberto Sor-di) in raznih komedijskih shem, da uprizori v film zgodbo, ki povzema motive iz povesti uveljavljenega švicarskega dramatika Friedricha Diirrenmatta. A ta kontaminacija je zelo mar lo uspela. Film je poln nedoslednosti in kaže le na Scolovo režisersko nesposobnost. Le Alberto Sordi dvigne tu pa tam raven filma. Z njim igrajo znani francoski igralec Michel Simon, zelo lepa Janet Agren, Charles Vanel, Claude Dauphin. Pierre Brasseur. Scenarij sta napisala Scola in Sergio Amidei. V FILMSKIH KROŽKIH Mojstrovina Japonca Oshime v La Cappella La Cappella Vnderground bo danes, v torek, 9. januarja, spet pričela dejavnost. Danes in jutri ob 19- in 21. uri, bo na sporedu premiera japonskega filma «11 bambino* (Schonen, 1969), ki ga je režiral največji japonski filmski avtor Nagisa Oshima. Delo, ki je pred leti nastopilo na beneškem festivalu, je doslej še premalo znan film enega izmed najpomembnejših živečih režiserjev. S. G. Horoskop ljiški posestniki v ■iiiimiiiiiiiimmiiiiiin.....umil..................iimmim.........................................................................m zadeve. Previdnost vaših sodelav-oev že presega vse meje. STRELEC (od 22. 11. do 20. 12.) Dosegli boste svoj cilj. Nastopil je ugoden trenutek, da si zagotovite potrebno podporo v nekem vprašanju. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Ugodne okoliščine za odpravo neke nevšečne zapreke. Ne opirajte se na preveč optimistična mnenja. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Z bolj racionalno organizacijo vam bodo zagotovljeni večji dohodki. Glejte, da spričo svojega ponosa ne zapravite prijateljstva. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Še enkrat premisbte, preden sprejmete neko odločitev. Skušajte pomiriti vzdušje okrog sebe. OVEN (od 21. 3. do 20.4) Novi pogoji so nevarni za vaš ugled. V družini bo prišlo do napetih odnosov med starejšimi in mlajšimi. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Ne sprejmite tjavdan neke naloge. Bodite bolj objektivni pri svojih ocenah o nekaterih osebah. DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) Vaše pobude bodo rodile uspeh ne glede na nasprotovanja. Podprite neki skupni družinski načrt. RAK (od 22 b do 22. 7.) Borite se z večjo vztrajnostjo za neko ugodno zaposlitev. Zadoščenje v zve- zi z družino. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Pogoji so dobri, vendar uspehi ne bodo kdove kako zadovoljivi. Samo s hladnokrvnostjo boste dosegli zaželen čustveni uspeh. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Posvetite jutro reševanju nekaterih manjših vprašanj. Bodite bolj previdni pri vzgajanju najmlajših. TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.) Dokažite svojo odločnost pred tež-kočami. Znova se boste navdušili za že opuščen načrt. ŠKORPIJON (od 23. 10. do 21. 11.) Zanimajte se bolj za svoje finančne Kakor obširneje poročamo na drugem mestu, so v nedeljo popoldne breška prosvetna društva ob sodelovanju Slovenske prosvetne zveze počastila spomin slovenskega glasbenika Frana Venturinija ob 20-letnici njegove smrti. V veliki dvorani Kulturnega doma so priredila koncert, na katerem so nastopili (od vrha navzdol) moški pevski zbor «Fran Venturini* od Domja, ki ga vodi Rudi Franci, mešani zbor «F. Prešeren* iz Boljunca pod vodstvom Draga Žerjala, mešani zbor «Slcvenec» iz Boršta, ki ga vodi Drago Petaros ter moški zbor «V. Vodnik* iz Doline pr,d vodstvom Ignacija Ote. Nastopila je tudi Sve-toivančanka Marija Mijot, ki je recitirala priložnostno pesem v domačem narečju. H D. S* sf Ufi Biliči IpL, js? 14 1 I JU HM .4 fj? !HW | t ‘r f .m% i m! p* A. i ifmm 1 ||§f vflk L 1 TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 11.35 Pratika; 12.50 Elektronske orgle in harmonika; 13.30 Glasba po željah: 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Komorni koncert: 18.40 Glasbena beležnica; 19.10 Ubald Vrabec in njegovo delo; 19.20 Program za naj'mlajše; 20.00 šport: 20.35 Martinujeva opera Julietta; 21.20 Pogled za kuHse. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18,30, 20.30 Poročila; 6.15 Jutranja glasba; 8.00 Popevke; 8.40 -Znanstveni svet; 9.00 Dva orkestra; 10.00 Melodije; 11.15 Češki orkester; 12.00 Glasba po željah; 14.10 Plošče; 14.35 Juke box; 15.00 Otroški kotiček; 16.40 Pevci lahke glasbe; 17.00 Program za mladino; 17.45 Baritonist Dario Zlobec: 18.00 Orkestri; 19.00 Domači pevci zabavne glasbe; 19.30 Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru; 20.40 Zborovsko petje; 21.00 O Bratku Kreftu; 21.30 Dva orkestra; 22.00 Skladbe Marjana Kozine; 22.35 Ritmi. nacionalni program 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasbaj 8.30 Popevke; 9.15 Vj in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.30 Plošče; 14.10 Četrti program; 15.10 Program za mladino; 17.05 «Sončnica»; 19.10 Sindikalna panorama; 19.25 Koncert; 20.30 Poslušajmo spet; 21.30 Donizettijeva opera Lucia di Lamermour. TOREK, 9. JANUARJA 1973 F1LODIFUZ1JA 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 8.40 in 9.15 Orkestri; 8.59 Pred nakupi; 9.50 Radijska nadaljevanka; 10.05 Pesem za vsakogar; 12.40 Alto gradimento; 13.35 Sprehod med notami; 14.00 Plošče; 15.40 Glasbeno - govorni spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.45 Telefonski pozivi; 20.10 Film; 22.43 Nadaljevanka. II PROGRAM 9.30 Paganinijeve skladbe; 10.00 Koncert; 11.40 Ital. skladbe; 13.30 Mozart in Mozartove skladbe; 17.20 Strani iz albuma; 17.35 Jazz; 18.15 Gospodarska rubrika; 18.30 O voz-nosti cest; 19.15 Večerni koncert; 20.05 Baročna glasba za orgle; 22.25 Plošče resne glasbe. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13,00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Na današnji dan; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola: Piskači: 9.35 Slovenske narodne; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Koncertni drobiž; 12.30 Kmetijski nasveti: veterina; 12.40 Domači ansambli in pevci; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Glasba pripoveduje; 14.40 «Na poti s kitaro*; 15.40 Od melodije do melodije; 16.00 »Vrtiljak*; 16.40 Naš podlistek W. Scha-fer: Dve zgodovinski zgodbi; 17.10 Glasbeno popoldne; 18.00 Aktualnosti; 18.15 V torek nasvidenje!; 18.45 Prof. dr. Vinko Kambič; O alergijah; 19.00 Lahko noč, otroci!; 1.15 Ansambel Dorka Škoberneta; 20.00 Prodajalna melodij; 20.30 Radijska igra — E. Flisar: Vojaki ob koncu vojne; 21.36 Majhen koncert; 22.15 Popevke; 23.05 Literarni nokturno H. Sevestre: Pesmi; 23.15 Pri skladatelju Cigliču. ITAL. TELEVIZIJA 9.30 šola ; 12.30 Potovanje na Daljnji vzhod; 13.00 Gusarji; 13.30 Dnevnik; 14.00 Šola; 17.00 Spored za mladino; 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 18.15 Slikanice; 18.45 Nabožna oddaja; 19.15 Poljudna znanost; 19.45 šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Nadaljevanka «L’eta di Cosimo de Medici*; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.20 »Carissimo braccio di ferro»; 21.35 O potrošniških cenah; 22.20 Prijatelji gledališča 10. JUG TELEVIZIJA 17.45 Kralj Matjaž in Alenčica; 18.00 Risanke; 18.15 Obzornik; 18.30 Od zore do mraka; 19.00 Nalezljive bolezni; 19.20 Regionalna arhitektura: Kras in Vipavska dolina; 19.45 Risanka; 20.00, 22.45 TV dnevnik; 20.30 Pogovor o...; 21.20 R. Bratny: Kolumbovci — serijska oddaja; 22.25 Jazz na ekranu. KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Risanka; 20.15 Poročila; 20.30 Potovanje T. Sekelja; 21.00 Medicinski center; 21.50 Beneški fantje pojo; 22.25 Modema revija: London. Atalanta — Fiorentina 1:1 Bologna — Milan 3:2 Inter — Juventus 0:2 Napoli — Sampdoria 0:0 Roma — Palermo 0:0 Ternama — Vicenza 2:0 Torino — Cagliiari 0:0 Verona — Lazio 1:1 LESTVICA: Juventus 20, Inter in Lazio 19, Milan 18, Fiorentina 17, Roma 15, Torino in Bologna 14, Atalanta, Cagliari, Napoli in Verona 12, Palermo in Temana 10, Sampdoria 9, Vicenza 7 (Inter, Lazio, Milan in Vicenza imajo tekmo manj). PRIHODNJO NEDELJO ne bo tekem A lige zaradi mednarodne tekme med Italijo in Turčijo za kvalifikacije za svetovno prvenstvo. sfiTlS=» Arezzo — Mantova 2:1 Brescia — Bari 1:0 Catania — Varese 1:1 Catanzaro — Brindisi 1:0 Cesena — Perugia 2:0 Foggia — Novara 3:1 Genoa — Monza 1:0 Lecco — Como 2:1 Reggiana — Ascoli 3:0 Taranto — Reggina 2:2 LESTVICA: Cesena in Genoa 25. Catanzaro in Catania 22, Foggia in Varese 20, Bari 19, Ascoli, Brindisi, Como in Reggiana 17, Arezzo in Reggina 16, Novara 14, Perugia in Taranto 13, Brescia, Lecco in Monza 12, Mantova 9. PRIHODNJE KOLO: Bari — Arezzo, Brindisi — Ascoli, Como — Foggia, Genoa — Catania, Mantova — Cesena, Novara — Taranto, Perugia — Catanzaro, Reggina — Monza, Reggina — Lecco, Varese •— Brescia. A SKUPIM Car*ilUb Belluno — Piacenza 2:2 Cremonese — Savona prek. Derthona — Vigevano prek. Pro Vercelli — Parma prek. Rovereto — Alessandria 2:2 Seregno — Trento 1:1 Solbiatese — Udinese 0:0 Triestina — Cossatese 0:0 Venezia — Legnano 0:0 Verbania — Padova 1:0 LESTVICA: Alessandria 22, Venezia 21, Udinese 20, Savona 19, Cre-monese, Legnano in Parma 18, Cossatese, Padova in Trento 16, Seregno in Pro Vercelli 15, Derthona in Solbiatese 14, Belluno in Rovereto 13, Triestina 11, Piacenza 10, Verbania 9, Vigevano 8. (Cremonese in Vigevano 2 tekmi manj, Alessandria, Savona, Legnano, Parma, Pro Vercelli, Seregno, Rovereto, Belluno, Triestina 1 tekmo manj). PRIHODNJE KOLO: Alessandria — Cremonese, Belluno — Derthona, Cossatese — Solbiatese, Legnano . Savona, Padova — Pro Vercelli, Parma — Triestina, Piacenza — Venezia, Trento — Verbania, Udi-nese — Seregno, Vigevano — Rovereto. Sodnik oškodoval Triestino za točim Spregledal je dve enajstmetrovki v korist Tržačanov in ni dosodil pravilno doseženega gola domačem igrišču Padovo. Vsa ostala srečanja so se zaključila neodločeno. * -K- * Zaradi odpadle tekme je v D ligi j položaj na vrhu lestvice nekoliko I spremenjen. Clodiasottomarma in Adriese sta sama na vrhu. medtem ko Mestrina ni mogla igrati zaradi megle. Adriese, ki je preje! najmanj golov v tem prvenstvu, je zmagal proti Torvis Snii, medtem ko je Clodiasottcmarina premagala zadnjega na lestvici, ekipo Maloja. Pro Gorizia je vendarle osvojila točko proti ekipi Audace. medtem ko je bil Monfalcone še enkrat ob obe točki: tokrat ga je gladko odpravil Rovigo. Od ostalih deželnih ekip sta v medsebojnem obračunu Pordenone in Portogruaro remizirala, medtem ko je tudi San Dona zaužil poraz. Radi Triestina — Cossatese 0:0 TRIESTINA: Cantagallo, Tugliach, De Gasperi, Macchia, De Luca, Scichilo.ne, Rakar, Brusadelli, D’Alessi, Zamparo (v 71. min. Bertoli), Oggian. COSSATESE: Molli. Sala, Audero, Borgato, De Girardi, Caccaro, Cavagnetto, Pelizzari, Poire, Sol-lier, Aliperti (v 55. min, Porzio). SODNIK: Baciucchi iz Rima. KOTI: 4:2. Gledalcev G.500. Opomin: D’Alessi in Sala. Triestina je tudi tokrat, razočarala, v kolikor ni bila sposobna doseči gola, ki bi ji pripomogel, da bi vsaj nekoliko popravila svoj položaj na lestvici, saj je trenutno med tistimi moštvi, ki so kandidati za izpad. Kljub temu, da mora odigrati še zaostalo tekmo z Alessandrio, nima noberle možnosti, da bi ši kritični položaj popravila. Tržačani niso predvajali prav slabe igre, niso pa pokazali niti nobenega napredka, kliub temu, da je bil v moštvo vključen Oggian in je trener premestil D’Alessija v sredino napada. D’Alessi je igral preveč v ozadju, da bi lahko uspešno posegel v odličilnih trenutkih, tako da je vse delo napadalcev slonelo na Oggianu in Rakarju, za katerega pa je znano, da ni kdove kakšen as. Poznala se je odsotnost Bertoli ja, ki je v drugem polčasu zamenjal Zampara, enega izmed igralcev, ki so največ pripomogli k dobri igri tržaškega tretjeligaša. Obramba ni imela težkega dela proti Cossateseju, le da je nekoliko razočaral Tugliach zaradi netočnosti. Sredina igrišča pa je bila za- j CAMPANELLE: Puzzer, Ceglar, upana Brusadelliju, ki se je še ' Ribarich, Messi, Olivo, Zudich, kar izkazal. j Brandolin, Castellano, Riosa, Bel- Resnici na ljubo je treba pove-j-anova> Ghersetich. dati. da je domačine zelo oškodo-! PRIMORJE: Štoka, Visint-jn, Štre-val tudi sodnik, ki je s svojim ne- j kelj, (Verša v 87.. min.), Trampuš, razumljivim sojenjem pokvaril ce- j Bukavec, Barbcam, Barnaba, Drio-lotno srečanje. Najprej ni doso- j li, Rusija, Husu, Fornasaris. dii dveh očitnih enajstmetrovk za- , STRELEC: Barbiani v 19. min. PO ZMAGI V FINALU NAD GIARIZZOLAMI (V PODALJŠKU) Z 2:1 Italija «under 23» za tekmo s Turčijo FIRENCE, 8. — Trener italijanske nogometne reprezentance «un- j der 23» Bearzot je sinoči sporočil seznam igralcev, ki pridejo v poštev za tekmo s Turčijo, ki jo bodo v okviru turnirja UEFA odigrali v Ankari 14, januarja. Igralci so: Bologna: Ghetti; Inter: Bordon in Oriali; Juventus: Cuccureddu; Lazio: Garlaschelli in Reeecconi; Napoli: Bruscolotti in Vavassori; Roma: Cordova, Orzari in Spa-doni; Sampdoria: Cacciatori, Negrisolo in Villa; Torino: Lombardo, Mozzini in Pu-lici; Verona: Bergamaschi. Bearzot je pri tem dodal, da ni mogel iz raznih razlogov razpolagati z vsemi igralci, kot bi želel. Med tistimi ki so odrekli sodelovanje, je omenil poškodovana Fran-zeta in Merla ter Speggiorina, Ma-stropasquo in Bettego. 0G0METASI BREGA DOSEGLI V NEDELJO IZREDEN USPEH Z OSVOJITVIJO POKALA Za Breg sta bila strelca Kraljič in M. Lovriha, za Giarizzole pa Papagno Breg — Giarizzole 2:1 DIUJGE VESTI NA ŠESTI STKANI p.p. 0:0, d.p. 1:1, podaljška 1:1 in 2:1 STRELCI: v 36. min. Papagno, v 58. min. Kraljič in v 74. min. Lovriha M. BREG: Ota, Novello (Žerjal), Zobec, Lovriha M., Žafran, Košuta, Bržan, Lovriha P., Kraljič, Strnad, Jež. GIARIZZOLE: Scarcia, Inglessi, Cattonar, Scodeggio, Sussi, Podgornik, Rovatti, Predonzani, Lenar-duzzi, Mitri, Papagno. GLEDALCEV: 400. Breg je osvojil pokal «Pacco». Nobeni slovenski postavi na Tržaškem ni to doslej uspelo. Tak podvig lahko doseže samo ekipa, ki predvaja dovolj zrelo skupno igro, ki ima veliko mero samozavestnosti in trden značaj. Poleg tega pa je potrebna določena stopnja teh- nično sposobnih igralcev, kar je plod dolgotrajnega dela in požrtvovalnosti. Trener Vatta, ki je zelo skrbno in vestno pripravljal in vodil svoje varovance, je znal mojstrsko prenesti plod svojih dolgoletnih igralskih izkušenj in osebnih sposobnosti v to obetajočo enajsterico. Pot do osvojitve tega prestižnega pokala za katerega se je potegovalo kar 15 enajsteric, med katerimi so bila najvidnejša imena tržaškega nogometa, je bila vse prej kot lahka za Brežane. Vendar je bil ta trud primerno poplačan, saj so «plavi» imeli z visokimi izidi in s stalnim spremstvom mnogih navijačev mnogo zadoščenja. Brežani so zaključili kvalifikacijski del tekmovanja na vrhu lestvice, vendar si niso delali utvar za finalni del. Stopili so na igrišče s trdno voljo, da se ne dajo poceni ukloniti. Prav to in pa seveda odlična kon- vzel pobudo in dicija jih je dovedla do tega, si cer nepričakovanega, toda zasluženega rezultata, kajti vse štiri finalistke so se po kakovosti in višini igre le malo razlikovale. Po zmagi nad Triestino v polfinalu so se «plavi» srečali v finalu s svojim tradicionalnim nasprotnikom Giarizzoiami, ki so vedno predstavljale trd oreh za naše naraščajnike. Ekipi sta se takoj po začetnem žvižgu pognali v oster boj in igralcem se je poznalo po živčnosti, da čutijo važnost in težo tekme. Dvoboj je bil zato bolj agoni-stično kot tehnično zanimiv. Prvi polčas je potekel v znamenju uravnovešenosti, z izmeničnimi akcijami, v katerih so po nevarnosti nekoliko prevladovale Giarizzole. Odlični Ota in pazljiva obramba sta se vselej rešila iz zagate. V nadaljevanju je nasprotnik pre- iiiiiiiiiiiiliiiiuiiiiiiiiuiiiilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiii;(ziriiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinTii«MiniiTiUHitiiiiiiii!i!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiii(iiiiiiiiiii Essarmmmk naše ekipe v 2. amaterski nogometni ligi Z zadetkom Barbiani ja v prvem polčasu Primorje iztrgalo Campanellam obe točki Med ostalimi našimi ekipami sta Breg in Vesna remizirala, Zarja in Juveniina pa sta bili premagani CampanelSe — Primorje 0:1 radi prekrškov nad Rakarjem in nad D’Alessijem (ko je opomni! tržaškega igralca, namesto nasprotnika), nato pa ni videl gola De Gasperija, ki je z glavo strelja! KOTI SODNIK: Marcelin, Trst. 3:6. GLEDALCEV 120. Močan veter je znatno oviral reden potek tekme, kar je seveda sueijai j vp)jV8;0 na poprečno igro obeh e-je zooo ] primorje je nastopilo z okr- v mrežo, vratar Molli pa uiel, ko je že bila čez belo črto. , tehničnih razlo- gi Protesl niso me pomagali in d,v. vAidnjem trenutku sta bila tudi terenska premoč inestme. ki , ■ ,,. v , ' - ,, * I v ekipo vključena dva mladinca. ie oredvsem v začetku drugega ° , , „ • r:Ano feg* ni huA za zmago, z* ...eno samo točko pa; , , v, F. . , , r1 ., so Si Tržačani še poslabšali pole ! ^ žaj na skupni lestvici. sotnosti pa je znova nastopil sred: nji napadalec Rustja. Že pred srečanjem je vladalo v vrstah Prose-Medtem ko se Triestine že bori ' čanov živčnost, saj . so se vsi zave- za obstoj v C ligi. so morali tri i dali važnosti srečanja prenesti zaradi megle, ta- j pada. ko da trenutna . lestvica ni povsem realna. Trenutno je število zaostalih srečanj naraslo na sedem. Aleš Ataltan — Fiorentina X Bologna — Milan 1 Inter — Juventus 2 Napoli — Sampdoria X Roma — Palermo X Ternana — Vicenza 1 Torino — Cagliari X Verona — Lazio X Catania — Varese X Catanzaro — Brindisi 1 Taranto — Reggina X Lucchese — Medena X Lecce — Aveilino 1 KVOTE: 13 — 14.140.500 iir 12 — 571.400 iir ITALIJANSKA 1. LIGA Brili — Snaidero 76:82 Forst — Spliigen Bock 91:67 Ignis — Maxmobili 98:62 Mobilquattro — Gamma 78:77 Norda — Sacla 82:61 . Partenope — Simmenthal 75:98 Gorena — Alco 83:64 LESTVICA: Ignis 22, Simmenthal 20, Forst 18, Snaidero in Gorena 12, Spliigen Bock, Norda in Partenope 10, Sacla in Maxmobili 8, Mo-bilquattro, Gamma, Alco in Brili 6. rezultata tega spo- Začetne poteze so bile v korist domačinov, ki so pritisnili Primorje v obrambo. Bilo je očitno, da sandria se je morala v nedeljo 1 so presežki predstavniki ne znajde-zadovoljiti z remijem proti skro- ' mnemu Roveretu, kljub temu pa je še vedno na prvem mestu, s točko prednosti pred Venezio, ki je doma remizirala z Legnanom. Udine-sč. ki je tudi izenačil, ima dve točki zaostanke za vodečo Alessan-drio, ki ima tekmo mani , (igrati mora proti Triestini...). Edino zmago ie dosegla- Verbania, ki je prav v zadnjih minutah premagala. na iiuiiiuiimiiMMiMiHitiimiiiiiiiiiuumiiimrmiimt! m ju ^ n p r.3 i. m r-_-====5i 1. — 1. Borsir X' 2. Tarport Princess 2 2. — 1. Briatiza 2 2. Tenerife X 3. — 1. Lydia 1 2. Dazara X 4. — 1. Oscar 2 2. Filarco 1 5. — 1. Boiivares 2 2. Gesneria X 6. — 1. Ghidroghen X 2. Ulano 1 KVOTE: 12 — 2.806.648 lir 11 — 17.700 lir zelo dolgo. Kljub zmagi na tujih tleh si Primorje zasluži za oceno le 2 točki. B. R. Liberfas Prosek — Breg 2:2 LIBERTAS P.: Ghersinich, Smc-lizza, Menardi, Della Valie, Lizzi, Distasio, Zudini, Bolcich A. (Bcl-cich B.), Milani', Morran, Cacovich. BREG: Favent-o, Bandi, Rodella, Črmelj, Vatta, Race, Zonta, Čuk, Gasperutti, Grahonja, Vižintin. SODNIK: Canciani iz Tržiča. STRELCI: v 8. min. Zonta, v 13. min. Vatta (avtogol),, v .43. .min. Čuk in v 75. min. Bolcich B. Brežani so šli na tuje po eno točko in so jo od tam tudi odnesli. Izid srečanja pa bi moral biti vsekakor drugačen,, če bi -pokazali vsaj nekoliko'odločnosti. Imeli smo vrte, da so‘stopili na igrišče za "trening tekmo in se- niso zavedali nevarnosti," ki jo je predstavljal obup zadnjega na lestvici. Kmalu bi. se bilo pripetilo, kar smo doživeli pred dvema letoma na istem igrišču proti gabrovski Olimpiji, ko smo šli preveč samozavestno v goste na Prosek, od koder smo odnesli pekoč poraz. Kritiko zaslužijo vsi. Predvsem, ker so (na itak majhnem igrišču) V d.p., ko je bil veter «13. igra-lec» za Libertas, ni uspelo «pia-vim» ohraniti pičlega vodstva in so v 30. min. prejeli gol, ki je prinesel še en «X» za Brežane. «Plave» naj spomnimo, da se s tako igro pride najhitreje v 3. A.L. Ocena za Breg je 1. Ist Muggesana — Vesna 0:0 jo, toda kmalu so prevzeli pobudo v svoje reke in sprožili z Rustjo, , ... , , , in Fomasarisem nekaj nevarnih ! nepotrebne kratke podaje akcij. Prav z enim svojih protina- j na. sredini, igrišča. Drugič, ker so padov so prišli Prosečani v vod- Podcenjevali nasprotnika. Tretjič, stvo, ko je obramba domačinov napravila prekršek v kazenskem prostoru. Barbiani je silovito streljal in pretresel mrežo. Campanel-le so takoj silovito reagirale, toda naletele so na odlično obrambo, kjer je Bukavcu in Trampušu pomagal tudi vratar Štoka z drznimi posegi. V drugem polčasu je veter pihal v korist Primorja, zaradi česar so «rdeče-rumen:» silovito pritisnili v upanju, da bi zvišali rezultat. Domačini pa se niso vdali, pač pa so bili sami zelo nevarni, predvsem preko Bellanove in Gherseticha. Primorje se je s težavo branilo vse do končnega žvižga. Lahko rečemo, da predstavlja ta zmaga za Primorje lep uspeh, priznati pa je treba, da so imeli Prosečani precej sreče. Pohvalo si Primorje zasluži zato, ker je v tako važni tekmi poslalo na igrišče dva mladinca, namesto standardnih i-gralcev, kar bi lahko zelo drago plačalo. Zmaga je gotovo zadovoljila vse, toda menimo, da bi bilo treba resneje premisliti o takih tehničnih ukrepih, saj je prvenstvo še ker (v p.p.) z vetrom v hrbet niso streljali na vrata. Nasprotna enajsterica se je bolj znašla in se je nekajkrat izkazala z lepimi in hitrimi potezami, predvsem po krilih, kar ji je zasluženo prineslo delitev točk. Vajeti igre so takoj prevzeli «plavi», ki so v 2. min. dosegli prvi gol. Nasprotnik se ni še znašel, ko je v 8. min. uspel Zonti strel na vrata domačinov. Libertas P. je reagiral in je v 10. min. dosegel kot, katerega ni izkoristil. Komaj dve minuti kasneje so bili «plavi» blizu zadetka, a so dosegli le dva zaporedna strela iz kota. Libertasu je tedaj uspel protinapad iz katerega je prišlo do nesrečnega nesporazuma med kapetanom Vatto in vratarjem Faven-tom, kar je prineslo avtogol. Nasprotnik se je ob tem opogumil in je v 19. min. dosegel kot v svoj prid, ki je bil plod lepe in nevarne akcije levega krila Caco-vicha. Še so «plavi» pritiskali in v 34. min. d.p. dosegli vodstvo, s Čukovim golom. MUGGESANA: Persico. Manici, Maurich. Cafueri, Pribaz. Dudino, Borroni Minca. Derossi (k), Chel-leri. Degrassi Dilich 12, Bertocchi. VESNA: Tcnce, Verzier, Zoffo-li, Carmeli, Skrern. Zudini Porini (Botti od 54. min.), Kelemenic (k) Verginclla. Germani. Ciconet ti, 12 Kozlovich. SODNIK: Bernardis (Tržič). Kriška Vesna je na tujem igrišču (v 'Miljah) .iztržila.' dragoceno točko. Že zaradi tega so lahko kriški navijači zadovoljni. Miljski nogometaši namreč sodijo med boljše enajsterice tega prvenstva. Pe« je, proti Vesni so nastopili z o-krnjeno postavo. Toda res je tudi, da so si Križani tudi tokrat enostavno zapravili zmago ko je v 28. minuti drugega polčas i Ver-ginella sam pred vrati zeio uporabno žogo z glavo usmeril čez prečko. Bilo je. i&koreknč. tez.ic zgrešiti kot realizirati. Tekma je bila na splošno zanimiva, na zadovoljivi tehnični ravni. Trener Mandanicci je končno našel uspešni* razvrstitev na sredini igrišča, - To vprašanje ie postalo zadnje čase. ko v moštvu več ne igra Boris Milič, nerešljivo. V Miljah je bila razvrstitev naslednja: Germani - Kelemenic -Carmeli na sredini igrišča, z Ver-ginello kot srednji napadalec in Ciconettijem na krilu. Ta taktična poteza se je takoj izkazala za uspešno. Žal. pa je tokrat na vsej črti odpovedal Purini, katerega je v drugem polčasu zamenjal Botti. Z novo razvrstitvijo je Vesna igrala sproščeno, večkrat je celo držala v šahu domačine, ki so bili v drugem polčasu večkrat v težavah ko je Kelemenic mlagal prvo vrsto in sta se Verginella in Ciconetti požrtvovalno borila v napadu. V prvem polčasu pa jo v odličnem slogu zaigral Germani, ki pa mu je v drugem polčasu zmanjkalo sape (morda, ker rt bil navajen velikega igrišča). O bramba v redu. Srečanje se je začelo v znaku premoči domačinov. Križani pa .so i kaj kmalu odgovorili in so z Go-| manijem spravljali v težave domačine. Tudi v drugem delu igro j je bila Vesna povsem enakovreden nasprotnik miljskim nogometašem in je dvakrat z Verginello zarrm dila ugodno priložnost. Domačini so proti koncu močno napadali, a kriška obramba je bila vedno na mestu. Ocena za Vesno je zadovoljiva: dve točki. b. L Fiaminio — Zarja 2:1 (1:0) FLAMINIO: Pirovel De Jurco, Zacchigna, Mingaroli, Di Pasqua-le. Gallinotti, Amernoso, Gallinot-ti, Russian, Pellegrini. Terpin. A-gostini. ZARJA: Babuder (Turko), S. NAŠE OCENE 1. Sovodnje 11 27 2,454 2. Zarja 14 29 2,071 3. Juveniina 15 31 2,066 4. Primorje 14 27 1,928 5. Vesna 15 26 1,857 6. Breg 13 24 1,846 7. Union S 15 1,666 8. Olimpija 9 14 1,555 9. Breg B 8 11 1,375 Primorec 8 11 1,375 V prvem stolpcu je število odigranih tekem, v dragem je vsota dosedanjih ocen, v zad- njem stolpcu pa poprečna oce- na vseh doslej odigranih sre- čauj. Ekipe ocenjujemo z neza- dostno (1), dobro (2) in odlič- no (3). Gallinotti v 18. min., min. in Gallinotti v Križmančič, Faganel, Primožič, Metlika, V. Križmančič, Marc (Komar) Bon, Žagar Poropat D Grgič. STRELCI: Žagar v 53. ,77. min. KOTI: 3:2 za Fiaminio. V zadnjem kolu prvega dela nogometnega prvenstva druge amaterske lige je Zarja klonila pred tržaško enajsterico z minimalno razliko. Vse je kazalo, da bo Zarja iztrgala Flaminiu dragoceno točko. Bazovski nogometaši so se namreč branili prav do zadnjih minut igre, ko so se znašli v zagati in nasprotniki so tedaj do- segli zmagonosni gol. Tekma se je začela s premočjo Flaminia; igralci Zarje so odgovarjali s protinapadi, ki pa niso prinesli zaželenih sadov. V 18, min je imel D. Grgič izredno priložnost saj je bil sam pred vratarjem, a je zastreljal žoeo. V začetku drugega polčasa je Zarja napadala še močneje in je v 8. minuti končno dosegla gol. V gneči pred vratarjem Flaminia je Metlika podal žogo Žagarju, ki jo je poslal v mrežo. Po tem golu so zarjaši še vedno napadali, vendar niso prišli "do gola To pa se je posrečilo Flaminiu, ki je izkoristil zmedo v bazovskih vrstah in povedel z 2:1. Do konca tekme se ni več zgo-dilo nič pomembnega in Zarja vt po nepotrebnem odšla poražena v igrišča.-- - - ■■■■■• ( Nuša ocena za Zarjo je 2. RAAL Lucinico — Juveniina 2:1 JUVENTINA: Plesničar, Nanut. Faganel, Tomažič, Paulin, Mar-vin Uras, Ferletič, Sirk. M. Ta-baj, Makuc. LUCINICO: Puja, Cargnel, Con-cilio, Giacomini, Ledri. Cum, Brigadi™. Bregant, Marini, Forcchias-sin Barletti. SODNIK: Borgnato iz Vidma. Juventini ni zadostoval dober drugi polčas v katerem so gostje stalno napadali in so prišli že v prvih minutah do gola z Nanutom iz enajstmetrovke. «Dan» in «noč» bi lahko imenovali oba dela igre, ko so v prvem domačini stalno napadali in z močnim Marini-jem večkrat ogrožali Plesničarja. Igralci Juventine so v tem delu srečanja popolnoma podlegli premo či Lucinica, ki je pokazal zares kakovostno igrp, še posebno v skupni igri. Juventinci pa so le od časa do časa pokazali kaj lepega, a tudi tokrat niso znali zaključiti do konca akcii ki so se pričeie na sredini igrišča. V drugem polčasu, potem ko so gostje imeli dva gola razlike, se je igra spreobrnila v njihovo korist in so takoj dosegli prvi za detek. Brez vsakega pomena je bilo njihovo ogrožanje vratarja Puje. Tako se je po devetdesetih minutah igre, igra končala v korist domačinov, katerim je uspelo obdržati ■ rezultat prvega polčasa, sad lepe in zanimive igre. Ocena za Juventino je tokrat 2. P. R. je s pospešenim ritmom pronical na brežansko polovico igrišča, medtem ko niso bili «plavi» zmožni enakovredne reakcije. Ota je bil večkrat zaposlen in je branil tudi zelo težke žoge. Kljub temu pa je nasprotnik povedel s krasnim golom hitrega Pa-pagna, po napaki brežanske obrambe. Nasprotnik je še naprej pritiskal in vse je kazalo, da si bo zmago zagotovil, ko so se «plavi» v zadnjih minutah zbrali in po akciji, ki je šla preko Žafrana in Strnada izenačili s Kraljičem. Potrebna sta bila torej dva desetminutna podaljška, v katerih so se Brežani prebudili in se zaradi boljše kondicije dobesedno razigrali. Dosegli so gol z M; Lovriho, ki je hladnokrvno, po lepi skupni akciji, ukanil nasprotnega vratarja in zagotovil pokal našemu moštvu. Pohvala za ta uspeh pa gre celotnemu moštvu z rezervami vred, ter seveda trenerju Vatti, ki je bil za igralce poleg drugega vzgojitelj in zaupnik. Takoj po koncu srečanja so vdrli na igrišče številni navijači, da bi proslavili to pomembno zmago. Sledil je govor miljskega župana in drugih uglednih osebnosti ter nagrajevanje. «Plavi» so prejeli dva pokala. Marino Kraljič je dobil «top» kot najboljši strelec tekmovanja, trener Vatta pa medaljo, kot vodja zmagovitega moštva. Kasneje je avtokolona navijačev in igralcev ob trobljenju in frfotanju zastav šla skozi vse brežanske vasi in hrupno slavila ta uspeh. Ist 3. amaterska nogometna liga Zaslužen poraz ekipe Sovodenj L. Montesanto - Sovodnje 2:1 SOVODNJE: Marson, Trivellato, Ccrva, Batistič Ferfolja, Kovic, Petejan, Sambo, Marson, Tomšič, Pozzo. L, MONTESANTO: Pezzetta, Ghictto, Bizzieri, Pedrazzetti, Trampuš, Bala Bitareilo, Bertam O-rientale, Riccardi, Gomiscek. STRELCI: v 13. min. p.p. Marson. v 16. min. d.p. Orientale (11-metrovka), v 27. min. d.p. Bala. Sovoden.jci so tokrat zasluženo zgubili tekmo z Montesantom, predvsem zaradi podcenjevanja nasprotnika in slabe igre, ki so jo pokazali po doseženem zadetku. Gostje so namreč prišli v vodstvo že v 13. min. z Marsonom in vse je kazalo, da (če bi nadaljevali s takim tempom) bo zmaga njihova. Zgodilo pa se je to kar je bilo usodno za zmago. Namesto, da bi nadaljevali s tako igro so popustili tako da je nasprotnik prevzel pobudo in je takoj v drugem delu igre prišel do izenačenja iz enajstmetrovke. Seveda je ta gol opogumil Montesanto. ki je še močneje pritiskal na vratarja in dosegel drugi zadetek. Šele v teiii trenutku so se Sovodenjci «zbu-dili» in začeli zopet lepo igrati. Utrujenost in nasprotna obramba sta pripomogli, da so domačini obdržali obe točki. V spomin na Jožeta Pelicona, prvega predsednika in ustanovitelja nogometnega društva Sovodnje, so igralci nosili na rokavih črn trak. Vedno v isti namen .ie sodnik določil enominutni molk Ocena za Sovodnje je 1. OBVESTILO SPD Igo Gruden in ŠD Sokol sklicujeta redni občni zbor, ki bo v prostorih društva v petek, 12. t. m., ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red: 1. poročila; 2. diskusija k poročilom: 3. razrešnica staremu odboru; 4. volitve novih odbornikov; 5. razno. Vabljeni vsi člani društev. Kako je Mussolini prišel na oblast NI0D Ml ■ 1022 Ker je uperjen proti socialistom — je bilo že tedaj ugotovljeno — fašizem ni mogel ne biti reakcionarno gibanje in to ne glede na gesla in ideje, za katerimi se je vsaj v začetku skušal skrivati. Sicer pa ne bodo minila niti tri ali štiri leta, ko se ta program ne bo več niti omenjal, ker bodo njegovi tvorci z Mussolinijem na čelu z vsemi svojimi silami angažirani v borbi za osvajanje oblasti z nasiljem in terorjem, pri čemer Programska načela in razni cilji, razen fašistizacije dežele, Pirnajo več nobenega pomena. Tudi fašistično gibanje se bo tako spremenilo v nekaj drugega od tega, kar se je v začetku kazalo, podobno kot je bilo tudi z njegovim «voditeljem», ki je iz socialista postal Pajhujši in najbolj vnet nasprotnik socialistov, delavskega raz-reda in delavskega gibanja. Ko bomo, pa čeprav v najbolj Preprostih črtah spremljali življenjsko pot človeka, ki mu je dal ime nesmrtnega mehiškega revolucionarja, bomo opa-aili tudi etape vseh teh sprememb in preobrazb, kajti tudi nastanek in razvoj fašizma je nerazdružljivo povezan z ime-Pom Benita Mussolinija, z vso njegovo «akcijo», ki jo je dvigni] na raven doktrine. Rečeno je že bilo, da je bil Mussolinijev oče po poklicu bhvač, po političnem prepričanju socialist in tudi zelo akti- ven član socialistične stranke. Benito se je rodil 28. julija 1883. leta v kraju Verano dei Costa, v stari veliki hiši na vrhu naselja Dovia, ki spada v občino Predappio, blizu For-lija. Njegova mati je bi'a učiteljica in tudi on si bo izbral ta poklic. Star je bil 18 let, ko je po dokaj nerednem šolanju prišel do učiteljskega spričevala. In tu se je njegova redna izobrazba tudi končala. Zaposlitve ni bilo lahko najti. Že tedaj je, kot je sam zatrjeval, prenehal hoditi v cerkev, ker se je smatral za brezbožneža. Trdil je celo, da se je že tedaj čutil socialista. Hotel je postati občinski tajnik v Predappiu, vendar ni imel za to niti strokovne kvalifikacije, pa tudi ne potrebnih priporočil. Uspelo pa mu je dobiti začasno zaposlitev v kraju Gualtieri v Reggio Emilii. Bil je učitelj. Predsedniki občine in večina članov občinskega sveta so bili socialisti in zato je med mnogimi konkurenti za učiteljsko mesto in to tudi pred starejšimi in bolj izkušenimi kandidati vendarle bil izbran mlajši Benito Mussolini, ki so ga že smatrali za svojega »tovariša študenta Mussolinija«. To je bila pomoč starejših tovarišev socialistov — mlajšemu tovarišu socialistu. EMIGRANT V ŠVICI Mussolini je učiteljeval v Gualtieriju samo eno leto in nato ostal ponovno brez dela, In tedaj je sklenil oditi v Švico, sklenil je, postati ekonomski emigrant, kot so to počeli mnogi mladi brezposelni ljudje v tej dobi. živel bo nato v raznih kantonih — v Bernu, Lausanni, v Ticinu, v Ženevi. Po nekih uradnih Mussolinijevih življenjepisih bo v Švici kot emigrant prišel v stik s socialisti in postal tudi sam socialist, Toda tudi ta del njegovega življenjepisa je bil pozneje prilagojen in je bilo njegovo življenje prikazano tako, kot si je Mussolini želel. Ta doba je zato bila prikazana zelo dramatično, razbur- ljivo, celo tragično. Kajti Mussolini je tam, v Švici, baje trpel lakoto, delal je kot fizični delavec po gradbiščih, spal pod mostovi, policija pa ga je neprestano preganjala in mu bila stalno za petami ter ga gonila iz enega kantona v drugega. Ob neki priložnosti je v Ženevi, kmalu po svojem prihodu v to mesto, kot je sam pripovedoval, šel skozi mestni park. Bil je tako lačen, da ni vedel, ali bo sploh dočakal naslednji dan, ali pa bo bedno umrl od lakote. In tedaj je opazil dve Angležinji, ki sta sedeli na klopi in jedli obložene kruhe z gnjatjo in sirom. «Nisem mogel več zdržati« — je rekel — »pognal sem se na eno od teh čarovnic in ji vzel kruhek iz roke. če bi se bile le skušale braniti, bi ju bil zadavil, za vraga!... Kaj bi ne bilo to dobro delo, ko bi bil ubil te parazite družbe? Joj, kdaj bo prišla ura maščevanja?!«. V uradnih življenjepisih te epizode iz ženevskega parka, tega tako izrazitega primera rijegovega mučeništva v emigraciji vendarle ni. PROLETAREC, DRUGAČEN OD OSTALIH PROLETACEV V vseh teh njegovih zgodbah je bilo pravzaprav zelo malo resnice. Kajti že nekaj tednov po svojem prihodu v Švico se je, Mussolini kar dobro znašel. Italijanski emigranti so bili po večini ljudje brez vsakršnih kvalifikacij, brez vsakršne izobrazbe, vtem ko je on imel vsaj nekaj izobrazbe in mu je zato bilo laže najti službo. Že v Italiji je začel sodelovati v lokalnih listih in te izkušnje mu bodo tu veliko koristile. Začel bo pošiljati dopise posameznim italijanskim listom o življenju emigrantov in to svoje sodelovanje bo razširil tudi na nekatere italijanske liste v New Yorku. Delal bo tudi kot sindikalni organizator in propagandist, kar vse mu bo omogočilo do dokaj udobnega življenja. V tem svojem sindikalnem in propagandnem delovanju med italijanskimi emigranti v Švici bo nastopal kot socialist, toda ideje, ki jih on širi in za katere se poteguje, kot opozarjajo zgodovinarji, so bolj kot pri njem bolj plod njegovega osebnega upora proti lastnemu položaju v družbi, kot pa rezultat razmišljanja, prepričanja ter zavestne razredne opredelitve. Njegov socializem, podobno kot tudi njegov antiklerikalizem, radikalizem in anarhizem, so v bistvu izraz občutka manjvrednosti, želje po afirmaciji, želje po maščevanju nad vsemi tistimi, ki so na družbeni lestvici nad njim in ki zato živijo bolje kot on. On se smatra za proletarca, podobno kot tudi tisti, med katerimi se giba, živi in dela. Toda hkrati je prepričan, da je on tudi nekaj več kot so oni, da je — razumnik, izobražen človek, ki čita Nitscheja, Schopenhauerja, Marksa (pozneje se bo ugotovilo, da je od Marksa prebral le »Komunistični manifest«). Trdil bo, da je v Lausannu obiskoval univerzo, pa čeprav je tam odhajal le v biblioteko in prisostvoval nekaterim predavanjem na pravni fakulteti leta 1904. Tedaj je tudi slišal za ideje Louisa Augusta Blanchija, v katerih je videl tudi formulo revolucije — «krepak državni udar in koncentracija oblasti v rokah skupine zarotnikov«. Dvajset let pozneje bo to formulo prikazal kot formulo fašistične revolucije. Od vsega njegovega mučeništva v Švici je točno le to, da so ga izgnali iz nekaterih kantonov in da se hkrati ni smel vrniti v Italijo iz enostavnega razloga, ker so ga bili proglasili^ za vojaškega begunca in ga v odsotnosti obsodili na leto dni zapora. Pred svojim odhodom iz Italije namreč ni odslužil redne vojaške službe. Rešila ga je pomilostitev, ki jo je italijanska vlada proglasila ob rojstvu prestolonaslednika Humberta. Tedaj je tudi sklenil vrniti se v Italijo in s se tem tudi premislil, izseliti se v ZDA, kamor je nameraval. S tem je bil oproščen kazni, vendar je moral takoj po vrnitvi v Italijo na služenje vojaškega roka. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6/11 Telefon 795 823 Podružnica GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 83 382 Uprava TRST Ul. Montecchi 6/III Telefon 761 470 Oglasni oddelek TRST Ul. Montecchi 6/II PP 559 Telefon 793 808 794 638 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 «ADIT» DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca, rrgovski 200, finančno upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir «Mali oglasi* 80 lir beseda. Oglasi za tržaško m goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem odcielku ali upravi Iz vseh drugih pokrajin Italije ori S.P.I- Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT - Trst PO UGOTOVITVAH ZNANSTVENE KOMISIJE CNR Onesnaženje zraka v Benetkah in Margheri v veliki meri preseglo dovoljeno stopnjo Pismeno vprašanje poslanca Battaglie - Generalni nadzornik mini* strstva za zdravstvo si bo danes ogledal tovarne v Porto Margheri BENETKE, 8. — Danes je dopotoval v Benetke generalni nadzornik ministrstva za zdravstvo prof. CoJombdni, katerega je minister za zdravstvo Gaspari poslal v Porto Marghero v zvezi z odredbo pokrajinskega nadzornika za delo dr. Lo Grassa, ki je ukazal, da se morajo delavci posluževati v vseh tovarnah plinskih mask med delovnim urnikom. Prof. Colombini se je sestal z dr. Lo Grassom in s pokrajinskim zdravnikom dr. Magrijem. O tem srečanju ni bilo mogoče izvedeti ničesar, znano je le, da si bo prof. Colombini jutri ogledal nekatera podjetja v Porto Margheri Pred prihodom v Benetke pa je generalni nadzornik izjavil, da je stopnja onesnaženja v tem industrijskem središču neznatno višja od normalno dopuščene, dodal pa je, da se še zdaleč ne približuje najvišji dovoljeni stopnji. Po podatkih ki jih je posredoval prof. Colombin je normalna dovoljena stopnja onesnaženja 0,15, najvišja dovoljena stopnja 0,40, v Benetkah pa naj bi izmerili stopnjo 0,20. Drugačnega mnenja pa je republikanski poslanec Battaglia, ki je danes vložil pismeno vprašanje predsedniku ministrskega sveta Andreottiju o odloku beneškega pokrajinskega nadzornika za delo. Battaglia ugotavlja najprej, da je minister za zdravstvo v zvezi z omenjeno izjavo izrazil svoje presenečenje nad ukrepom, češ da stopnja onesnaženja ni zaskrbljujoča. V tej zvezi republikanski poslanec vprašuje ministrskega predsednika, ali ne bi bilo umestno, da bi obvestil ministra za zdravstvo, da «počiva» pri ministrstvu za javna dela že eno leto poročilo posebne znanstvene komisije ustanove CNR o onesnaženju v Benetkah. Po ugotovitvah omenjenih znanstvenikov kaže, da je v Margheri in včasih tudi v središču ■aiiMmiiiiiiiiiimiiiMimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii«) Ostrostrelci v New Orleansu NEW ORLEANS, 8. - Dva temnopolta ostrostrelca sta še vedno zabarikadirana na strehi nekega hotela v središču New Orleansa ob truplu ubitega pajdaša, že 24 ur držita v šahu nad 600 policistov, ki ju oblegajo z avtoblindami in s helikopterji. V oboroženem spopadu med ostrostrelci in policisti je sedem ljudi izgubilo življenje, petnajst pa jih je bilo ranjenih. Danes ponoči je bil spopad tako oster, da so policaji mislili, da je na strehi hotela zabarikadiranih vsaj deset oseb. Pozno zvečer smo izvedeli, da je policija vdrla na teraso hotela, kjer sta bila ostrostrelca zabarikadirana in ni našla več nikogar. Benetk stopnja onesnaženja štirikrat večja od najvišje dovoljene stopnje. Battaglia nadalje vprašuje, kakšne ukrepe namerava sprejeti ministrski svet, da se končno prepreči nadaljnje zastrupljanje Benetk in okolice. V tej zvezi je vredno omeniti mnenje znanstvenega sodelavca lista «Unita» Paola Sassija. Sassi trdi, da je tehnika dosegla že tako razvojno stopnjo, da je možno opremiti delovne prostore s «čistil-nimi» napravami, ki omejujejo stopnjo onesnaženja. Seveda je treba najprej preučiti vsak primer zase, skoraj vedno pa je možen ustrezen protiukrep. Izjemnih primerov, v katerih ni mogoče preprečiti zastrupitve ozračja v delovnih prostorih, je zelo malo in po navadi niso povezani s celotnim procesom proizvodnje. Le v teh primerih je plinska maska potrebna vendar, poudarjamo, gre za časovno in številčno zelo omejene procese. Ob koncu je treba še zabeležiti protestni dokument pokrajinskega združenja beneških tovarnarjev, ki v svoji spomenici obsojajo ukrep dr. Lo Grassa kot neutemeljen in alarmističen. Združenje je tudi napovedalo, da bodo vsi prizadeti tovarnarji vložili priziv proti ukrepu in da so v tej zvezi zahtevali sestanek z ministroma za delo in za zdravstvo. ŠPORT ŠPORT ŠPORT SMUČANJE V KRANJSKI GORI Francoz Perrot končni zmagovalec tekmovanja za 12. peka! Vitranca Italijan G. Thoni na 2., Jugoslovan Jakopič na 30. mestu lllllllllilllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIlllllllIIIIIIlllUIIIMIIIIIUIIIIIIMIIIIIIIIIlIlllllllIIllIIIIIIIIIII PO SPOROČILU AGENCIJE TASS Sovjetska sonda na poti proti Luni Kot običajno je bila sovjetska agencija zelo skopa s podatki, a med znanstveniki prevladuje mnenje, da bo postaja pristala na Luni MOSKVA, 8. — Sovjetski znanstveniki so danes izstrelili proti našemu naravnemu satelitu avtomatsko postajo luna 21. Po sporočilu sovjetske tiskovne agencije TASS bo ta poskus pripomogel k boljšemu poznavanju Lune in vesoljskega prostora v neposredni bližini satelita. Sondo so izstrelili ob 9.55 (po moskovskem času). Kot je že u-staljena praksa je svojetska tiskovna agencija sporočila vest s precejšnjo zamudo, ko je bila avtomatska postaja na poti proti. Luni. Tiskovno sporočilo je bilo zelo skopo s podatki in se je omejilo le na ugotovitev, da vse naprave delujejo v najlepšem redu. Zemeljska kontrolna postaja je v stalnem radijskem stiku s sondo, podatke pa analizira elektronski računalnik. Ko se je razširila vest o novem sovjetskem poskusu, so se začela ugibanja, kakšen je cilj tega poskusa. Prevladuje mnenje, da bo postaja pristala na Lunini površini, vprašanje pa je, ali bo sonda, kot njeni predhodnici luna 16 in luna 210 «natovorila» in pripeljala na Zemljo vzorce Luninih kamenin, ali pa bo samo «izkrcala» avtomatsko vozilo podobno lunohodu. Zadnjo izstrelitev proti Luni so sovjetski znanstveniki opravili skoraj pred enim letom z avtomatsko postajo luna 20, ki so jo izstrelili 14. februarja. Sonda je pristala na področju med Morjem rodovitnosti in Morjem krize. 24. februarja je «odpotovala» z našega naravnega satelita s tovorom dragocenih kamenin. Sovjetski znanstveniki so izstrelili svojo prvo avtomatsko postajo pred 14 leti, ko je luna 1, ki je štartala 2. januarja 1959 s kozmodroma v Bajkonurju, za las zgrešila naš naravni satelit in se je izgubila v vesolju. Večji uspeh so sovjetski znanstveniki dosegli z luno 2, ki je 12. septembra 1959 točno zadela svoj cilj. ZRAČNO GUSARSTV0 Skupina britanskih modeli-stov, ki se ukvarja predvsem z izdelovanjem majhnih letalskih modelov je žela zaskrbljena zaradi gusarskih napadov na majhna letalca. V zadnjih časih je namreč veliko modelov izginilo, medtem ko so leteli nad področji srednje Anglije. Majhna letalca, ki so lahko vredna tudi do 200 tisoč lir, je «ugrabil» verjetno gusar, ki je s svojim močnejšim radijskim oddajnikom «zvabih letalca v svoj brlog. PRVIČ po 46 letih delovanja • TEKSTIL jfjffS IN lil OBLAČILA Largo Barriera Vecchia št. 6 SE NADALJUJE POPOLNA RAZPRODAJA DO IZČRPANJA ZALOG PO INVENTARNIH CENAH Blizu UPIM na Largo Barriera Vecchia ugodna menjava dinarja Tudi drugi dan tekmovanja za 12. pokal Vitranca je bil izredno napet. V slalomu si je priboril zmago Francoz Perrot kar ni majhno presenečenje. Po sobotnem neuspehu triko-lorov ni nihče pričakoval njihovega slavja in še toliko manj pred letos izredno močnimi in izenačenimi italijanskimi reprezentanti. Tudi drugi dan je bila udeležba prav tako številna in tudi kakovostna kot prvi. Na start prvega jutranjega teka se je podalo nič manj kot 106 smučarjev. Med prvim slalomom je odstopilo 45 tekmovalcev med katerimi celo velika favorita Francoz J. N. Augert in Španec Ochoa. Med prvo preizkušnjo je bilo izločenih iz nadaljnjega tekmovanja tudi 8 jugoslovanskih zastopnikov od desetih kolikor jih je imelo pravico tekmovati. Neizprosna selekcija je bila tudi v drugem slalomu, saj je odpadlo še nadaljnjih 16 zastopnikov. V prvem teku sta bila dva tekmovalca diskvalificirana v tretjem pa trije. Tekmovanje je zaključilo samo 40 smučarjev, med katerimi štirje Italijani in samo en domačin in sicer Jeseničan Blaž Jakopič. Ob lepem sončnem vremenu se je podal na start kot prvi tekmovalec Španec Ochoa, ki pa ni zdržal na progi in je tako tudi drugič nesrečno zaključil tekmovanje v Kranjski gori. Po prvem teku je bil najboljši presenetljivo dobri mladi Italijan z visoko startno številko 40. Slalom s 60 vratci je prevozil v 50”89. Za njim so se razvrstili z dokaj majhnimi časovnimi razlikami kasnejši zmagovalec Perrot, pred drugim francoskim zastopnikom Bonneviejem, Zahodnim Nemcem Pargatzlom, Avstrijcem Mat-tom, šesti je bil Nemec Rieger. kateremu je sledil Hinterseer, nato Eve-raldo Schmalzl, deveti je bil tretji zastopnik Francije Šanson in deseti Tboni s časom točno 52”. Drugi tek pa je prinesel precejšnje spremembe na vrhu lestvice. V drugem spustu se je odlično odrezal Tho-ni, iti je dosegel najboljši čas 46”71 kar mu je prineslo skupen čas 89”71. Boljši seštevek je dosegel samo zmagovalec Perrot, ki je imel v drugem teku drugi najboljši čas 47”66 in je tako le za bore 4 stotinke prehitel italijanskega zastopnika Thonija. Mlademu Radiciju v drugem spustu ni uspel veliki podvig. V zgornjem delu proge je podri vratca z odprto roko, tako da je izgubil ritem in odstopil. Drugi italijanski smučar Everardo Schmalzl je bil spet odličen in je obtičal na skupni lestvici na šestem mestu. Precej boljši pa je bil v drugem nastopu v Kranjski Gori Pego-rari z 8. mestom. V sobotnem veleslalomu je obtičal na 15. mestu. Kljub nekoliko slabšemu uspehu Italijani niti drugi dan 12. pokala Vitranc niso razočarali. Trenutno ima Italija najbolj izenačeno in homogeno reprezentanco na svetu v alpskem smučanju. Nedeljski slalom pa je prinesel nekoliko drugačno sliko na samem vrhu končne lestvice. Po sobotnem neuspehu so se Francozi to pot oddolžili z zmago Perrota. Italijanski reprezentant Gustav Thonj je bil drugi kar je nedvomno velik uspeh. Le škoda, da je v prvem teku napravil majhno napako v strmini pod sedežnico, kar ga je stalo dragocene stotinke, da v drugi vožnji kljub izredno vratolomnemu slalomu ni zmogel nadoknaditi, pa čeprav je zaostal kot smo že omenili samo za štiri stotinke. Avstrijci so tudi v slalomu obdržali tretje mesto z Mattom. Zahodni Nemec Rieger je bil četrti kar je nedvomno velik uspeh. Zmaga Francozov ni bila slučajna saj je bil njihov drugi smučar Šanson peti, Brech pa je delil deveto oziroma deseto mesto s Švicarjem Hemmijem. Avstrijcem je uspelo uvrstiti dva smučarja med prvo deseterico in sicer poleg Matta še Rofnerja na sedmo mesto. 1. Perrot (Francija 98”67 2. Thoni (Italija) 98”71 3. Matt (Avstrija) 100”05 4. Rieger (Zah. Nemčija) 100”26 5. Šanson (Francija) 100” 90 6. Schmalzl E. (Italija) 101”29 7. Rofner (Avstrija) 101”36 8. Pegorari (Italija) 101’’42 9. in 10. mesto si delita Hemmi (Švica) in Brechu (Francija) z enakim časom 101”44. 17. je bil Demetz (Italija) 102”55. Slovenec Blaž Jakopič je bil 30. s skupnim časom 106”45. G. FURLANIČ pa tudi 11.000 gledalcem. Po tem tekmovanju je Collombin prevzel vodstvo lestvice za svetovni pokal. REZULTATI 1. Collombin (Sv.) 1’46”30 2. Varallo (Ita.) 1’46”53 3. Russi (Šv.) 1’47”13 4. Cordin (Avs.) 1’47”29, 5. Zwil- ling (Avs.) 1’47”39 6. Feiersinger (Avs.) 1’47”44, 7 Besson (Ita.) 1’47”47, 8. Duvillard (Era.) 1’47”50, 9. Lafferty (ZDA) 1'47”56. 10. Spre-cher (šv.) 1’47”92, LESTVICA ZA SVETOVNI POKAL 1. Collombin 85 točk, 2. Zwilling 76, 3. Varallo 56, 4. Gros (Ita.) 50, 5. Cordin 39, 6. Russi 36, 7. Trit-scher (Avs.) 34. 8. Schmalzl (Ita.) 30, 9. Thoeni (Ita.) 29, 10. Coch-ran (ZDA) in Roux (Šv.) 21. CERVINIA, 8. - Dvojica D’An-dra — Perruquet je osvojila naslov italijanskega prvaka v dvosedežnem bobu. Po štirih preizkušnjah je na lestvici prehitela par Alvera — Ar-mano, ki je v skupnem seštevku zaostal za skoraj 2”. Tretje mesto sta osvojila Compagnoni in Magni. V MOŠKI 0 LIGI Dos! jš igra Bora v tem prvenstvu Fabjan in A. Zavadlal najuspešnejša strelca «plavih» Don Bosco — Bor 75:61 DON BOSCO MOTORI PLET: Konradter 11, Sandrin 3, Olivo 10, Pistrin 9, Coili 1, Umer, Isler, Schillani 20, Krečič 13, Miccoli 3. BOR: A. Zavadlal 17, Fabjan 18, Koren, Rudes 6, Škerlj 2, Pertot , 4, D. Zavadlal 4, Šare 2, Kralj 2, - Hrvatič 6. ; SODNIKA: Boschin (Pcvlazzo) in Berini (Redipuglia). PROSTI METI: Don Bosco 71:28, Bor 5:12. Borovi košarkarji so v nedeljo odigrali morda svojo najboljšo tekmo v tem prvenstvu. Bili so namreč skozi vso tekmo enakovredni bolj izkušenim košarkarjem Don Bosca, ki so se morali zelo potruditi, da so lahko strli odpor raz liiiiiiiiiiiiiliiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimEiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimumiimiiiiiiiiMimiiiiiiHHiiiiiiiiiimiiiiiiiii NAMIZNI TENIS OB VELIKEM ŠTEVILU UDELEŽENCEV Izreden uspeh naših igralcev na deželnem turnirju v Gorici Štiri prva mesta za predstavnice Krasa - Zmaga Fertota med mladinci Lep uspeli M. Klanjščka med naraščajniki - Nastop Peterlinija v Uhiassu V soboto je bil v Gorici v telo vadnici Stella Mattutina deželni namiznoteniški turnir, na katerem so nastopali tudi igralci Sokola, Krasa in Doma. Izkupiček za slovenska društva je bil pozitiven, saj je večina prvih mest pripadla predstavnikom naših ekip. Pri ženskah niso predstavnice Krasa imele enakovrednih nasprotnic, saj so zmagale v vseh štirih tekmovanjih, ki so bila na sporedu. Pri moških pa je predstavnik nabrežinskega Sokola osvojil prvo mesto pri mladincih, M. Klanjšček (Dom) pa drugo pri naraščajnikih. Pri narašča,jnicah so Krasove i-gralke zasedle najboljša mesta. Prvo mesto je osvojila Vesnaverje-va, drugo pa Rebula, Žigonova pa je s četrtim mestom potrdila premoč Kraševk v tej kategoriji. Tudi pri mladinkah sta prvi dve mesti pripadli Kraševkam. Prva je bila Miličeva, druga pa Blažinova. V tretji kategoriji je Vesnaverje-va premagala Badianijevo (2:0) in tako osvojila prvo mesto. V polfinale je tu dospela Žigonova; Blazina in Rebula pa sta bili izločeni že v četrtfinalu. Pri članicah je potrdila svojo premoč Miličeva, ki je v finalu premagala Hauserjevo s čistim izidom 2:0; Vesnaverjeva in Rebulova sta prišli samo do četrtfinala: Blažinova in Žigonova pa sta klonili v prvem nastopu. Pri moških smo zabeležili tudi dobre rezultate naših predstavnikov. Pri naraščajnikih, kot smo že omenili, je lepo presenečenje pripravil predstavnik goriškega Doma Marko Klanjšček, ki je zasedel odlično drugo mesto, za Paulijem, s katerim je izgubil z 2:1, odločilni set pa z 22:20. Prepričani smo, da če bo ta fant nadaljeval po tej poti bo lahko žel dobre uspehe. Pri mladincih je prvo mesto zasedel Pertot (Sokol), ki pravzaprav v tej kategoriji ni imel enakovrednih nasprotnikov. Damjan Klanjšček (Doon) pa je bil v tem tekmovanju izločen že v prvem spopadu z Vatto. V 3. kat. N. C. so nastopali trije domovd: Rudi Pavšič, ter M. in D. Klanjšček, toda nihče ni prekosil prvega kola. Pavšič je klonil Ballavitisu, brata Klanjšček pa Vatti in Tana.ru. Pri članih, kjer je nastopala tudi Miličeva, so naši predstavniki razočarali. Nobenemu ni uspelo prodreti v polfinale: v četrtfinalu so bili namreč izločeni Pertot, D. Klanjšček in Miličeva. Komel (Dom) je bil izločen že v prvem kolu. Omeniti moramo pozitiven nastop D. Klanjščka, ki je dospel do četrtfinala, kjer se je moral predati močnemu Agarinisu, potem ko je v prejšnjih spopadih premagal Gas-seta in Eccardija, oba z izidom 2:1. Izkupiček naših predstavnikov je bil ppzitiven: pet prvih mest, tri druga in dve igralki v polfinalu. Ta turnir je dokazal, da v tem športu Slovenci zasedajo na deželni ravni visoko mesto. I.K. * * * Na mednarodnem namiznoteniškem turnirju v Chiassu je v soboto in nedeljo nastopil tudi Sokolov igralec Peterlini ki je dosegel dobre rezultate. Le v konkurenci posameznikov se ie uvrstil na slabše (deveto) mesto, ko je zgubil z Maronejem s 3:2 V moških dvojicah se je z Bosijem u-vrstil na tretje mesto, v mešanih dvojicah pa s Pratovo prav tako na tretje mesto. Treba ie povedati, da so organizatorji poskrbeli za precej slabe mize, ki so favo rizirale igro obrambnih igralcev. V moški konkurenci je prvo mesto osvojil Bosi, ki je v finalu KOŠARKI Cervignano — Dom 97:21 Prvo tekmo povratnega kola na-l raščajniškega prvenstva v košarki, je ekipa Dom igrala proti pr vemu moštvu lestvice, in sicer proti izredno močni ekipi iz Cervigna-na. Ta ekipa povsem zasluži me sto, ki ga ima na lestvici, saj je za razred boljša od vseh ostalih peterk. Odlikuje jo izredna povezava v igri s hitrimi protinapadi ter preciznost v metih na koš, saj to jasno dokazuje visoko število košev, ki jiih moštvo dosega v vsaki tekmi. Kaj lahko rečemo o nedeljski tekmi? Domovci so prišli na igrišče zelo okrnjeni. Namesto nredpi-sa-nih desetih igralcev, se jih je zbralo samo sedem. Ostali so, zaradi bolezni in zaradi drugih razlo- gov manjkali. Tekma pa bi bila vseeno lahko zanimiva, če bi je sodnik ne prekinja! tako pogosto-ma. Osebne napake je piska! preveč lahkomiselno in to na žalostne v našo korist. To se je takoj poznalo, saj sta morala dva do-movca zapustiti igrišče že v sredini prvega polčasa. V začetku drugega polčasa je moral ' tretji z igrišča, kateremu je kmalu sledil še četrti, tako da so na igrišču ostali le trije igralci S tremi igralci pa ni mogoče kljubo vati tako močnemu nasprotniku. Slovenski fantje si takih porazov ne smejo jemati k srcu, saj je to davek, ki ga plačuje vsako moštvo, ki kot novinec nastopa v ligi. Mnogo dela in dobre volje bo še treba in prepričani smo. da -tobri rezultati ne bodo izostali. Postava Doma: Dornik, Mučič 10, Čubej 2, Kont 2, Sosol, Talbaj 7 in Terčič. Vili Prinčič položenih borovcev. Končno so «plavi» le zaigrali sproščeno v napadu in so tako dosegli rekordno število točk v tem prvenstvu (61), poleg tega po so bili požrtvovalni tudi v obrambi. Skratka, povsem zadovoljiv nastop naših košarkarjev, kar kaže, da je moštvo v zadnjem času napredovalo in je lahko trener Mari z opravljenim delom zadovoljen. Tekma se je začela v premoči igralcev Don Bosca, ki so z razpoloženim Krečičem dosegli prednost 6 točk. Obe ekipi sta bili v obrambi v coni in to je olajšalo delo Krečiču, ki je znan po točnosti meta od daleč. Vseeno pa borovci niso popustili in so z razpoloženim Adrijanom Zavadlalom bili stalno nasprotniku za petami. Don Bosco pa je lahko računal na več izkušenih igralcev (Konradter, Krečič, Pistrin, Schillani). Trener Odinal je te stalno zamenjaval, tako da so bili sveži in so točno metali iz vseh položajev. Tudi v drugem polčasu borovci niso popustili in so se dvakrat nasprotniku tudi približali (48:40 in 58:48). V končnih minutah pa so bolj izkušeni igralci Don Bosca o-hranili mirne živce in so tekmo osvojili v svojo korist s 14 točkami prednosti. MLADINCI Lloyd A. — Bor 122:77 BOR: Klobas 25, Fra.ncia 10, Hrvatič 10, Koren 15, Košuta 11, Ba-razutti 6, Vatovec, Ražem, Kalc. Borovi mladinci so proti prvemu z lestvice, proti ekipi Lloyd Adria-tiico, doživeli najhujši poraz v tem prvenstvu. Lloyd je tudi proti Boru dokazal, da je zasluženo na prvem mestu, saj so bili lloydovd zelo učinkoviti, predvsem v napadu, kjer so s Sardosom in drugimi 2 lahkoto uhajali sicer požrtvovalnim borovcem. Da je Lloyd močna ekipa, o tem ni dtoma. Vseeno pa ne moremo razumeti, da se igralci tega društva že sedaj vedejo kot zvezdniki- Borovcem se je poznala odsotnost treh standardnih igralcev (Valtet Hrvatič, Deško in Kapic) ter so se morali ostali močno potruditi v o-hrambi, da so lahko zaustavljali razigrane nasprotnike. V napadu se je zlasti izkazal Robi Klobas, ki je bil — žal — pomanjkljiv v obrambi. Ostali so i-grali poprečno. b. 1. iiiimiiiiiminiiiiiiiiiiiinmiiMimiiiiiiiiimiiiiuiiimuiimiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiniiiiMHimiiiiiiiiimiimiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiitiiiiiil S PODELITVIJO NAGRAD IN DIPLOM NAJBOLJŠIM DREVI V DIJAŠKEM DOMU V TRSTU ZAKLJUČEK ANKETE ŠPORTNIK LETA 1972» Nagrajeni bodo tudi vsi zmagovalci ankete «Sportnik meseca » - Pester spored SMUK V GARMISCHU Prepričljiva zmaga Švicarja Collombina GARMISCH - PARTENKIRCHEN, 8. — 21-letni švicarski smučar Collombin srebrna kolajna v smuku z OI v Sapporu, je ponovil včerajšnji uspeh in še enkrat zmagal v smuku, ki je štel za svetovni pokal. Na progi dolgi 3.140 m, z višinsko razliko 820 metrov ter 23 vrati, je še izboljšal včerajšnji rezultat kar za sekundo. Drugo mesto je spet osvojil Italijan Varallo, tretji pa je bil svetovni prvak in olimpijski zmagovalec Russi. j premagal Bisiia v ženski konku V drugem dnevu tekmovanja je renči pa M. Marconejeva. ki je bilo vreme naklonjeno tekmovalcem ' premagala svojo sestro Francesco. Drevi ob 20.15 bo v slovenskem Dijaškem domu v Trstu zaključek ankete «Športnik xeta 1972» katero je, enako kot lani. izpeljalo naše športno uredništvo. Organizatorji te slovesnosti so pripravili pester večer. na katerega so povabili vse zmagovalce ankete «Športnik meseca*, prve tri z lestvice «športnik leta 1972», katere bodo nagradili, seveda, pa imajo prost vstop na prireditev tudi vsi ostali naši športniki in mladina Večer, ki bo obsegal nekaj točk sporeda, bo popestril orkester «Kraški cvet». ki bo zaigral nekaj živahnih viž. Ob tej priložnosti bodo organizatorji izžrebali tudi dobitnike knjižnih nagrad in ure DAR-WIL med udeleženci naše ankete. Danes priobčujemo še nekaj delnih lestvic iz naše decembrske redakcijske zaključne skupne lestvice «Športnik leta 1972». Na teh lestvicah so se v posameznih panogah razvrstili posamezni tekmovalci takole (seveda, glasovi či-tateljev niso upoštevani): Plavanje 1. Jazbec Sonja 15 2. Cej Franko 5 Nogomet 1. Kraljič Marino 13 2. Bukavec Vojko 7 3. Mikuš Milan Milič Boris 4 5. Grahonj-a Stojan Trampuš Iivij Husu Gabrijel 3 8. Marson Bruno Križmančič Vojko Kante Darij Grgič Branko 2 12. Tabaj Marjan čuk Igor Križmančič Bruno Strnad Ivo 1 Atletika 1. Cesar Vojko 74 2. Švab Dušan 48 3. Udovič Stojan 18 4. Ruzzier Fabij 9 5. Grgič Oskar 1 Košarka 1. Klobas Robert 26 2. Fabjan Boris 23 3. Koren Leon 8 4. Sosič Adrijan Gantar Robert 5 6. Razen Karel 4 - 7. Šare Mladen . 2 8. Lakovič Branko Kralj Martin Guštin Egon Dornik Mauro Čubej Marko Tabaj Maksim Furlan Bruno Starc Klavdij 1 Kotalkanje 1. Sedmak Andrej 5 2. Sosič Morana 4 3. Grgič Maruška Volpi Ivo Sedmak Pavel 6. Hrovatin Zdenka 2 Odbojka 1. Hrovatin Dragica 31 2. Barei Sonja 24 3. Veljak Klavdij Plesničar Edi 16 5. Lovrečič Lavra Meneghetti Fabija Pavletič Tjaša 12 8. Sedmak Divna 11 9. Pavletič Olga 8 10. Škerk Mariza 7 11. Pernarčič Sonja 6 12. Križmančič Sonja Neubauer Gvido Orel Igor Veljak Valter 5 16. Bezeljak Julka 4 17. Zavadlav Eleonora 3 18. Cej Jože 2 19. Kralj Loredana Starc Alenka 1 Kolesarstvo 1. Maver Nino 54 Planinstvo 1. Suhadolc Peter 12 Šah 1. Jankovič Bruno 2 Namizni tenis 1. Milič Sonja 175 2. Vesnaver Silvana 76 3. Radovič Nevo 20 4. Košuta Boris 19 5. Fabjan Just 7 6. Žigon Anica Bole Edi 3 Smučanje 1. Gorazd Vesel 21 2. Piščanc Igor 16 3. Kuret Stojan 14 4. Ožbot Aleksander 7 5. Sancin Samo Starc Alenka 4 7. Križnič Andrej Srebotnjak Vanda 2 9. Carniel Vesna Kuret Igor Micheluzzi Selma 1 Ekipe 1. Sokol (n. ten.) 32 2. ZSŠDI (koš.) 22 3. Dom (odb.) 21 4. Primorje (nog.) 11 5. Kras (n ten.) Bor (odb. 2. žen. ekipa) Polet 6 8. Breg (odb Mi) 5 9. Velox (odb.) 2 10. Kontovel fodb.) 1 Lestvica moških posameznikov 1. Vojko Cesar 74 2. Maver Nino 54 3. Švab Dušan 48 4. Klobas Robert 26 5. Fabjan Boris 23 6. Vesel Gorazd 21 7. Radovič Nevo 20 8. Košuta Boris 19 9. Udovič Stojan 18 10. Plesničar Edi, Klavdij Veljak Piščanc Igor 16 Lestvica ženskih posameznic 1. Milič Sonja 175 2. Vesnaver Silvana 76 3. Hrovatin Dragica 31 4. Barei Sonja 24 5. Jazbec Sonja 15 6. Lovrenčič Lavra, Meneghetti Fabija Pavletič Tjaša 12 9. Pavletič Olga 8 10. škerk Mariza 7