Iznaja vsak petek Uredništvo in uprava Trst, Via Carducci 6 Poštnina plačana — Spedizione in abbonamento postale tl gruppo. Jffudsfki tednik Leto I. štev. 17 Trst 17. maja 1946 Cena 5.- lir - 3.- din Branili bomo interese bratov iz Julijske krajine Iz govora maršala Tita ljudski mladini Jugoslavije Hotel bi reči nekaj besedi o Vprašanjih, ki bole vsakega našega državljana. To je predvsem vprašanje naše Istre. Tovariši in tovarišice, ko smo se borili za osvoboditev naše dežele, nismo nikoli izgubili izpred oči, da je treba osvoboditi naše brate, ki so izven naše dežele. Mi smo to svojo nalogo izvršili. Izvršili smo jo tein laže, ker jc tudi ljudstvo v Istri in Slovenskem Primorju dalo vse od sebe, se borilo za osvoboditev, da bi bilo v Jugoslaviji. Že leto diti se trudimo, da bi to svojo pravico tudi definitivno in formalno dosegli. Nekateri naši zavezniki nam odrekajo pravico na to. S tem odrekajo pravico tamkajšnjemu ljudstvu, ki pravi, da hoče v Jugoslavijo in da ima pravico biti v Jugoslaviji. Oni imajo neke druge kombinacije. Vi veste, da je bila tam zavezniška komisija, ki je proučevala etnični karakter Julijske krajine. Ona je podala poročila in na osnovi teli poročil je prišlo v Parizu med stil imi velesilami do pogajanj. Ta pogajanja niso doslej privedla do uspehov, ker smo mi dejali: Nočemo ničesar popustiti v svojih prvotnih zahtevah, ki so naj,pravičnejše. Mi smo ostali trdno pri svojih zahtevah in za se- boj imamo neomajnega branilca naših pravic — Sovjetsko zvezo, katere predstavnik Molotov brani odločno, kot da je tam nekdo od nas, našo pravico. Brani jo zato, ker je globoko prepričan, da je to, kar brani, pravična stvar. Bile so razne kombinacije. Dobil sem karto teh kombinacij. Na tej karti je bilo vse prečrtano sem in tja, da nisem vedel, čigava je katera linija. Tu Wilsonova, tu neke druge, Morganova, ameriška, angleška, francoska in vrag vedi kakšna vse. Toda ostane eno: Če gledaš vse to, te nekaj stisne okoli srca in sc vprašaš, zakaj vse to, zakaj si toliko prizadevajo, da bi nam odtrgali del telesa, da znova izročijo naš živelj pod tuji jarem? Vprašaš se, zakaj prav naša junaška dežela mora biti tako nepravično kaznovana, a je dala toliko žrtev za skupno stvar zaveznikov? Konferenci velikih sil smo postavili našo zahtevo na podlagi etničnih, gospodarskih, geografskih in strateških razlogov. Pozneje je bilo sklenjeno, da se bodo upoštevali samo etnični momenti in tu smo na to pristali. Če bi se upoštevala tako imenovana atlantska pogodba, tedaj bi videli, da želi ogromna večina Italijanov, Hrvatov in Slovencev, brez razlike na narodnost, v novo Jugoslavijo. Toda oni nočejo tega upoštevati, temveč samo etnični moment. Vprašam vas, kakšen etnični karakter ima n. pr. za Anglijo Afrika, kjer žive razni narodi samo angleški ne? Vprašam vas, kakšni etnični momenti so za Ameriko v Tihem oceanu, kjer živijo Japonci in Malajci? Oni imajo pravico vladati drugim narodom, a mi nimamo pravice rešiti svojih bratov. Oni skrbe za usodo Italijanov, ki ne žele priti v Jugoslavijo, a ne skrbe za usodo Slovanov in Italijanov, ki nočejo pod Italijo. Ne verjamem v iskrenost tega etničnega principa v tem konkretnem primeru. Tu niso etnični principi po sredi, temveč nekaj drugega. Če vzamemo tudi linijo, ki jo predlaga Bidault, gre ona po pasu ob morju in loči zapadna mesta od zaledja. Kako bodo živela ta mesta brez zaledja?! Kakšni etnični momenti so to? Ne, to so samo strateški momenti, toda zopet na škodo naše dežele. Če gre za strateški moment, tedaj smo mi tisti, ki imamo pravico na to, da to postavimo. Mi smo bili napadeni od te strani. Mi imamo pravico, da postavimo ta strateški princip in nihče drugi. Ne moremo se strinjati s takšnim postavljanjem stvari, kakor jih postav- ljajo nekateri. Mi smo prepričani, da večina ljudstva Anglije in A-merike ne misli tako, kot mislijo nekateri ljudje tam, ki nas hočejo znova kaznovati zato, ker smo se borili na strani zaveznikov. Na koncu ponos no poudarjam, da ne moremo pri teh naših zahtevah popustiti niti v celoti niti deloma, ker imamo prav v vsakem pogledu. Jugoslavija zahteva po vseh žrtvah najmanj od vseh zapadnih dežel. Ona zahteva samo kar je njenega. Istra, Trst in Slovensko Primorje — to je naša zahteva. Trst je bistvene važnosti za našo deželo. Prj tem bomo ostali. Evo, tovariši in tovarišice, tako stoji stvar. Tu vam rečem samo eno: Mi bomo branili — vedno branili te naše pravice. Ne bom zašel v podrobnosti. Našim bratom v Istri, pa naj bodo Slovenci, Hrvatje ali Italijani, lahko sporočim preko delegatov, ki so tu, da bomo čuvali in branili njihove interese in si prizadevali, da se izpolnijo njihove želje, da bodo priključeni k Jugoslaviji in da se bodo vključili v novo življenje, ki daje možnosti vsakemu državljanu te dežele, naj bo kakršne koli narodnosti, da se vsestransko razvija. Ne klečimo-stojimo in terjamo Ko drugi grabijo vse dalje, širje, boš rod, ki bivaš tod, boš v duši čvrst? O, kaj bo z Vami, Vi mejniki štirje, Celovec, Maribor,: Gorica, Trst? O. Župančič Ko da je včeraj naš veliki p-ér snik napisal te besede,, se nam zde žive in sodobne. Tudi takrat, leta 1918. razpregcl zemljevid je diplomat«. Pa bo malodušen človek, če je še kateri med nami, dejal: »Zgodovina se ponavlja; prav tako bomo opeharjeni, prav tako bomo ostali praznih rok, kot smo ostali po prvi svetovni vojni. Takrat srno verovali v pravico in se navduševali ob štirinajstih Wilsonovih točkah. Prinesle so propast avstro-ogrske ječe narodov, pa smo čakali, da bodo uveljavljene te točke do vseh svojih skrajnih posledic. Toda prav isto ime, kot so ga nosilo te točke, prav isto ime je dobila črta, ki je prva zarezala v živo meso našega narodnega ozemlja. Pa se je Rapallska črta pomaknila še bolj proti vzhodu in odrezala tretjino slovenskega naroda in ga predala italijanskemu imperializmu. Sedaj ni Wilsonovih štirinajstih točk, ni Wilsonove ne Rapallske črte; pač pa je Atlantska karta in je Morganova črta in črte angleške, ameriške in francoske komisije. Zgodovina so ponavlja. In to svojo trditev, o malodušnež, boš podkrepil še z ugotovitvijo, da so na svetu še veliki gospodje, ki jim sicer ni mar niti naš narod niti »italijanstvo« Trsta,, ki pa krčevito branijo svoje interese, pa jim jc zato dobra vsaka fraza in vsaka maska in so pri- pravljeni pljuniti na svojo častno besedo, zatajiti svoje podpise. Do tu imaš prav, malodušni tovariš, če so še kateri med nami. Toda »zgodovina je učiteljica narodov«. Tako so nas, učili. In naš .narod, šolan in ne šolan, saj je od zgodovine nekaj naučil. Zato ocenjujemo naš današnji položaj z ono mirnostjo in dostojanstvenostjo, ki'smo jo ohranili vsa dolga štiri leta borbe, v najtežjih trenutkih našega velikega petka. Zgodovina se vendarle ne ponavlja v vsem. Imperialistična Italija je bila leta 1918. v taboru zmagovalcev, ker so jim ob njenem barantanju ob vstch pu v vojno zavezniki ponudili pač višjo ceno kakor nasprotni tabor. Italijanski imperializem se je v svojem nadaljnjem pohodu pód Mussolinijevim vodstvom uraču-nal. Te usodne napake niso mogli popraviti, ko »o jo prepozno ugotovili v računu, zapustiti Hitlerja in presedlati v nasprotni tabor. Da ni to ».spreobrnjenje prepričalo prav nikogar, je razvidno iz razprave na pariški konferenci. Do prvi svetovni vojni je Italija vihtela v rokah londonski pakt; danes .■.es ti kul ira De Gasperi praznih rok. Londonski pakt je podpisala tudi carska Rusija in v času. ko so diplomati risali nove zemljevide Evrope, je mogočna slovanska država na vzhodu v jeku revolucije iskala svojo novo pot. Ni je bilo niti v Parizu, niti v Versaillesu. Danes je SZ glavni steber miru in ravnovesja v svetu in nesporno ima prav Rdeča armada največ (Nadaljevanje na 2, sirani IZ maja 1946 Siudstki tednišk i--- Generalisimu Stalinu in zunanjemu ministru Molotovu ob zasedanju Sveta zunanjih ministrov v Parizu Kako preprosta je resnica! Kako jasna in kratka je beseda o nji. Brez lepotičenja, brez ovinkov, zvijač in sofizmov je razgrnila pred svetom gola dejstva, in ta dejstva sama govore za nas in za našo pravico. Beseda o Trstu in Julijski krajini, o Italiji in Jugoslaviji — kakor na dlani leži pred nami preteklost, sedanjost in bodočnost teh pokrajin in usoda velikega dela Evrope, ki je z njimi tesno povezana. Ta jedrnata, ravna in moška beseda je prišla iz Moskve, navdihnil jo je generalisim Stalin, izrekel jo je zunanji minister Sovjetske zveze Molotov. Slovenski pisatelji so od nje radostno prevzeti in jo z globoko občuteno hvaležnostjo sprejemajo kot oznanilo in zagotovilo nečesa dragocenega, predragocenega, da bi hoteli biti še kdaj brez tega: zavezništva največje države na svetu in razumevajoče pozornosti njenih dveh največjih mož. čutimo toplo, krepko, tovariško roko, čutimo zdravo, zvesto slovansko kri, čutimo utripanje bratstva in edinstva, pogum se nam jekleni, in v težki uri nam je dobro pri srcu. Oton Župančič Ob četrti obletnici smrti narodnega heroja T oneta Dne 21. maja je zadel slovensko narodno osvobodilno gibanje eden najtežjih udarcev, tU mu je zarezal bridko rano in globoko vrzel. Italijanski okupatorji so VI Ljubljani «strdili Toneta Tomšiča, neustrašenega borca za svobodo slovenskega naroda, prvo-boritelja in organizatorja Osvobodilne fronte, vzornika vseh borbenih, zavednih Slovencev. Tovariš Tone Tomšič je padel mlad, saj »i dopolnil niti 32 let, toda dobra polovica teh let je bila polna zrelega dela in možate botte. V svoji globoki in iskreni ljubezni do domovine je že kot srednješolec pod vsakdanjo lažjo reakcionarnih politikov odkril gnilobo in trohnobo ter spoznal, da njihova pot vodi narod v pogubo. Zgodaj je začel Iskati poti v boljšo bodočnost, To je bilo v dobi težke notranje politične krize v Jugoslaviji, ko so nacionalna in socialna nasprotja prvikrat v temeljih zamajala vso državno zgradbo, že takrat je spoznal, da je boj za lepšo bodočnost slovenskega naroda neločljivo povezan z bojem vsega jugoslovanskega delovnega ljudstva za uovo Jugoslavijo. Zato se je oklenil Komunistične Partije, prvoboriteljice za nacionalne In socialne pravice in to že 1. 1929,, v dobi, ko S« je Partija morala boriti proti najbolj brezobzirnim metodam protiljudskega državnega aparata. Tovariš Tone je doraščal v pravega avantgardista slovenskega delov, nega ljudstva. Že kot srednješolca — odličnjaki ga je policija 1. 1929. aretirala; ponovno je padel V roke protiljudskih zatiralcev 1. 1932 in obsojen na poldrugo leto'težke ječe, ki jo je izdržal v zloglasni Sremski Mitroviči. Zaradi neznosnih okolnosti je bil Tone Tomšič skupno z ostalimi političnim! jetniki pri. siljen pristopiti k edinemu možnemu protestu proti poniževanju njihovega človeškega dostojanstva — štirinajstdnevni gladovni stavki. To trpljenje, ki bi mu tovariš Tone skoro podlegel, je močno omajalo njegovo zdravje. Takoj po prestanem zaporu se je zopet požrtvovalno posvetil delu, pa ponovno padel za dve leti in pol v isto ječo. In znova je doživel jetniško trpljenje, težko borbo z ječarji, gladovne stavke.,. Ko st je sesula stara, gnila Jugoslavija se je okrog K. P. strnilo vse, kar je bilo res panljsko, vse, kar je bilo pripravljeno sto. pni v boj za svobodo. Ena osrednjih vred-n^sii tega veličastnega pokreta, osvobodil- Tomšiča nega gibanja, je bil Tone Tomšič, Sama o. sebnost Toneta Tomšiča je izžarevala tako silno moč neuklonljivega, požrtvovalnega organizatorja, borca in aktivista, ki prezira smrt. da je ostala tudi po njegovi smrti vzor vsem aktivistom Osvobodilno fronto. Po zaslugi izdajalca, ki se je polakonmil fašistične nagrade, so heroja Toneta 10. decembra 1941. leta ujeli in ga po nezaslišanih mukah in večmesečnem trpljenju ti-streiili. Toda plamen neustrašenega, borbenega poleta, ki ga je zanetil Tone, je vodil vso Osvobodilno fronto Ta plamen so ponesli s seboj v bprbo Tomšičevci, naši najboljši borci, ki so v neštetih zmagovitih borbah maščevali smrt svojega vzornika. Že na dan Tomšičeve junaške smrti se je iz najhrabrejših borcev v njegov spomin osnoval prvi slovensk' proletarski udarni bataljon Toneta Tomšiča, sestavljen iz najbolj hrabrih borcev proti okupatorjem. Število prostovljcev — idealistov je stalno rasilo, takb da se je iz njih 16. julija 1942. na kočevskem formirala prva slovenska na-rodno-osvobodilna brigada Toneta Tomšiča. Na dan ustanovitve brigade so se borci zakleli na neizprosen boj proti fašističnim morilcem, da bodo tisočero maščevali zverinsko smrt svojega velikega vodnika Toneta Tomšiča. Tomšičevci so svojo prisego popolnoma izpolnili; brezobzirno so trebili fašističnega okupatorja s slovenske zemlje in tako maščevali zahrbtni umor enega največjih slovenskih sinov. Tomšičeva brigada je bila čudovito jeklena organizacija. Niti enkrat se ni zgodilo, da bi to maščevalno brigado fašisti razbili, kljub bajni številčni in tehnični premoči. Vsak Tomšičevec je bil ponosen na to, da se jc boril pod zastavo, ki jo je tako visoko razvil na čelu slovenskega narodnega upora proti okupatorju pokojni Tone Tomšič. Brigada je do kraja izvršila Tomšičevo nalogo in v neštetih borbah iztrebila nad desettisoč fašistov s slovenske zemlje. Ko je skupna borba jugoslovanskih narodov dosegla svojo veliko uresničitev in jc na razvalinah stare države zrasla nova, ljudska in federativna republika Jugoslavija, jc njeno takratno vrhovno predstavništvo Predsedstvo AVNOJ-a — počastilo spomin velikega prvoboritelja in junaka Toneta Tomšiča ter ga odlikovalo z naslovom narodnega heroja. Slovansko bratstvo se utrjuje Dne 9. maja, na dan zmage, je bila svečano podpisana v Beogradu pogodba o pri-jateljstvu, medsebojni pomoči in sodelovanju med F LB Jugoslavijo in Čehoslovaško. Podpisala sta jo maršal Tito in predsednik čehoslovaške vlado Firlinger. Jugoslavija in čehoslovaška sta se obvezali, da si bosta pomagali v slučaju napada Nemčijo ali katere koli države, ki bi se z njo zvezala direktno ali indirektno, da bosta sodelovali v delu za ohranitev miru in da ne bosta sklenili nobeno zveze, ki bi bila naperjena proti drugi državi podpisnici. Pogodba predvideva tudi sodelovanje na gospodarskem in kulturnem polju To je tretja pogodba o prijateljstvu, ki jo je Jugoslavija sklenila z bratsko slovansko državo. Prva je bila s Sovjetsko zvezo in potem s Poljsko ob priliki obiska maršala Tita v Varšavi. Med čehoslovaško in Jugoslavijo so bili odnošaji vedno prisrčni. Ti odnosi so sloneli na vzajemnem spoštovanju in bralski slovanski solidarnosti ter na ozkem gospodarskom, političnem in kulturnem sodelovanju. Obisk maršala Tita v Pragi v aprilu 1.1, je pokazal, kakšno prijateljstvo • veže jugoslovanske in čehoslovaške narode Pogodba med Jugoslavijo in .Čehoslovaško nima velikega pomena samo za obe državi, ampak tudi za svetovni mir, ker utrjuje sistem varnosti v delu Evrope, ki je bil od vekov čili nemško osvajalne politike. Primorsko ljudstvo je pokopalo svojega sina V nedeljo 12. t. m. so prenesli truplo Jožeta Srebrniča iz Štandreža na domače pokopališče v Solkanu. Položili so ga med padlo tovariše, h krstam partizanov, ki so pokopani ob solkanski zgodovinski cerkvi. Tako se ie primorsko ljudstvo poslovilo od svojega zvestega sina, ki so je vse svoje življenje boril za svobodo. Jože Srebrnič je stal skoro štirideset let v orvlh vrstah primorskeaa in posebej go-riškega političnega življenja. V Busiji je kot prostovoljni ujetnik učakal februarsko in veliko oktobrsko revolucijo, katere se jc udeležil kot agitator za njene ideje med slovenskimi vojnimi ujetniki Lota 1924. ga je ljudstvo izvolilo na listi Komunistično partijo za poslanca v rimski parlament. To je bilo v času. ko jo fašizem začel močno razsajati in ko je Italija začela še bolj kruto zatirati naše ljudi. Srebrnič je kljub nevarnosti neuklonljivo branil v parlamentu interese svoje dežele. Zavoljo njegove neuklonljivosti in borbenosti ga je Italija obsodila na zapor. Ko je kazen prestal, je 1 1939. odšel v Jugoslavijo, toda takratna reakcionarna Jugoslavija se je ustrašila njegovega dela za delavski razred ter ga je izročila italijanskim oblastem, ki so ga znova internirale. Iz zapora se je rešil septembra 1. 1943. in je odšel takoj v partizane. Postal je član Slovenskega narodno-osvobodilnega sveta, Pokrajinskega odbora OF za Slovensko Primorje in Oblastnega komiteta KPS za Primorsko. Dne 11. julija 1944. je utonil v Soči, kr. je prihajal iz Brd na pokrajinsko partijsko konferenco. Bilo je v dneh, ko nam je že sijala zarja svobode. Gotovi elementi so razvili med zasedanjem zunanjih ministrov v Parizu veliko aktivnost, da bi sabotirali konferenco in tako preprečili vzpostavitev miru na svetu. Zaradi tega je reakcionarni tisk napovedoval, da se bo konferenca razšla brez uspeha in se jo navduševal za Byrnesov predlog, ki ga jo podprl tudi Bevin, naj se skliče za 15. junij mirovna konferenca* in naj bodo vsa nerešena vprašanja predložena 21 državam, ki bodo zastopane na mirovnih pogajanjih, Molotov jc ta predlog zavrnil, ker ne odgovarja duhu moskovske konference. Kakor je znano, mora mirovna konferenca proučevati načrte pogodb, ki "h je pripravil Svet zunanjih ministrov in podati svoja poročila, i nato pa morajo načrte proučiti tiste zavezniške države, katere morajo podpisati mirovne pogodbe. Zaradi lega se je zastopnik Sovjetske zveze zavzel za sporazumno rešitev vseh vprašanj že pred mirovno konferenco. Ti napori niso ostali brez uspeha. Na uradnih sejah in na sestankih, katerim prisostvujejo samo zunanji ministri z najožjimi sodelavci, so razpravljali o vseh vprašanjih, ki spadajo v okvir mirovnih pogodb. Po poročilih iz Pariza je razvidho, da zunanji ministri niso našli posebnih tež. koč pri razpravljanju o miru z Bolgarijo. Romunijo, Madžarsko in Finsko. Pariški list »Humanitč« pravi, da je omogočila napredek v razgovorih Sovjetska zveza, ki ni siedila z napori, da na temelju prejšnjih sporazumov z zavezniki normalizira povojno Evropo. V okviru teh pogovorov so bila rešena tudi nekatera teritorialna vprašanja. Besarabija in severna Bukovina osta nota v mejah Sovjetske zveze. Južna Do-brudža ostane Bolgariji. Romunija dobi od Madžarske Transilvanijo, deželo z romunsko večino in z madžarskimi otoki v mestih in večjih centrih. Tudi vprašanje popravka meje med Francijo in Italijo je bilo rešeno v duhu sporazuma. Ne klečimo - stojimo in terjamo (Nadaljevanje s 1. strani) zaslug, da jo bila uničena nacifa-šistična zver. Zato jo danes SZ povsod, pa četudi je to komu prav ali ne. To so dejstva, ki nekaj pomenijo. Tudi v nas samih je velika razlika med lotom 1918-19 in 1945-40. Naša stirilo!na krvava borba z ogromnimi človeškinli in materialnimi žrtvami jo dokazala, da ni izrek »iz naroda hlapcev smo postali narod junakov«, govorniška fraza, temveč živa stvarnost. Osvobodilna fronta nas jc povedla v boj v prepričanju, da se svoboda ne daje temveč jemlje. Naš narod je prehodil križev pot hlapca Jerneja. Prešel je postaje, ko je moledoval za pravico pri gospodarju in županu, prj sodniku in cesarju. Tu stoji primorski narod na svo-ji zemlji, ki jo je dolga stoletja gojil s svojim znojem in blagoslavljal s svojo krvjo. Tu stoji sredi grobov svojih borcev, med ruševinami svojih požganih domov. Tako stoji in govori s hlapcem J orne jem: »Ne bom prosil, nc bom jokal. Moja pravica je božja pravica. Kar je sam ustanovil, ne bo razdiral; kar je govoril, ne bo tajil. Dolžnik je moj; ne klečim — stojim pred njim in tei jam!« Ali sc svet zaveda pomena teh besed, ali pozna njih globino in veljavo? Naš narod ni cmerav otrok; težko trpljenje ga je izklesalo in izmodrilo On ve. kaj govori in svet naj preceni, da izgovarja te besede najmanjši evrop> s ki narod, ki sc je dvignil in uprl nasilju tedaj, ko je bila vsa Evropa ječa in so pred Hitlerjem klečali v prahu vsi evropski narodi. In tudi to so dejstva ki nekaj štejejo. D. P, Najtežje ji; vprašanje miru z Italijo. Sporne točke so Trst in jugoslovansko-ita-lijanska meja, vprašanje italijanskih kolonij, reparacije in vprašanje vojnih zločincev. Od ponedeljka 7. maja do It. (. m. vprašanje Trsta in jugoslovansko-itali lansko meje ni Itilo na dnevnem redu sestanka. Na sestanku, ki je bil 7. maja, je Molotov podal stališče Sovjetske zveze, ki zahteva priključitev Trsta k Jugoslaviji, pravi pa, da so glede italijanskih kolonij lahko napravijo gotove kompenzacije, kakor tudi glede reparacij. Ameriška in angleška delegacija sta bili proti laki rešitvi tega vprašanja. Medtem je bi! storjen v vprašanju miru z Ilalijo precejšen korak naprej. Molotov je podprl francoski načrt, po katerem bi se upravljanje italijanskih kolonij prepustilo kontroli Združenih narodov. Byrnes se jo v glavnem strinjal s tem stališčem. Beviti pa je nadalje vztrajal, da bi Velika Britanija upravljala Cirenaiko. Iz pisanja angleškega lista »Daily Mail« pa je sklepati, da 1)1 glede vprašanja italijanskih kolonij moglo priti do sporazuma. Tudi glede reparacij in vojnih zločincev izgloda, da je bil postavljen temelj za splošni sporazum. Ostane vprašanje Trsta in jugoslovansko-:talijanske meje. Tu se nahajamo pred odtočno zahtevo Molotova, k! predlaga, da se ugodi‘Jugosla viji. Izgleda, da se je tudi to vprašanje premaknilo z mrtve točke, kajti pod silo argumentov, podprtih z narodnostnimi, gospodarskimi in zemljepisnimi razlogi, sta tudi Bevin in Byrnes opustila misel na liniji, ki sta ju predlagali angleška in ameriška razmejitven» delegacija. Odločno stališče jugoslovanske vlade, ki ga je 12, (nnja pojasnil maršal l'ilo v govoru ljudski mladini Jugoslavije ter podpora Molotova, ki zagovarja pravično rešitev tega vprašanja z odločnostjo »kot da je lam nekdo od nas«, ne dopuščata, da bi se vprašanje Julijske Krajine in Trsta rešilo v imperialističnem duhu, kakor je to bilo po prvi svetovni vojni. SVET ZUNANJIH MINISTROV O je rešil že mnoga sporna vprašanja IT. maja 1II Mi — 3 - ... ....—- - 1.—jC|u«fa«Sci tedni* ( •\-i .( W> ; V Vvv ft'\ - Devin, zapadni mejnik slovenske obale S polno pravico se tudi Slovenci štejemo med obmorske narode: imamo svojo morsko obalo med Piranom in Tržičem (Devinom), imamo pa tudi svojo pomorsko tradicijo, ki seveda ne obsega -velikih dejanj«, kot jih morda poj' majejo sodobni imperializmi, pa vendar jasno dokazuje davno samobitnost našega ljudstva ob severnem Jadranu in njegovo povezanost z morjem. Posebno danes, ko se ponovno odloča usoda tega koščka naše zemlje, se bolj kot kedaj zavedamo, da živi tu naš ipd že 1300 let in da je ohranil svojo narodnost kljub dolgotrajni tuji odvisnosti in nasilju. Svojo narodno pripadnost in zahteve jo to ljudstvo nad vse prepričevalno izrazilo v narodno osvobodilni borbi in ga izraža še vedno: »Tu smo' slovenski ribiči!«, čitaš po zidovih in skalovju od Trsta vse do Devina. Romantični Devin, uaš zapadni mejnik na obali, predstavlja s komaj 430 prebivalci prav za prav neznatno naselje, ki mu dajeta poudarek dva gradova na strmi skali. Značilno pa je, da imamo Slovenci prav iz teh krajev ob narodnostni meji prastare dokaze našega rodu. Poldrug kilometer od Devina ložj ob skrivnostni Timavi vas Štivan, dobro znana v slovenski književnosti po slovečem »Štivan-/,kem evangeliju« iz 9. stoletja. Štivan je bil namreč pred 1000 leti zelo obiskovana božja pot. Iz to dobe se nam je obranil latinski rokopis, na čigar rob so romarji zapisovali svoja imena, med njimi mnogo slovenskih. Zanimivo je, da vsebuje tudi ime moravskega Svatopluka in bolgarskega kralja Borisa-Mihaela. Dragocena listina sc hrani doloma v čedadskem muzeju, deloma pa v Pragi. Pri Devinu se kraško skalovje strmo spušča v morje; nič čudnega, če so že prvotni prebivalci izkoristili naravne obrambne položaje teh pečin in jih z zidovjem okrepili. Romantična okolica pa mika radovednega izletnika še danes. Zaradi posebno ugodne o-brambe strme skale nad morjem upravičeno domnevamo, da so bili tukaj prvi graditelji trdnjave že Iliri in Kelti; obnovljene in popravljeno utrdbe so se pa obranile deloma še do danes. Novejše podatke o devinskem gradu imamo iz časov, ko so tod še vladali oglejski patrijarbi, pa je njihova moč že začela pešati. Takrat so se tu naselili prvi fevdalci neznanega rodu, najbrže Pranki. Dasi imena pivih lastnikov niso znana, je vendar gotovo, da je stat i grad, ki je danes že v razvalinah, stal že okoli leta 1100. Razvaline, v katerih danes gnezdijo divji golobi, stoje na skali, ki jo samo ozek pas veže s celino. Očitno so bili grajski gospodarji zelo nasilni ju pohlepni po oblasti. Scodi 14. stoletja so se otresli nad\lade oglejskih patrijarhov prav tako pa so so koncem srednjega veka borili z Benečani in z avstrijskimi vojvodi. Benetke so vladale nad Devinom le pičli dve loti (1508-9). V bojih z Avstrijci so si. Devinci pridobili nova posestva na Krasu, v Istri in celo na Kranjskem in Koroškem. Tudi tržaška kronika te dobe se spominja devinskih gospodarjev kot zelo neljubih sosedov; nekega llugona II. «menja celo kot navadnega cestnega razbojnika. Kaj vse so mo- rali pod takimi gospodarji preir peti šele ubogi slovenski tlačani, si prav lahko predstavljamo, dasi toga gorja nobena kronika ne o-menja. Novi grad so začeli zidati v bližini starega leta 1400. V tem času nekako je dobila devinska posest nove gospodarje, rodovino Wal-see, ki so jih kot lastniki nasledili v letu 1587 lombardski plemiči della Torre. Vendar nas grad z njegovimi gospodarji vred zanima de še kot neljub spomin iz dobe tlačanske brezpravnosti njegovih podložnikov. Graščak; so se menjavali, ljudstvo pa je ostalo isto skozi. 1300 let in se svojih nekdanjih tlačiteljev spominja le še v pripovedkah, pa še te bolj in bolj izginjajo. Ena teh pripovedk je • zapustila tudi kraju samemu ime; beseda »Devin« namreč izhaja od izraza »deva«, kar pomeni mladenko, dekle. Ro stari pripovedki se je nasilni graščak samovoljno polastil lepe okoličanke in jo nato skozi grajsko okno vrgel v morje na skalo ter potem truplo pokril z rjuho, ki je okamemela. Ro drugi varianti bj ak amen e lo samo truplo dekleta. Sicer pa je danes težko ugotoviti prvotno obliko pripovedke, ki je v zvezi z obliko skal pod starim gradom. Prav mogoče pa je seveda tudi, da vse to pripovedovanje temelji na konkretnih nasiljih davnih fevdalcev. Zanimivo je, da izvira iz Devima ali njegove najbližje okolice tudi najstarejša in obenem najlepša ljudska balada o Lepi Vidi, ki je vsakomur dobro znana iz šolskih klopi. Lepa Vida je prala ob morju plenice, kar se pripelje po morju »črn zamorec«, ki jo vpraša, zakaj ni več tako zdrava in čila kot je to bila nedavno. Vida se izgovori s starim možem in bolnim otrokom. Rešem pripoveduje dalje ta-k ol e : Čin zamore ji reče ino pravi: »če doma jim dobro ni, žerjavi se čez morje dvignejo; ti z mano pojdi, srčno si zdravil ram : kaj ti pravim: pote, Vida zala. je kraljica španska me poslala, njej dojiti mladega kraljiča, sinka njen'ga. mlad’ga cesariča ....« Vida ga v prvem omahovanju sluša, stopi na ladjo, toda ko je barka že po morju tekla, se zjokala Vida je in rekla: »Oh, sirota uboga, kaj sem st rila! Oh, komu sem jaz dorila pustila dete svoje, sinka ncbogljen’ga, moža svoj ga, z leii obložen'ga!« Tudi v daljnji Španiji, ob sami kraljici, so ne more pomiriti. Hre- penenje po domači obali, po zapuščenih svojcih, jo vedno huje razjeda. Nazadnje začne tožiti svojo bolečino soncu, luni in ju vprašuje po svojih dragih. »Luna! Žarki lune! Vi povejte, kaj moj sinek dela, bolno dete!« »Kaj bi delal zdaj tvoj sinek mali?! Včeraj revi svečko so držali in tvoj stari mož jc šel od hiše, se po morju vozi, tebe iščo — —•« Ol) joku Lepe Vide jo sama kraljica vpraša, kaj se ji je neki zgo» dilo, »da tak silno jokaš in tak milo?« Vida pa tujki noče zaupati svojega gorja, temveč si izmisli, da ji je zlata čaša padla v morje. Ne more se pomiriti, temveč neuteše-na toži in vzdihuje po domu do konca. Z veliko verjetnostjo domnevamo, da je jedro balade o Lepi Vidi resnično in se nanaša na čase, ko so morski razbojniki lovili po sre- dozemskih obalah sužnje. Balada sama, nam tudi „pove, katere narodnosti so bili t roparji. »Črn more« je bil nedvomno španski muslimanski Arabec, ker vemo, da so bili od 8. stoletja dalje španski Arabci gospodarji vsega Sredozemlja; do 11. stoletja so vladali celo nad Sicilijo in Kalabrijo. V tem času je tudi nastala naša balada. Za njeno visoko starost govori tudi izredno čist jezikovni zaklad, kakršnega ugotavljamo salilo v naših najstarejših jezikovnih spomenikih. Mimogrede bodi omenjeno, da je balada o Lepi Vidi inspirirala dosti najboljših slovenskih književnikov, ki so na tej podlagi napisali svoja dela: Prešerna, Jurčiča, Aškerca, Župančiča in Bevka. Od časov Lope Vide se je tudi v Devinu marsikaj spremenilo, čeprav na žalost ne dosti na bolje. Morski razbojniki sicer tudi tu že davno ne strašijo več, zato pa jc bilo ljudstvo vedno izpostavljeno »sodobnejšemu« načinu ropanja in izkoriščanja. V večni tlaki so devinski ribiči in kmetje živelj tako-rekoč do naj nove jšega časa. Kot v naših Brdih je zaradi sistema latifundij tudi tu agrarni problem samo deloma rešen, ker so od 17 zemljiških posesti v bivši devinski občini tri še vedno v rokah graščine, ki ji zemljo obdelujejo koloni. Skopa kraška zemlja seveda ne more prehraniti vsega prebivalstva in nudi Večinoma le nekaj pšenice in koruze; z vinogradništvom se tu ljudje ne bavijo. Ra še tiste redke posevke stalno ogroža suša, ki je tudi letos že temeljito opravila svoje delo. Na nekaterih zemljiščih se je tudi naselilo za-vozniško vojaštvo, kar močno ovira obdelovanje, tako da ljudstvo res težko čaka dokončne rešitve' in svobode. Danes si Devinci, posebno mlajši rod, služijo kruh večinoma v tržiških ladjedelnicah, dočim starejši največ ribarijo in obdelujejo svoje skromne njivice. Obnovili so tudi prosvetno delovanje, za katero skrbi društvo »Jadran«. Mladi devinski naraščaj ima spet priliko, da se v šoli vzgaja v materinščini. Škoda samo, da se pouk» vrši v baraki, ker uporablja šolsko poslopje zavezniška vojska. Domačini so pristni Slovencj, prave kraške korenine. Okoli leta 1880. so se tu naselili prvi italijanski kolonisti, »čiožoti«, ki so se z dovoljenjem občine začeli ukvarjati z ribolovom. Ko je’prebujeni italijanski imperializem začel posegati po naši zemlji, je tudi tu »Lega nazionale« začela s svojim raznarodovalnim delom; že 1. 1900 je s podporo avstrijskih oblasti z vsem pompom otvorila italijansko šolo, kar je domače ljudstvo smatralo za izzivanje, ki se je končalo s pretepom. V Devinu sc jo namreč slovensko narodno in prosvetno življenje že takrat krepko razvijalo v okviru prosvetnega društva »Ladja«. V' času italijanske okupacije so seveda novi »ku 11 n conosci« poskrbeli, da čim prej uničijo vse sledove slovenstva v Devinu, tako da je imela »Ladja« zadnjo prireditev že 1. 1920. Svoj cilj pa rimska volkulja tudi tu ni mogla doseči, kor imajo Slovenci še vedno velikansko večino. Rred-vsem pa je razveseljivo, da je vsa zemlja v rokah slovenskih kmetov. ludi sicer s} je Italija vneto prizadevala, da zatre vse stave običaje, s katerimi so bili Devine! tako tesno povezani, že od najsta-rjših časov se je vršil na dan sv. Ivana v Devinu velikanski se-menj, na katerega so prignali po-sebno dosti konj. Kajpada so »e italijanski šovinisti zbali zbiranja slovenskih ljudskih množic in so zaradi tega 1. 1928. semenj ukinili. Talko so tudi Devinci pod terorjem rimske civilizacije z največ-jim navdušenjem dočakali sramotni zlom fašistične Italije; vendar pa njihovo veselje takrat nt bilo dolgotrajno, ker so se kmalu pojavili novi fašistični gospodarji, Nemci. Nasilje nad svobodoljubnim ljudstvom se jo nadaljevalo in doseglo svoj višek 29. TL 1944., ko so nemški fašisti vse moške in mnogo žensk kot aktiviste in podpornike OF zaprli in odgnali v Nemčijo, kjer so nekateri pustili svoja življenja. Svojo zavednost in zahtevo, da pripadejo k Jugoslaviji, so Devinci pokazali tudi z udeležbo med partizanskimi borci, od katerih je eden po nesreči padel v roke Nemcem, ki so ga s 70 drugimi talci ustrelili na Opčinah v avgustu 1944. leta. Ko se je pred letom zrušil tudi zadnji, najmočnejši steber fašizma — Hitlerjeva Nemčija —- je tudi Devin ponovno oživel. Borci in aktivisti, interniranci in vse delovno ljudstvo sploh je z navdušenjem sprejelo težko pričakovano Titovo osvobodilno vojsko, ki je tudi zanje pomenila prihod prave in končne svobode. Če pa morajo po vsem trpljenju Jugoslavijo čakati še danes, ni krivda domačinov. Kot so v borbi in odporu vztrajali stoletja, bodo vzdržali tudi zadnjo preizkušnjo. Xiutdsfoi tednik 4 17. inaia 1946 Po večmesečnem zimskem odmoru se je Ljubljana zopet zdramila in se oblekla v praznično obleko. Pravkar je minilo leto dni, odkar je bila osvobojena. Proslava 27. aprila je veljala enemu izmed najimenitnejših dni v zgodovini slovenskega ljudstva: peli obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte. Dne 27. aprila 1941. so se v Vidmarjevi vili Pod Rožnikom sestali možje, kj so slovenskemu narodu obljubili in tudi izvojevali politično in socialno svobodo. Zato je 27. april slovenski državni praznik. Vsak Slovence se danes zaveda, kaj pomeni OF: pot iz malenkostnega okvirja predvojne politične razcepljenosti na stranke in strančice v veliko vsedržavno politično pisnjo iz £jubijane: OB LETU DNI SVOBODE obdelavo. Zcmljeknjižno posestvo moža in žene se šteje za eno posestvo, prav tako zemljeknjižna posestva s solastniki, če žive vsi v skupnem gospodinjstvu. Dodeljena zemlja se je pripisala na nove lastnike brez bremen in dolgov. Na podlagi teh določb so hibi razlaščena veleposestva, posestva bank, podjetij, delniških družb, cerkva, samostanov in verskih u-stanov kakor tudi posestva, ki so ostala med vojno brez lastnika ali tvorbo, ki je strnila najprej vse zdrave ljudske sile Slovenije, potem pa še Jugoslavije. V tem je bil pomen proslav letošnjega 27. aprila, medtem ko se slavi 1. maj kot praznik delovnega ljudstva. Kaj je prineslo Slovencem prvo leto svobode v Titovi državi? Spremenila se je oblika državne uprave. Slovenija je danes ljudska republika, eden izmed sestavnih členov jugoslovanskih ljudovlad. Ljudstvo si samo izbira in postavlja oblast, ki ga vodi. Prav pred kratkim je izšla uredba o komite-tih vlade FLRJ, s katero se ustanavljajo odbori za zakonodajo In izgradnjo ljudske oblasti, za kulturo in umetnost, za šole in znanost, za zaščito ljudskega zdravja, za socialno skrbstvo in fizkulturo. Ti komiteti so organi za določanje splošnih načel in smernic v vodstvu ljudskih republik pri državni upravi. Tako narodi Jugoslavi- *HI Ljubljana pravega naslednika. Za veleposestva se po zakonu štejejo posestva, katerih lastniki ne obdelujejo sami s svojo družino, ampak z najeto delovno silo ali pa jo dajejo drugim v zakup ali obdelovanje, če ima tako posestvo več nego 45 ha skupne površine ali nad 25 ha obdelovalne zemlje. Cerkve, samostani in verske ustanove smejo obdržati do 10 ha njiv, vrtov, sadovnjakov, vinogradov, travnikov, gozdov in ledin, ustanovam večjega pomena ali zgodovinske vrednosti pa je bilo dovoljeno obdržati do 30 ha obdelovalne zemlje in gozdov. Nadalje je bil razlaščen presežek nad 3 ha zemlje, oziroma nad 5 ha gozda pri nekmetih, ki niso veleposestniki. Vsa razlaščena zemlja je prišla v zemljiški sklad, ki je zemljo dodeljeval poljedelcem brez zemlje in takim, ki so imeli premalo zemlje. Pravica do takšne zemlje gre Delitev zemlje na Lavrici je utrjujejo ljudsko oblast in z njo vred važne pridobitve osvobodilne borbe. Agrarna reforma je dejansko izvedena. Po ustavi pripada zemlja tistemu, ki jo obdeluje in komur je dodeljena. Pri reševanju agrarnega vprašanja v Sloveniji je veljalo za merilo zemlje knjižno stanje na dan 10. julija 1945. Za obdelovalno zemljo so šteli: njive, vrtove, sadovnjake, vinograde, travnike in pašnike, primerne za prvenstveno borcem ter invalidom partizanskih oddelkov in Jugoslovanske vojske, rodbinam in sirotam umrlih borcev, žrtvam fašističnega nasilja ter invalidom iz vojn v letih 1912 do 1918. Razlaščena so bila tudi posestva, ki so jih obdelovali koloni in viničarji. Vzporedno z vprašanjem agrarne reforme se je reševalo vprašanje obnove. Po škodi, ki jo je utrpela zaradi fašistične okupacije, Slovenija sicer ni na prvem mestu v Jugoslaviji, vendar so nekateri njenj predeli opustošeni in naravnost uničeni. Novomeško okrožje, kjer so več let gospodarili italijanski fašisti, je razdejano. Maribor je tako porušen, da ga bo treba nanovo pozidati. Napravljen je bil obnovitveni načrt in letos meseca maja se bodo pričela gradbena dela za obnovo po smernicah načrtne komisije. Ljudska republika Slovenija je najela poseben kredit v ^znesku 120 milijonov din za obnovo podeželja, okrožnih in okrajnih šol ter cest. S to vsoto bo verjetno mogoče izvršiti dela V vrednosti nad pol milijarde dinarjev, če bo dovoljena vsota služila le kot izhodišče ža obnovo. Kredit bo namreč treba pomnožiti z ljudskim delom, kar bo njegovo vrednost najmanj petkrat povečalo. Glavni delež kredita orejme novomeško osrožje, namreč 35 milijonov din To okrožje je, kakor rečene, med najbo'j prizadetimi v naši ožji domovini. Na slovenskem ozemlju so registrirali skupno 37 tisoč zaradi vojne porušenih stavb. Od tega jih odpade na novomeško okrožje' 21.000. Razmero- krajev že večkrat ob nedeljah šli na deželo, kjer so strokovnjaki kmetom popravljali stroje, poljedelsko orodje, posodo za gospodinjstvo itd. medtem ko so kro-, jači šivali obleke, čevljarji pa krpali čevlje. V tej obliki so bili deležni pomoči posebno kraji, ki so bili opustošeni v vojni. Tako se povezuje delavski stan s kmečkim, 1 prispevali: Janko Glazer, Pavel Golia, Cene Vipotnik, Igo Gruden Bogomil Fatur, Matej Bor, France Kosmač,.Genu Hafnerjeva, Tone Seliškar, Anton Vodnik. Ivan Minati, Dušan Ludvik, Fran Albrecht in Aleš Grozd. Najpreti esiji-vejša med vsemi je Mateja Bora «Srečanje». «Novi svet», pravi uredništvo, želi postati zrcalo novega sveta in borbe za novi svet, v katerega je stopila slovensko delovno ljudstvo. Revija ni dejanje posameznika, njena podoba raste iz skupne volje in prizadevanja, iz skupne nujnosti. «Novi svet» bp šele tedaj postal resnična podoba novega sveta, če se bo v njem zrcalila povezanost slovenskega človeka, delavca, inte-bgenta in kmeta. Kako bo revija to dosegla, na to morajo odgovoriti eotruciniki z ^e'om- Stano Kosovel Cankarjev večer Ob sedemdesetletnici Ivana Cankarja je priredilo Slovensko narodno gledališče za Trat in Primorje dne, 11. L m. «h ŽO. v dvorani kulturnega krožka »Riholdi« večer recitacij in petja. V.uvodni bčsedi'je"pisatelj Jože Pahor ki'atUn ij) je-lrnato- orisal proletarsko okolje, iz katerega ' je Ivan Cniiknr izšel, ter njegovo zgodnje srečanje s krivičnim ustrojem takratne družbe. Cankar je zastavil vos Svoj blui . in svojo u-metnost v borbi za pravice slovenskega, ljudstva ter tako nujno zašel v konflikt s takratnimi »narodnimi« prvaki.. Predava-, telj je s citati iz Cankarjevh del podkrepil pomen tega prvoboriteija za socialno pravičnost in velikega umetnika, ki je naravnost vizionarnó pokazal pot V današnji čas. Recitacije iz Cankarjevih del so vseskozi pokazale zrelo’višino, naših gledaliških u-motnikov. Nada Gabrijelčičeva je.dal;, syo-ji recitaciji iz »Lepe Vide« »Fant je videl ro/.o čudotvorno.. « izraz top’e‘zamaknjenosti v vizionarnó lepoto, niedtem ko' je Milen Košič našel za odlomek iz »Dunajskih večerov« pravilni ton jedke ironije Prav tako je efektno prebral odlomke iz predavanja »Slovensko ljudstvo in kubura« ki ša je govoril Ivan Cankar v Trstu 1. 1907. Jože Tiran, ki jo recitiral odlomek iz »Kurenta«, pomeni v razvoju slovensko recitacijske umetnosti povsem nov pojav-F velik korak navzgor. Že v svojem podajanju Vita Zupana' novelo »Andante patetico« je pokazal neki' svojski' način neposrednega stika z občinstvom, tateremu živo pripoveduje in se z njim iz oči v oči pogovarja. To realistično, a vendar toplo podajanje je pokazala tudi Ema Starčeva s svojo recitacijo eno Cankarjevih človeško najglobljih črtic »Skodelica kave«. (Soroden način neposrednega pripovedovanja, nekakšnega, skoraj bi dejal, pogovarjanja s poslušalci, sem opazil tudi pri Mateju Boni, ko jo recitiral svoje pesmi.) Zdi se mi, da je ta način recitacije nastal na l) deske, mati si ga je z zarjavelim nožem odrezala od sebe. Drugo jutro je bila mrtva. Očeta ni imel, čoln je bil hiša in dom za mnogo ljudi njegove družine in za njih otroke. Z očmi, naslikanimi na njegovem rilcu, si je iskal pot. Rogoznica nad ukrivljenimi bambusovimi palicami je bila njihova streha. Njegova sestra, sedem let starejša od njega, je šla v premožno vas. pri kateri so se zasidrali, in izprosila nekaj fižola za siroto brez staršev; iz tega je iztisnila malo tankega mleka, ki ga je lačni otrok sesal s prstov. Tako je ostai pri življenju. Zavit v cunje je ležal v čolnu na . tleh, reka je živo kipela pod deskami. Videl je svojo sestro, ki se je sklanjala predse in opirala na veslo ter gnala čoln naprej. Iz drobnih lehti so ji izstopale žile. Če je jokal, ga je vzela k sebi, si ga privezala na hrbet in dalje obračala svoje težko veslo. Naprej in nazaj, naprej in nazaj. Takt ga jo uspaval. Ker ni bilo staršev, da bi mu izbrali dobro ime, so ga brezbrižno imenovali Ah dai, Velik. Svoji sestri je ostal vdan vse življenje, čeprav jo bila samo dekle. Reka mn je bila oče in učitelj. Zostal je velik in močan. Bil je zmerom lačen in malone vse, kar je mislil, se je sukalo okoli jedi. Včasih je ležal čoln tiho in brez posla na reki v izboklini pod kakšno vasjo. Hrana je bila tedaj pičla in nazadnje je čisto pošla. Carigli se je sanjalo o rezancih, o kruhu in zelju. Nakradel je češenj na majhni njivi in žvečil pri tem košček losa, kot da je kruh. Kadar so imeli kak tovor, ki so ga pripeljali po roki, so prišli dobri časi. Dobili so nekaj kokoši v kurniku ali pa kakega mladega pujsa. Moški so se smejali in jedli, igrali za majhne preluknjane novce pai ku, se spričkali, pobotali in veselja ni bilo konca ne kraja. Ženske in otroci so dobili, kar je ostalo. Sreča polnega trebuha je Ah Taija poredkoma obiskala. Pa vendar je rasteh Reka je naraščala po poletnem deževju in preplavila polja. Pod koreninami ob bregu pa je bila čista in temno zelena. Gang je segal po ribah, ki so sc skrivale v koreninah, in odnesel svoj plen k prodajalcu ua bližnji trg. Stric mu je iztrgal denar iz rok. S širokimi, okroglimi, črnimi nozdrvmi je stal Ah Tai pred ogromnimi lonci javne kuhinje in požiral slastni duh s svojo lačno slino vred. Živa duša se ni brigala zanj. Glava in jopič sta mu bila polna uši. Sestra ga je slekla, pokleknila na breg, razprostrla obleko čez kamen in udarjala s palico po perilu. Čang je sedel na robu čolna na soncu in bingljal z nogami. Bil je lačen. Oblekel se je, ko se je obleka spet posušila, preganil hlačnice po sredi im si zadrgnil vrvico, ki mu je služila za pas. Koj »ato se je pričel spet praskati. Ko je postal pametnejši, je hodil beračit po mestili, kjer so se zasidrali, še malo kasneje pa se je naučil krasti. Sunil je pest kostanja s stojnice kakega cestnega branjevca, kakšno bučo na njivi. Velike, mastne, slastne, tajne južine. Sestri je naraste! život od otroka, nihče ni vedel, kdo mu je oče. Ljudje z reke niso bili tako natančni v tem pogledu, imeli so malo časti in veliko dovtipne šegavosti. Čolni so pluli po reki navzgor, po reki navzdol, zvečer so pristajali in zjutraj spet odhajali. Otroci so 6 = 1 Viki Baum. — Romun. — Poslovenil Fran Albrecht se rollili in zmerom več lačnih trebuhov je bilo treba krmiti. Možak, ki mu je Čang dejal stric, je pretepel starejšo sestro. Čang jo gledal smeje, ker je bilo smešno. Ponoči je videl starejšo - ho, kako se ;ie sklanjala čez rob čolna in vrgla nekaj v vodo. Zjutraj ji je život spet uplahne! Mesec dni pozneje je pričela kašljati, a je ostala pri veslu. Ta čas jo Čang že pomagal pri nakladanju in razkladanju vreč z moko. Natezal je jadra in krmaril, odrival čoln z drogom, če so obtičali v blatu, ter ..ied vpitjem im kričanjem veslal mimo drugih čolnov Koliko je bil star, ni vedel, ker mu hi nihče štei let. a bil je zdaj najmočnejši v čolnu mlad orjak z velikim', trdimi ramami. Sporekel se je s stricem in stari mož ga je udaril z usnjenim jermenom med oči. Čang je skočil še isto noč,s čolna na 'kopno in se skril med jarki na gričevit' strani rezance. Prodajalec čaja je stal pred njimi im jim točil čaj v moli robel e skodele. Čangu se je zbirala slina v ustih. Postavil se jo k njim. Eden nosačev mu jie v šali zaklical v pozdrav. »Si že jedel?«, se je glasil pozdrav. Vljudnost bi zahtevala odgovor: ».Jedel sem.« Čang pa ni imel prav nobene izobrazbe. »Ne še, kar kruli mi po trebuhu,« je kriknil nazaj. Nosači so kar pokali od smeha. Nekdo mu je pomolil svojo ^'-^‘lelo, v kateri je bil še ostanek južine. Rožanci s sočivjem. Ne več Čisto toplo, a slastno. Čang je segel po skodeli, oni človek pa ga je udaril po roki im vsi so se še glasneje za-krobota!i kot prej. Nekdo, starec brez zob se je kar zvijal od smeha in se od veselosti nad tem dovtipom udarjal po bedirih. Čang je zamahnil im položil tistemu, ki se je pošalil svoje dve pesti na ratne, kakor dva velika, trda kladiva. Strah ga je bilo duhov, zato je vpil glasne, robate grožnje v temo. O-stal je tam, dokler se ni čoln oddaljil im ga prenehal iskati. Ker je bil močan, so se ga duhovi po vsej priliki bab in mu niso prizadeli nič hudega. Jedel je surovo zelje pa drobno, rdečo čebulo, ki si jo jo pulil iz zemlje. Bil je neizmerno lačen. Ker je odplul Čoln po reki navzdol, je pričel on svojo pot ob reki navzgor. Prišel je v kraje, ki jih ni še nikoli videl, ker je čoln zmerom vozil samo med Senkuan-gom in Gancingom. Na gori je stalo svetišče z lepimi strehami in bogate ljudi so prenašali v nosil h in nosilnicah po strmi poti. Radovedno je krenil Čang za njimi, ker še živ dan ni bil v nobenem templju. Z odprtimi usti je zijal v velikega, pozlačenega Buddho, ki je sta! v prvi dvorani. Kratko ostrižen duhovnik je udarjal na ogromen gong, ki je visel na šlobrili. Zrak je bil gost in neprediren od kadila. Duhovniki in romarji so klečali ob mizi s posodami s kadilom in bronastimi vazami, polnimi zlatega lotosovega cvetja, ter glasno prepevali. Božanstvo z neštetimi lehtmi in rokami se je odražalo iz teme neke stranske leve Zunaj, pred svetiščem, na prvem dvorišču, so sežigali verniki denar, ki je bil napravljen iz srebrnega in zlatega papirja, in tam so v dolgih vrstah sedeli kupčevalci, ki so prodajali kadila in jedila. Čangu so oči kar požirale vse te noveyreCi. Stal je in se od začudenja bedasto smejal. Pred zunanjimi vrati so čepeli nosači in jedli Mož je postal majhen. Čang mu je vzel skodelo z rezanci in pričel jesti. Nosači so za trenutek utihnili, nato pa mu jeli klicati spošt Ijive opazke o njegovi moči. On pa se je dobrodušno smejal in si tlačil usta. Mož, ki mu je bil vzel njegove rezance, ga je začudeno gledal. Čang Ah Tai je držal skodelo pred seboj in si nosil s paličicami kar moči hitro jed v usta. Bil je poln in velik in pogumen, ko je pojedel. Pohajkoval je okrog nosačev in čakal nadaljnjih dogodivščin. Ko so pozno popoldne spe' odnašali svojo gospodo s hriba, je tekel Čang zraven njih in prepeval pid tem pesmi, ki so jih peli na reki. Bili so zmeraj po trije nosači za en stol, dva, ki sta nosila, in eden za zameno. Jaz bi lahko nosil, ne da bi mo bilo treba zamenjavati, je pomislil Čang in je to tudi povedal. Nosači so se mu brez sape posmehovali. Nekdo, ki je bil zamenjan, je zaostal, se pričel zvijati in bruhati. Bil je starejši človek in na bolnem životu je imel nalepljen rdeč obliž z zdravilnim izrekom. Čang se jo ustavil pri njeni in ga gledal, ko je bruhal. »Koliko, če nosim za U*?«, je vprašal. Mož mu je, še ves izčrpan odmignil. Čang pa je vztrajal. Nazadnje je pomagal nositi stol, a denarja sicer ni dobil, pač pa drugo porcijo rezancev. Spal je z nosači v vasi ob vznožju gore in ostal nekaj časa pri njih. Zdaj je imel vsak dan dovolj jesti in videl je mnogo ljudi, ki so prihajali s čolni, da so poromali k svetišču na goro Stroge, stare 7=--" ' —'-------—? 17. majo Hl«t ženske s svojimi sužnjami, rejeni, bogati možje z napihnjenimi životi in kratko sapo, sholarji s slonokoščenimi obrazi. Vendar se je čez nekaj časa naselil nemir vanj, čeprav se mu je dobro godilo in mu je bil trebuh zadovoljen kakor še nikoli. Tako je nekega dne zapustil goro in tempelj in poromal dalje, to pot ob reki navzdol. Sam ni vedel, kaj ga je gnalo, kajti nihče ga ni pretepal. Ti nosači so bili segavi ljudje in navadil sc je pri njih prav smešnih zgodb, pa tudi nekaj olike v občevanju z visokimi gospodi. Nekaj časa je pomagal Brati velik čoln po reki navzgor in vrvi so mu do krvi odrgnile rame, dokler se mu ni koža navadila in se ožulila, 'to pot je dobil denarja, srebrnik in sedemnajst bakren-cev. Kupil si je slamnate sandalo in ponošeno modro janko, ker je bila njegova pri kraju, da je moral z golim životom delati. Postalo je mraz in zalezel se je v neko kmečko kočo, kjer so bile same ženske in otroci. Moški so vsi pomrli za kugo, črni v obrazih. Jaz lahko opravim delo za pet mož, se je bahal Čang in ženske so s spoštovanjem in dopadenjem mobile njegovo orjaško telo. Z gora so včasih pridrli tolovaji v vas in požgali kmetom. Čang je pobil tri izmed njih k tlom in eden od njih se ni več dvignil. Od tistih dob je ostala hiša v miru. Bilo je bolj malo jesti, čeprav niso ženske skoraj ničesar obdržalo zase in poskušale nasititi samo svojega zaščitnika. Po policah so žrle svilo-preijke liste pritlikavega hrasta in to je bilo slišati kot stalen, stalen dež. Nekoč je zagledal na reki čoln, na katerem se je rodil in je poklical svojo starejšo sestro, ki je stala ob veslu. Ta pa je gledala predse, kakor da spi, kot je bila njena navada in Čang je spet legel v travo na bregu, ker ga ni mikalo, da bi se srečal s svojim stricem. To rano poletje se je prebudil zmaj in reka je stopila daleč preko bregov in poplavila vasi in mesta, ki so ležala ob njenih bregovih. Hiše, živina in mrliči so plavali na njenem hrlbtu proti morju in velika revščina je prišla na pokrajino , Vzhod no-od-gora'. Ko je povodenj upadla in so se ljudje lotili postavljanja novih hiš, je pomagal Čang v hiši nekega učitelja, da mu je vlačil tramove in bil tesarjem na roko. Z učiteljevim otrokom je Čang hitro sklenil prijateljstvo in* od njega se jo naučil prvih osem znamenj: nebo, zemlja, sonce, mesec, gora, votla, tla in drevo. Prav tako mu je stari učitelj nekoč razložil bistvo simbola, ki so ga vrezali v nova vežna vrata in ga je Čang že velikokrat videl: krog, ki jo bil vklenjen v večji krog z osmimi polji, notranji krog pa razdeljen v dva zavita, dopolnjujoča se dela, v belega in črnega. To je liilo znamenje yin in yang, moški in ženski element, nebo in .zemlja, mraz in vročina, svetloba in tema, dan in noč, vse, kar si nasprotuje in tvori skupaj celoto: združitev polov, ravnovesje v vesoljstvu. Za Čanga je pomenilo glad in sitost, uboštvo in bogastvo. Svojega bivanja pri tem učitelju ni nikoli pozabil, ker je bil od tedaj prosi uši. Tako je počel to in ono, pri čemer je amerom bodil ob reki in njenem toku, dokler ni bil plitvejši in širši, počasnejši kakci- človek, ki se postara, in je nazadnje dospel v morje. (M) morju je stalo vel ik o mesto, o katerem je Čang Ah Tai že slišal. (Nadaljevanje sledil) ■“ * * • 1 . ' . : •. i . ' i. i 17. maja 1940 JL tediti!* GOSPODARSTVO Jekleni konj v kolhozih Ruska naroliia pripovedka a'uvoii c jeklenem konju,- ki je hitro in lahko izvrševal vse ukaze svojega gospodarju, kmeta. Sanje kmetov, ki so so odražale v tej pripovedki. so se uresniiile v «jeklenem konju». kakor je ljudstvo imenovalo novi, čudoviti stroj —; traktor. 1'rvi traktorji so izzvali v ruskih vaseh veliko senzacijo, ker dotedaj kaj takega še ni bilo videti. Kmetje so prihajali v masah iz oddaljenih krajev, samo da se prepričajo, kako ta stroj sam hitro in lahko de a namesto celo skupine konj. Otipavali so traktor, tekali za njim, merili globino oranja, računati, koliko hektarjev ho dnevno preoral ta eželezni samoorač». Traktorista so obsuli z vprašanji: «Pa bi lahko preoral neobdelano ledino? Koliko bencina pa troši? Koliko pa slane?» In ko so kmetje slišali ceno, so se namrgodili in globoko zamislili. Traktor se je pokazal kot najboljši agitator za kolhoze. Zdelo se je. kot da govori kmetu: «Vidiš, kako deluje sovjetski stroj! Ti pa. dokler se držiš svojega individualnega gospodarstva. me ne boš mogel kupiti n ne boš mi dal delati, saj se na tvojih ozkih njivicah niti obrniti ne morem! Če me hočeš izkoristiti, združi svoje zemljišče v eno samo kolhozno polje!» To nemo govorico stroja je vsak kmet lahko spremenil v prepričljive številke. Koliko je kmet lahko posejal z roko na dan? Samo okoli 3 hektarje! Traktor s priključeno sejalnico pa poseje dnevno 18 do 2P ha, kar pomeni, da olajša in skrajša delo kmeta 6 fio 7 krat. Razen tega prihrani traktorska sejalnica 30—40% semen v primeri z ročnim sejanjem. Koliko je dajala enostavna mlatilnica s konjem v enodnevnem delu? Samo do 5 centov. Sestavljena traktorska mlatilnica s transmisijo pa izmlati do .'10 centov žita na uro, t. j. pospeši delo 6 krat..' Koliko krompirja postidi kmetica dnevno pri ročnem delu? Snmo za 0.2 ha. dočhn posadi traktorski stroj do 10 ha dnevno, t. j •>0 krat več. ki čudno, če je kmalu začelo prihajali na tisoče in tisoče naroči! za traktorje, ki so iili odplačevali v obrokih. Masovno so .se začeli uveljavljati traktorji na deželi v letu 1929, kar je močno pospešilo nadaljnji razvoj kolhozov. To leto pomeni velik mejnik za ruske vasi. Dotedaj so se v kolhoze združevali predvsem vaški siromaki, odtlej pa so pristopali tudi srednji kmetje, t j. osnovna masa poljedelcev. Spočetka .so kupovali traktorje posamezni kolhozi, in sicer po I do 2 stroja na gospodarstvo. Taka razpršitev traktorjev ia f je pokazala kot zelo nerentabilna in je zelo otežkočala tehnično oskrbo strojev Po- n-sUti je treba, da je za negovanje traktorja potrebna cela zbirka orodja in priklopnih strojev, ki jih pa kolhozi niso imeli. Pravilno izkoriščiinie traktorjev v kolhozih je zahtevalo posebno organizacijo, ki se je v praktični izgraditvi kolhozov kmalu našla. Kmetijska šola v Kopru V neposredni bližini Kopra je fašistična Italija zgradila krnel ijsko-vinarsko šolo, namenjeno našim kmetovalcem. Sredi prostranega zemljišča se dviga lepa, bela zgradba. Notranjost je lepo urejena in tudi dobro opremljena. Izgled je torej privlačen in marsikateri površen opazovalec je dobil dober vtis in je seveda izrazil svojo zahvalo in hvaležnost dobronamerni pobudi. Kajti kmetijska šola je bila v resnici .potrebna in so jo že dolgo pogrešali. Toda mali sprehod okrog same šole m l o prostranem zemljišču nam je pokazal, da je šola imela najbrž drug namen, kakor pa vzgojiti dobre in vzorne kmetovalce Šola nima svinjaka, ne gnojišča in gno.j-nične jame. Kurnik je obstojal iz zaboja na štirih kolih, kar naj bi služilo kot vzorni kurnik. Kakor omenjeno, b' in šola. morala predvsem služjii kot vinarska šo’a. kar je ludi umevno z ozirom na to, da se nahaja sredi vinogradnih Ura-iev nima pa vinsko kleti. Ves klfethhski inventai' sestoji iz par porušenih sodov, dveh brent in par Pednjev, ki se nahajajo v prostoru, ki n ina nič sličnega \in-ki kleli. Za vzorno živinorejo ' je' bila v šoli še ena stara krava in neuporaben konj. Čebelnjaka ni bilo. Na posestvu ni trt-d niče niti matičnjaka. Drevesnica je slaba in ne odgovarja potrebam šole in kraja. Posestvo so mesto gojencev obdelovali 'koloni. Iz vsega zgornjega je razvidno, da namen šole ni bil toliko strokovno usposabljanje gojencev, kolikor raznarodovanje 'n ubiiiMiu* niihovega samostojnega duha. Danes se je šola jela obnavljati in mo-lernizirati. Neumornemu trudu upravnika šole tov. Gortana se je posrečilo spremeniti marsikaj, kar bo služilo gojencem, ki se bodo v kratkem naselili na posestvu, za njihovo izobrazbo. Ostalo se bo uredilo s m 'cm irojcneev samih. Slevilo goveje živine se je že povečalo, ravno tako število konj. Pripravlja se svinjak iu kurnik. vse to po uajnovejšili metodah. Gojenci bodo imeli priliko naučiti so marsikaj dobrega in pokazati Uidi svojo iznajdljivost pri ustvarjanju in razvijanju raznih kultur v sami šoli. Kraj je lepo izbran. Sedaj je vse v cvetju in zelenju. 19 mladenk, gojenk gospodinjskega tečaja, je prineslo kraju veselje in smeh. Iz mladih grl često zadoni lepa slovenska pesem pod cvetočimi drevesi in med vinogradi ter valovi tja preko zelenih livad in plavega morja do sivih sten starega Ihanskega Kopra in mu kliče: »Dovolj si nas teptal in tlačil nas krvavo«. Mladinke bodo po veliki noči zamenjali mladeniči in mlado življenje bo nadaljevalo z ustvarjanjem novega sveta tudi v tem kotičku naše nekdaj težko zasužnjene zemlje. s. C. Obnova trnovskih gozdov V Trnovem je bil sestanek gozdnih delavcev in predstavnikov sindikalnih organizacij z zastopniki državne gozdne uprave, na katerem so obravnavali probleme, ki jih bo treba rešiti. Zaradi golosekov in pretiranega izčrpavanja gozda ob cestah pod italijansko upravo, je bilo treba znižati letni posek lesa, posekani les pa smotrno porazdeliti. Od 21. gozdarskih hiš so bile vse požgane in porušene, razen dveh manjših. Gozdna uprava, ki je začela z delom z zelo skromnimi finančnimi sredstvi, je s pomočjo požrtvovalnih delavcev obnovila dve hiši, dve leseni baraki in zgradila dva V.eslna mosta. Pravkar obnavljajo še tri gozdarske iiiše. Prav tako je z združenimi močmi premagalo težave glede pomanjkanja orodja, prevoznih sredstev kakor tudi oblačil in hrane za gozdne delavce. Na sestanku so bile postavljene sporazumno z delavstvom akordne cene za izdelavo lesa v okviru uredbe o zaslužku delavcev. Do sedaj so izvršili že n- 70% zastavljenega si delovnega načrta. Pripravili so >>000 kub. metrov drv. fl,v" ’ nft. metrov hlodov in 1500 komadov Železnikih pragov. Ves stari posekani le.s in nad polovico novopripravljenega lesa so pripeljali ob cesto, od koder ga bodo lahko izvažali iz gozdov, Posebno pažnjo polagajo na smotrno sušenje drv, s čimer bodo »’-oljšali kurilni učinek. Med delavstvom se je razvilo živahno tekmovanje, ki ima za cilj, čim bolj Izrabiti les in očuvati gozdove. Soglasno so napravili načrt za učinkovito izkoriščanje košenin in njiv, ki se nahajajo med gozdovi. Na tak način bodo pomagali predvsem tistim, ki nimajo zadosti svoje zemlje. Mladina pa bo v tekmovalnem dolu znosila k cestam vejevje in odpadke od sečnje, kar hodo brezplačno zvozili v vasi za potrebe osiromašenih ljudi. 50 let poljedelskega zadružništva na Češkem V mesecu aprila 1946. je preteklo 50. let od osnovanja poljedelskega zadružništva na Češkem. Pred 50, leti je bil v Pragi občni zbor Centralnega društva gospodarskih za. jednic, na katerem je bilo sklenjeno, da se ustanovi osrednje poljedelsko društvo za Češko na zadružni osnovi. Od tega dne dalje datira zgodovina češkega zadružništva, ki je češkega kmeta gospodarsko povsem osamosvojilo. Velik« zasluga češkega, zadružništvu je, da je gospodarsko, socialno in kulturno visok« dvignilo češko vas. Izredno široka mreža poljedelskih zadrug je osvobodila češkega Untela iz rók izkoriščevalcev, ki so bogateli iz čeških žuljev. Zadruge so omogočile, da so se kmetje postopoma osamosvojili tudi pri prodaji kmetijskih izdelkov. Zasluga za. g je bila, da ni bilo onih žalostnih ko. ion kmečkih voz, polnih različnih produktov, ki so jih vozili na trg, katere eo se pa mnogokrat vrnite na svoje domove, ne da bi prodali najmanjšo stvar. S tem je pr< nehalo ono večno poniževanje in zasmehovanje kmeta, kajti zadruge so prevzele vso kmetove skrbi in tako napravile iz njega enakopravnega činitelja v življenju naroda in države. Ta samopomoč je v toku razvoja postala izredno močan gospodarski činitelj in je danes temelj, na katerem sloni češka vas in vse narodno gospodarstvo. Zato ima tudi češkoslovaško poljedelsko zadružništvo tako močen položaj v svojem narodu in tako dobro ime v inozemstvu, kjer je marsikateri napredni državi za vzor. Vinogradi v pustinji Obiščite železniško postajo čelkar v A-ralski pustinji I Tam boste videli okoli hišic železničarsko naselbine vinograde, grede z vrtnicami, astrami, tulipani in grmé malin, ribozlja in kosmulj. Železničarji vas pogostijo s češnjami in slivami, pokažejo vam gredice s kumarami, zeljem, čebulo, korenjem in jagodami. fn vso to v pustinji! Košček pustinje pri postaji Celkar so spre. menile človeške roke v pravi botanični vrt. Kdo je to napravil? Kak profesor? Botanik? Agronom? Ne. to sta napravila železničarja Dževinski in Leveenko! Spočetka je bil njun vrt samo majhen otoček sredi neizmernega peščenega morja. Potem je prišla na pomoč železnica. Tedaj se je začel vrt. razvijati. Zgradila sta jez in umetno jezero za namakanje. Z velblo- Naši čitatelji V boj za domovino To je bil klic tisočerih grl. To je bil . lic vsega poštenega prebivalstva Jugoslavije. Primorske in Koroške. Klicu zasužnjene, o-sramočenc domovine, so se odzvali vsi pošteni mladi in stari; vse kar je čutilo ljubezen do svoje rodne zemlje. Prav ca —so rekli — pravica je z nami! Klic »v boj za svobodo« se je razširit po vsej deželi, odmev je segel tudi do samotne hišice na hribih Hercegovine. Edini sin je zapustil svojo boiehna ma.tr, odšel je z drugimi, ker je hotel tudi on dati svoj delež k skupni zmagi. Borba in borba, povsod napadi, bajke, zmage in mrazi Naši dobro bijejo, sovražrik se imika, je že ra Primorskem, poražen je, vojne je konec. Neka stara žena s sklonjeno glavo, se je pomikala počasi navzgor v hrib. Prispeia je do zapuščene hišice, ozrla se je naokrog in rekla: »Svobodna, svobodna je Hercegovina!« Ogledala si je majhno, staro hišico in takoj opazila, da že dolgo časa ni nihče prebival v njej. Dvignila je roke kvišku in med seboj govorila: »Imela sem tudi jaz hišico, pa so mi jo zažgali, imela sepi sina, ali krutost sovražnika; fašistična krogla mu je iztrgalo mlado, cvetoče življenje. Morda je usoda te hišice povezana z mojo. V tem premišljevanju je začela pospravljali hišne predmete. Nekega dne ob mraku je nekdo st >-pai po ozki stezi, ki je peljala do samotne revne hišice. Bila sla dva partizana. Prvi prileten, stopal jo s počasnim korakom, vodil je mladeniča, ki je bil slep. Izkušnje v boju, trpljenje, vse to se mu je odražalo z obraza. Bila .je že tema ko sta prestopila prag revne hišice. Trudna ženica je sedela v kotu pri smolnati svetilki in šivala. Ropot vrat jo je vzdramil iz misli. Ko je opazila človeka na hišnem pragu se je pognala naprej: »Sin moj!« .— »Mama, mama moja.« — V tišin, sta govorili samo dve srci. Srci, ki sta za trenutek bili v največji radosti sla kmalu spoznali kruto resnico. Preka'jena v boju in trpljenju, sta samo s tihim, tolažlji-vnti glasom rekla: »Santo da ni bila najina žrtev zaman!« Jadransko morje V gozdu ob obrežju se prebuja novo živJ ljenje. V mogočnih kronali stoletnih dreves se, oglaša petje ptičkov. Veverica se prikaže na veji, napravi par skokov, pozdravi vzhajajoče sonce ter si gre iskat kramp. Nad morjem leži še vedno megla; zdi se neprr dima. Sončni žarki si s težavo krojijo pot ui sta preorala sto m petdeset hektarjev. Postavila sta motorje na nafto in centrifugalne črpalke, ki so .dvigale vodo. To vo-do sta napeljala po jarkih in žlebih po vsem obdelanem zemljišču. In ko je prišla jesen, je bilo čelkarsko naselje prepolno paradižnikov, kumar, čebule, korenja redkvic in lubenic. Tedaj se je delo prav razmahnilo. To je storila železnica. Ce pa se ne bi lotila dela ena sama železnica, ampak bi se vsa dežela z vsemi svojimi železnicami, z vsemi s\ ujimi tovarnami in mesti spravila na delo, da preobrazi pustinjo po enotnem načrtu, tedaj ne bi o-stala od pustinje, od prejšnje pustinje niti sled. Ce se ne bi lotila dela j Dževinski in Levčenko, ampak bi poprijeli zanj milijoni Dživinskih in Levčenkov, tedaj bi se pustinja popolnoma spremenila. Nesreča torej ni v tem, da pustinji manjka vode, marveč v tem. da ji manjka =3 dela. Razumno, skupno, načelno delo z ustreznim orodjem — to je. kar pustinji manjka Sili elementov je treba postaviti nasproti silo dela, da no bo več priroda ukazovala človeku, da ga, ne bo gonila sem, in tja, kakor goni nomada. In tako so si rekli ljudje v Sovjetski /.vezi. Lotimo se torej dela in poskrbimo, da bo ime »Pustinja« nekoč sploh izginilo z zemljevida naše dežele I Sedmina naše dežele je pustinja ali polu-pustinja. Cele republike ležijo pri nas v pesku. Ali naj ostane 8e nadalje pusta cela sedm' la naše dežele z vsemi zakladi, ki so skriti v njenih nedrih, in z vsemi narodi, ki so v njej naseljeni? •reobrazimo pustinjo, da ne bo mogel nihče Več reči o njej: neplodna, brezvodna, neobljudena, nevesela, brezupna! Iz knjige Ujina »Priroda in ljudje« nam pišejo skozi njo. Nazadnje se mora megla le umakniti in prikaže ee morje v vsej svoji krasoti, temno modra barva se preliva v zeleno. Valčki se lovijo po njem kot razigrani o. troci. Tajinstvena moč prihaja iz morja. Ribiški čoln se odtrga od obrežja, ribič prične svoje delo; tudi on je vesel v takem jutru. Mreža sc potaplja, obeta bogat lov. Lahek veter napenja jadra. Čolnič leno drst po morski gladim. Morje je mirno, ribič začne peti: Buči, bnčj morje. Adrijansko... Nenadoma začne postajati morje razburkano, majhni razigrani valčki postajajo vedno večji, penijo se ter premetavajo na svojih penečih »e grebenih čolnič. Prijazna modra barva se je zgubila, morje dobiva pepelnato barvo, Z ljuto močjo se .zaganjajo valovi ob pečine, ritjejo drevje ob obali »n ga nosijo po morju. Ò čolnu ni več nobenega sledu. Ribičeva pesem je zadela morje v živo. V njem so se prebudili spornim' Iz preteklih stoletij; živo čut' kako so polzeli po njegovi površini slovanski čolni. Oh, kakšne občutke je imelo takrat! Pozneje je začelo plavati po njem tuje brodovje. Od tistega časa ni bilo morje več mirno, ni moglo prenašati tuje teže. Zgubilo je svoj očarljivi blesk. Reka Soča mu .je dan na dan prinašala vesti o tujcu, ki tepta slovenska tla in polni rečno strugo z krvjo Slovanov. Kljub temu je vedno na tihem upalo v boljšo bodočnost. To upanje se je tudi izpolnilo; kleti tujec je zbežal, njegovo brodovje je razbito. Vnovič, po tolikem času .pluje po njem slovanska mornarica, izpolnilo se je stoletno hrepenenje. Zato pa, morje Jadransko, pomiri se! Naj ti za vedno izginejo izpred oči irpki spomini, kajti na tvoji gladini plove bredovje tistega ljudstva, kateremu edino pripadaš. »Pomagajte! Smo m robu iinančn* propasti! Nimamo vat donarj«! Komaj s« še držimo! Obrnil TELESNA Po našem prvem zletu Premagali smo zapreke, ki so nam jih stavljati na pot za miš prvi telesnovzgojm nastop 1 maja. kjer smo še enkrat od tor n o poudarili in pokazali pot, po kateri g: e naša množitna telesna vzgoja. Pokazali smo ponovno našo moč - mlado življenjsko silo, iz katere borno trpali bogate zaklade pri ustvarjanju naše bodočnosti. Če se danes te bežno ozremo v čas. k» nam je bil odmeripn za priprave za ziet ako«pogledamo težave, s katerimi -mo sé morali boriti, ko nimamo zadostnih 'ti prostornih telovadnic, ob pomanjkljivem učiteljskem Kadru, ko vemo. da so nam reto skednji služili za telovadnico in da «mo kljub vsemu: premostili vse ovite n prepovedi in izvedli zlet kakor sme določili, potem moramo Ititi na dosedanji uspeh našega tele.šnovzgoirieira dela ponosni. Vse to nnš'pa ne stite uspavati; ne sme nas prevzeti zunanji Videz našega uspešnega nastopa. Nat ne ostane ta naš prvi nastop. ki: se je razvil v mogočno manifestacijo mladostne sile in bratstva, osamljen, temveč naj nam ho vzpodbuda za nadaljnje delo — mejnik. k: naj nas loči od temne nazadnjaške preteklosti in svetal opomin za našo .svobodno bodočnost. VZGOJA ena najpotrebnejših vrst telesne vzgoje je plavanje, ki je vir zdravja in razvedrila, zato moramo skrbeti, da se bo vsa naša mladina navadila plavati. Res je, da vsej naši mladini ni možno gojiti plavanje, ker v naši kraji nimajo ne rek ali jezer, kjer bi se vadili ali vzemimo našo morsko obalo, kjer strnjeno prebiva naša slovenska in ita. lijanska mladina tovarniških delavcev in ribičev, ali naše kraje ob Soči. Vipavi, Idrjici in še drugod katerim je dana možnost, da se naša mladina nauči plavati. Tudi tu bomo morah orati ledino, ker v tem pogledu smo mnogo zaostali, čeprav imamo naravne po goje, da pokažemo možnost napredka tudi v tej telesnovzgojni panogi, da vzbudimo med našim ljudstvom zanimanje za plavanje. Predvsem je potrebno vzgojiti kader plavalnih voditeljev z organiziranjem tečajev, katere naj bi obiskovali predvsem tisti, ki so plavanje že gojili in poznajo načine športnega plavanja, ter imaio voljo Skrbeti bo treba, da se bo tudi plavanje tiko-ninilo mec ljudstvom povsod tam, kjer je možnost, da bo postalo ljudski sport. Vsa naša mladina naj bi se naučila plavati, predvsem bo potrebno posvečati pažnjo m1-ni. da se bo razvijala in krepila svoje zdravje. Opazujte samo tiste, ki niso bili deležni v letih rasti niti sončne, niti zračne in niti vodne kopeli in oglejte si tisoče plavalcev, ki žari iz njih zdravje in življenska moč. Hoteli smo v kratkem danes samo opozoriti vse tiste, ki jim je do naše mladine in njenega zdravja, na glavne koristi plavanja da prično misliti o sistematičnem delu v tem pogledu. V kratkih potezah bomo označili glavne načine športnega plavanja, ki se danes gojijo. Sodobni in najhitrejši način plavanja je crawl, pri nas poznan kot prosto plavanje, ki je velike telesnovzgojne vrednosti za staro in mlado. Crawl je osnova plavalnega sporta, potreben jo vsem. ki se kot športniki gibljejo v vodi. Drugi način je prsno plavanje, ali kakor ga nekod še pri nas imenujejo ženski slog. ki ga pa ravno tako goje rnošld kot ženske. Tretji način pa je hrbt-plavarje -- ali hrbtni era'!. Poudarjam, da je v teh treh načinih zamišljeno športno plavanje, da pa imamo še nekaj načinov ki pa jili je moderna tehnika v želji doseči čim večjo brzino, izpodrinila. > V prihodnjih številkah bomo skušali opisati posamezne načine plavanja, da damo možnost tistim, ki se za plavanje zanimajo in ki se ga sami naučijo, dokler jim ne bo dana prilika, da pridejo na kak tečaj, oziroma ne vidijo, kako se praktično posamezc ni gibi izvajajo. Želo čudno bi bilo, da bi naša mladina kot pripadnica obmorskega naroda ne znala plavati. Telesne vzgoje nai postane deležno ljudstvo. Ki. naj črna iz nie zdravje' in moč za uspešno vsakdanje tlelo v borbi za obstoj. Sai ib tudi teifetnrf vzeoln pridobitev naše V EKSPRESNEM VLAKU borbo. Liudske množice, ki so pHIC, gledtne množični telesnovzgojni nastop — po obhki in številu je prekašal vse slične povolne prireditve — so sp navdušile ob pogledu na mogočne kolone naše zdrave mladine in so z veseljem sledile izvajanjem prostih vaj mogočnim pohodom, raznobarvnim oblekam 'nastopajočih, v kratkem, pred df-settišoSi je manifestirala delavska in kmetska mladina naših mest in dežele — slo- • venska in italijanska mladina, ki jo bila združena v osvobodilni horhi in ie tudi sedaj enotna v težuiah in ciljih usmerje-vfttka in graditeljica iptrišniega dne. Kritično gledan pa naš prvi .nastop vendar ni mogel v vsem zadovoluti. opih ki niso prvič gleda li sličnih prireditev in onih. ki so imeli vpogled v priprave nastopa m izvajanja vaj. Pile so pomanikii'vosti j n ■ napake, lei se v bodoče’ ne boilo ponovi iato, ker smo prepričani, da se bo nas drug' telesnovzgojni, zlet vršil tudi v drugačnih okoliščinah kot se ie vršil ta. Toda vsi ..mo sedaj bogatejši na izkušnjah m to km je bilo sedaj pomanjkljivo, bn drugič moralo odpasti. -Naš drugi zlet bo gotovo v vsakem pogledu prekosil prvega Čakajo.nas nove naloge. Pred namr so okrajni nastopi, ki J>odo iznopolmh hibe. storjene 1. maja; obenem bodo pa nuotava za večje nastope, ki so pred nami. ko bomo morali pokazati uspehe de'a tudi pred bop kritičnimi očmi Zato moramo z vežbnmein vaj nadaljevati in se izpopolnjevati. Pri- tegniti moramo Y naše veste tudi vse one, ki jih je naš prvi nastop navdušit, ki pa sloje zaradi raznih predsodkov še ol) strani. Vse moramo vključiti v vrste zdravih, postavnih mladincev in ’hibkih mbulink. vedrih žena — mater, pogumnih mož budnih čuvarjev namdnih in socialnih pridobitev. Oklenimo se telesne vzgoje vsi. saj je neizčrpna zakladnica zdravja in sreče, in lepše bodočnosti naše izmučene domovine Plavanje Smo pred vročimi poletnimi dnevi, ko se bomo po trudapolnem dnevu in prostem času zatekli v objem naših rek in našega morja, da si osvežimo od dnevnega znoja prepojeno telo in da se razvedrimo. Mar kdo se bo navduši! za plavanje, za ta najlepši sport vročih dni. Za mladino je potrebno, da se krepi in vadi v raznih teto-m^zmirnh mnn-rsi, d-preizkuša svojo spretnost v telovadbi,-nogometu, košarki, pozimi v smučanju, toda Danski spisal Olaf Boutenveck. S hitrostjo devetdesetih kilometrov na uro je brzel vlak čez ravnino lii! je mrzel, deževen večer. Dr Brett se je dolgočasil. Odložil je večernik in segel po kriminalnem romanu. Prebral je le prve tri strani. Posebno srepi pogled njemu nasproti sedečega gospoda ga je begal in vznemirjal Malo pred odhodom vlaka je bil priletel mož v oddelek. Nemarno je bil odložil svojo potno (orlio. Dr.-ja Bietta je polagoma obhajala groza. Nenadoma je s poudarkom zapri IjLnji-go in razdražen vprašal; »Tako strmite varne, gospod! AH vam kaj na meni ne ugaja,?«' Tujec se je uslužno nasmehnil. »Nasprotno, vi mi celo žeto ugajate! Posebno vaša glava’ Veste, gospod, tako izrazile, značilne glave še nisem videl v svojem življenju!« Dr.-ju Brettu je to laskanje dobro dejo. Odrezal se mu je: »Ni treba drugega, kakor da sebe pogledate v zrcalu, gospod!« Ta poklon pa nikakor, ni bil, pretiran, kajti tujčeve velike, temne itr izrazite oči, njegovo visoko čelo z nuxlroèrnirni kodri plemenita črta njegovega nosu in oblastna brada z mehkimi usti, vse se ie združevalo v splošen vtis »demonska duševnost«. Tujec se je nenadoma sklonil naprej »Misiite resno, gospod, kar ste pravkar o-značili?« »Da!« »Gospod, če je tako, potem mi izkažite veliko uslugo! Zamenjajmo glave! Soglašate?« , Dr. Brett je pobledel. Ni bilo ver nobenega dvoma, sedel je nasproti blaznežu. Mir!, je samega sebe opominjal. De ne o-oorekati mu! Krčevito se je nasmehnil: »Hm. če vam je tpliko do tega...« Blaznež je radostno vzkliknil, obrnil se Hrže je držal v roki veliko britev. »Dobro, izborno!«, je zavriskal od veselja. Dr. Brett je škilil na' zasilno zavoro. Toda mož z britvijo v roki mu je zapiral pot. Takoj je treba kaj storiti!, je nekaj oblastno zavpilo v njem. Preudaril je vse možnosti hipnega napada in premislil. loda še preden je udejstvil svoj obupni sklep, ie rekel tujec nenadoma popolnoma umirjen z docela izpremenjenirii glasom: »Vi se motite, gospod, če 'me smatrate za blazneža!« Britev je odložil v svojo potno torbo; nato se je pravilno .priklonil; in d.ejal: »Dovolite, Renner, Ludvik Rentier. Upam, da mi oprostite to brutalno šalo, ko slišite, da sem pisatelj in da sem hotel brez zima-, njega vpliva študirati prizor, ki ga nameravam uporabiti v '.svojem novem kriminalnem romanu!« Dr. Brett se je krčevito trudil, da bi se nasmehnil. Sicer ni več čutil strašne mo-T-e, toda notranje je zelo obsojal neokusnost te šale. Renner je najbrž zaslutil občutke svoje »žrtve«.;iztegnil je dobrodušno svojo roko: '-»Izkazali- sle mi .veliko, ne-■ preračunljivo uslugo'. Pridite, greva v je-i-dilni voz!« ■ • Kmalu se je izkazalo, da je bil Ludvik - Ronner: zabaven in prikupjjiv družabnik. •Znal je zelo nazorno pripovedovati o svo-, jih potnih doživljajih, govoril je dovtipno in porogljivo o svojih spisih in zdelo se je, da ve vse in pozna vse. Obenem nista po--zabila piti ..in .ko' sta se slednjič, vračala . v svoj oddelek, je .bil dr Brett sicer že po-. zabil, svojo pravkar minule- prigodo, zato so se mu pa začele šibiti noge. Neokretno, se jt» vrgel v. kot, »Da, da,« , si je mfelil (h Brett že v dremavici, »ti vražji pisatelji pa res. znajo vplivati na -živce...« Dr. Bietta je zbudil grpzen ropot. Še ves ' zaspan se je dvignil in videl, kako so štirje krepki možje vlačili Repnerja iz oddelka »Za vraga, kaj se je zopet pripetilo!« se je razhudil dr. Rrett »Rad vam povem,« je odgovoril eden izmed zaostalih uradnikov. »Vaš sopotnik, prejšnji pisatelj Renner, je včeraj zbežal iz norišnice! Ni -amo neozdravljivo umobolan. marveč je tudi'obče nevaren, ker ga obvladuje misel, da' mora zamenjati svojo glavo z glavo koga drugega! Pred dvema letoma je že napadel svojega sopotnika, ko je ta spal in mu poskusiE-prorc-zati vrat! Lahko se štejete srečnega, go-'spod. da smo:..« v „ Nadaljevanja ' dr. Brett ni yec: slisa . -'tresočimi so koleni se je opotekal v jedilni voz. Topot: sj je naročil kar colo steklenico konjaka ... Spominska plošča iz Kulne gore kot darilo Združenim narodom Mestni narodni odboi zgodovinskega mesta. Kutne Hory je preko češkoslovaškega zunanjega ministrstva v Pragi ponudil tajništvu Združenili narodov zgodovinsko spominsko ploščo i/. njegovega »vlaškoga dvorca«, kjer so. s/v svoječa.sno . kóv;ili' češki srebrili groši Za'kralja Vàclaya II. Ta plošča datira' iz leta 1595 in njen latinski napis na plošči pravi: »Kdor stopa v to mestno hišo da bi tukaj -'Izvrševal svojo dolžnost, odloži punì temi vrati vse zasebne stilisti, nasilje, sovraštvo’ nezaupanje, prijateljstvo in licemerstvo in se podredi skrili za splošno korist ! Kakor “i pravičen alt nepravičen nasproti drugim, boš poplačan na sodni lan Anno domini 1595.« Ako tajništvo Združenih narodov sprejme to zgodovinsko ploščo, bo vzidana pred vhodom v bodoči sedež Združenih narodov. Civilno letalstvo v SZ Na domačih in mednarodnih pioguh Sovjetske /veze m» tovorjen polenu unaiski promet v prvih dneh meseca maja. Promet potnikov ho dvignjen na trikratno višino v primeru / letom limi Posebno pozornost bodo posvetili zvezam z zdravilišči, Kamor uochjo vsako leio milijoni delovnega ljudstva na oddih. Na teh progah bodo letos prvič vršila službo ekspresna letala,, ki bodo prepeljavala potni, ke do zdravilišča brez prestanka. Polet od Moskve do Mineratnjevodi pod Kavkazom bo trajal samo sedem ur. Moskva bo vezana z brziini letalskimi progami z vsq«i prestfHnicaini republik, iz osrednjega moskovskega letališča se bo podalo v razne smeri : 75 letal dnevno. Piloti posebnih letalskih odredov bodo vodili sistematično borbo proti škodljivcem v poljedeljstvu, kakor tudi proti komarjem, ki nosijo malarijo. Ta letala bodo polila s posebno proti rnalarično tekočino dva milijona hektarov močvirnatega zemljišča. Tudi dejavnost zdravstvenega letalstva, ki nudi hitro pomoč bolnikom v oddaljenih krajih bo imela velik razmah. Mednarodne proge bodo vezale Moskvo z Varšavo. Bukarešto, Beogradom, Sofijo, PrUgo, Dunajem, Bori inom Tclteram m, Tirano in drugimi mesti. H 1 i 2 ! 3 : g—J j ' "H 4 1 5 4 1 G! 7 S 1 j 9 io ; 41 (> 11 iz; 13 ! 8 : 14 6 13 » | 15 9 1 16 13 6 10 1 17 9 13 10 ! 8 17 2 6 i 7 0 3 ■ 9 11 9 ! 4 8 19 j i13 20 2 19 1 2. 9 i ! 0 : 10 17 22 20 8 23 i »r 23 >2'i 6 15' 6 | ■ 7 ; ZNAMENJE ^ Ključ : Ì5--3 10 9 13 21 2 8--21-L» —9—i -16—3- Ki slovenski pesnik; 2—8 T— —5- H 1-3 1?—0 ljudska ."vladavina ; U' 9 19 3 -13 ? alp-TiV kotlina v Sloveniji; 3 12 29 8 11 S 13-8-22 ve-ščak; 12 (! 18—10 3 23 (i vnistvo. ' ' _ Odgovarja dr. MIRKO KORŠIČ. — Založba Primorskega dnevnika, Trst. Rešitve iz prejšnjih številk: 1 '! v' " J. ’ f ; 1. Posetnic3: čevljar. , 2. Kvadrat: Trst, ruta, stik, takt. { 3. Geslo: Tujega nočemo, svojega ne damo. ' - • . ■ 4. Pregovor: Brez dela ni jela. 5. Dopolnjevan»: nagelj, značaj, banana, strnad, milina. G. Besednica: tesen, žlica, veslo, slika, pleme, napuh, efekt, brana, odeja, čopič, torta; j—, u—, g—, o—, s-, 1—, a-, v—A i -, j—, a—: Jugoslavija. ■ U (( Brez komentarja.