Jože Kolar je bil tisti, ki je suhoparnim zakonskim določilom o ustanovitvi 
SlS za gozdarstvo Slovenije dal vsebinsko zasnovo in bogat delovni program. 
Z marljivostjo in zvestobo stvari, za katero je delal , si je ohranil ustvarjalno in 
miselno neodvisnost, obenem pa si pridobil polno zaupanje vseh udeležencev 
v SlS. S svojim delom je globoko zaoral v ledino sodobnih odnosov med goz-
darstvom, porabniki lesne surovine in vsemi ostalimi zainteresiranimi pri gospo-
darjenju z gozdovi. Inženir Jože Kolar ni bil kabinetni strokovnjak, ki bi se zapiral 
vase. Svoja dognanja in dileme je neprestano preverjal v neposrednem soočanju 
in v vsakodnevnih stikih z ljudmi. Upošteval je različnost mnenj, hkrati pa je bil 
tudi izjemen borec, ko je šlo za napredne koncepte pri gospodarjenju z goz-
dovi in usklajevanju interesov med gozdarstvom in drugimi panogami v okviru 
SlS za gozdarstvo. 
Iz naših vrst odhaja izredno pokončna osebnost svojskega formata, zato je 
slovo še toliko težje. 
Za vse mu velja naša zahvala in spomin. 
F. Gašperšič, Z. Zakrajšek 
V SPOMIN AKADEMIKU PAVLU FUKAREKU 
Ni še minilo leto , ko je akademik prof. dr. inž. Pavle Fukarek praznoval sedem-
deseti rojstni dan, rojen je bil 17. 6. 1912 v Sarajevu, ko nas je presenetila vest, 
da je njegova ustvarjalna roka omahnila 17. 2. 1983 sredi dela in načrtov . 
Pavel Fukarek je bil gozdarski inženir, ki je širil svoje znanje na vsa področja 
gozdarskih ved . Njegovo znanje pa je segalo tudi na biološko področje. Bil je 
izreden dendrolog, fitocenolog, fitogeograf, in ukvarjal se je tudi s taksonomijo 
rastlin. 
Kot zaslužnega znanstvenika ga je Akademija za znanost in umetnost Bosne 
in Hercegovine izbrala za svojega rednega člana. 
Njegov znanstveni opus je obširen, objavil je blizu 300 znanstvenih in stro-
kovnih del doma in v tujini. Težko je prikazati celovito njegovo delo, ki je zaje-
malo zgodovino odkritij, bibliografije, sistematiko, horologijo, ekologijo , takso-
nomijo itd. Naj navedemo le nekatera za nas in svet pomembna dela. 
Na področju dendrologije je posvetil posebno pozornost cmoriki (Picea, 
omorika [PANCIC] PURKYNE). Nadalje je raziskoval bore, zlasti Pinus nigra 
ARNOLD., Pinus he/dreichii CHRIST., Pinus peuce GR/ES. in vlogo ruševja, Pinus 
mugo TURRA, pri varstvu tal. Pozornost je posvečal pojavljanju vrst jelk na 
Balkanskem polotoku ( Abies alba MIL L., A. cephalonica LOUD., A. borisii regis 
MATTFELD ). Raziskoval je hraste, zlasti vrsto Quercus conferta KIT. Precej del 
ima, kjer proučuje javore, posebno je obdelal vrste Acer heldreichii 80/SS., 
A. marsicum GUSS., A. platanoides L., A. intermedium PANCIC, A. obtusatum KIT. 
Precejšnje novosti je dodal pri raziskovanju jesenov in sicer vrst Fraxinus angusti-
folia VAHL., F. ornus L., F. excelsior L., zlasti nJihovo ponavljanje na Balkanskem 
polotoku. Izdelal je številne arealne karte za vrste Daphne bagayana FREY., 
Petteria ramnetacea (SIEB.) PRESL., Carpinus orienta/is MILL., Crataegus nigra 
WALD . et KIT., C. pentagyna M. BIEB., A/nus viridis (CHAIX) DC., Corylus co/urna 
L., Betula pubescens EHRH., Fagus sy/vatica L., F. moesiaca (DOM., MALY) 
CZEZOTT, F. orienta/is LIP SKY, Popu/us canescens (AL T.) SM. idr. 
Pri svojem taksonomskem in horološkem proučevanju je opisal nekatere nove 
taksone: Abies macedonica FUK., Pinus he/dreichii CHRIST. var. pancici FUK., 
33'8 
P. nigradermis FUK et V!DAK., Pinus nigra ARN. subsp. illyrica (VIDAK.) FUK. 
t. leucodermis FUK, et NIK., Acer pseudoheldreichii FUK., A. pseudoobtusatum 
FUK., A. marsicum GUSS. subsp. varbossanium (K. MAL Y) FUK., A. platanoides 
L. subsp. fallax (PAX.) FUK., Fraxinus angustifolia VAH L. emend. FUK., F. angusti-
tolia VAHL. subsp. pannonica FUK., F. intermedia FUK. in še nekatere druge. 
Tu je treba še dodati njegove študije o začetkih in razvoju dendroloških raz-
iskovanj na Balkanskem polotoku in boljšem poznavanju naše dendroflore in 
dendroflore Balkanskega polotoka. To delo je dragoceno, ker nam daje zgodo-
vinski in bibliografski pregled, ne le dendroloških, temveč tudi botaničnih in 
florističnih raziskovanj našega rastlinskega sveta. 
P. Fukarek je bil poznan doma in v· svetu kot naš vodilni fitogeograf. Kot 
izkušen fitogeograf je skladno s svojim znanjem iz sinhorologije in sintaksonomije 
izdal številne znanstvene priloge. 
Poleg dendrologije mu je bila najljubša panoga fitocenologija, kjer je sam 
ali s svojimi sodelavci izdal številna vegetacijska znanstvena dela. Podal je kom-
pleksno vegetacijsko podobo za nekatera bosansko-hercegovska gorstva (Orenj, 
Prenj, čvrsnica) . Opisal je številne nove asociacije in višje sintaksonomske enote 
(npr. reda Ca/amagrostidi-Abietafia FUK. 1969, Dentario-Fagetalia [PAWL.] FUK. 
1969) Posebno je raziskoval gozdove z endemno vrsto Pinus /eucodermis 
MARKGA. in združbo Pinetum mmugi HT. 1938 s. lat. 
Njegovo pomembno in življenjsko delo je bila izdelava vegetacijskih kart. že 
leta 1951 je pričel s sodelavci fitocenološko kartirati Bosno in Hercegovino. To 
delo je vodil skoraj trideset let. Ob tem delu je bilo P. Fukareku, kot najbolj 
izkušenemu znanstveniku, zaupano vodstvo in glavna redakcija Karte naravne 
potencialne vegetacije SFR Jugoslavije v merilu 1 : 1 ,000.000. Znanstveni svet 
projekta Vegetacijska karta Jugoslavije ga je delegira! za člana. redakcijskega 
odbora Vegetacijska karta Evrope v merilu 1 : 3,000.000, kar je nedvomno pri-
znanje. 
P. Fukarek je bil član mnogih domačih in tujih strokovnih društev. Veliko 
svojega dela je posvetil mednarodnima društvoma, Mednarodno društvo za pro-
učevanje vegetacije (Internationale Vereinigung fur Vegetationskunde) in Vzhodno-
alpsko-dinarsko društvo za proučevanje vegetacije (Ostalpin-Dinarischen Gesell-
schaft fur Vegetationskunde) . Pri slednjem je bil dva mandata predsednik društva. 
Prof. P. Fukarek je zelo zaslužen pri vzgoji generacij študentov na sarajevski 
gozdarski fakulteti. Zaradi velike razgledanosti na področju dendrologije in 
fitocenologije je bil iskan kot mentor mnogim kandidatom iz vse Jugoslavije pri 
izdelavi doktorskih tez. Med drugimi so pri njem doktorirali trije Slovenci prof. dr. 
R. Erker, dr. M. Zupančič in dr. l. Puncer. 
Z njim smo izgubili dobrega, vsestranskega znanstvenika in pedagoga, izred-
nega poznavalca domače in evropske dendroflore in vegetacije. S svojimi števil-
nimi deli , ki odkrivajo posebnosti naše dendrcflore in vegetacije, nam bo ostal 
nepozaben. 
Mitja Zupančič 
339