GEOGRAFSKI OBZORNIK GEOGRAFIJA IN INTERNET Milan Orožen Adamič UDK 681.324:91 GEOGRAFIJA IN INTERNET Milan Orožen Adamič, dr., Geografski inštitut ZRC SAZU, Gosposka 13, 61000 Ljubljana, Slovenija Internet je računalniška mreža, ki se širi z neverjetno hitrost- jo. Za geografe in geografijo so informacije vseh vrst nepre- cenljivega pomena. Internet omogoča hiter dostop do njih. Predstavljenih je nekaj primerov. Internet je danes brez dvoma največja računal- niška mreža, ki se razteza prek vseh celin in se ne- zadržno širi tudi v Sloveniji. To je svetovno, med se- boj učinkovito povezano omrežje računalnikov, to- rej ne le en sam zmogljiv računalnik, temveč nekaj tisoč različno velikih in različno zmogljivih računal- nikov. Povezava poteka prek različnih vozlišč, ki jih lahko primerjamo s telefonsko centralo. Če imamo navaden namizni računalnik in možnost povezave z enim od večjih računalnikov, ki je vključen v to omrežje, se lahko tudi mi povežemo, vključimo v In- ternetovo svetovno računalniško omrežje. S tem se lahko podamo na popotovanje, pregledovanje, ra- ziskovanje najrazličnejših informacij, ki jih računal- niki nudijo. Informacije lahko vidimo, preberemo, pre- točimo v svoj računalnik, ali pa odpošljemo svoje in- formacije. Imamo neposreden in takojšen dostop do informacij v praktično vseh državah po svetu. Oce- njuje se, da je v Internet stalno vključenih med 2 0 in 30 milijonov ljudi. V osnovi je Internet namenjen iz- menjavi najrazličnejših poslovnih in znastvenih infor- macij, prenaša pa se vse, kar je pač mogoče pre- našati v računalniški elektronski obliki (besedilo, sli- ke, zvok, računalniški programi itd.). Za delo iz Internetom zadošča PC s procesorjem 3 8 6 / 4 0 M H z in z vsaj 4 M b RAM-a, trdim diskom nad 2 0 0 Mb, VGA grafično kartico in seveda miš- ko. Ce nimamo neposrednega priklopa (prek poseb- nega kabla) na večji računalnik, potrebujemo še mo- dem, napravo, ki nas prek navadnega telefonskega omrežja poveže z večjim računalnikom. Seveda pa potrebujemo še dovoljenje za povezavo z računal- nikom, ki je vključen v Internet, in nekaj programske opreme, ki pa je v večini primerov zastonj. Za nas geografe je dobra informacija to, kar je za pripravo dobrega kruha kakovostna moka. Ni so- dobne geografije, če ta ni podprta z ustrezno veli- kim številom kvalitetnih informacij. Z informacijami UDC 681.324:91 GEOGRAPHY AND INTERNET Milan Orožen Adamič, Dr., Geografski inštitut ZRC SAZU, Gosposka 13, 61000 Ljubljana, Slovenia Internet is a computer net developing with expotential speed. For geographers and geograpy it is of trumendous value and mportance. There are some examples presented in the ar- ticle. pa je tako kot s kmetijskimi pridelki, so razmeroma lahko pokvarljivo blago, zastarijo in niso več upo- rabne, aktualne. Zadeva je v geografiji še nekoliko bolj nerodna, saj so rezultati iz zastarelih informa- cij vprašljivi, zavajajoči ali celo napačni. Poslovanje z Internetom lahko razdelimo v osno- vi na tri dele. Prvi in najstarejši je elektronska pošta, ki se imenuje E-mail. Na nek način sta tu združeni prednost telefona, to je hiter prenos informacije, in navadne pošte, to je sporočilo v pisni obliki. Bese- dilo iz našega računalnika (recimo članek) lahko poš- ljemo kamorkoli po svetu, na primer svojemu prija- telju na Japonskem, ta ga lahko shrani v svoj raču- nalnik, pregleduje, popravlja, dopolnjuje, recenzira in nam ga vrne, mi pa ga lahko potem dokončno ure- dimo, odnesemo ali prav tako po E-mailu pošljemo v tiskarno, kjer ga bodo natisnili. Se več, po svetu poteka po E-mailu množica najrazličnejših strokov- nih konferenc. Zanimivo je, da je v času vojne v Slo- veniji ta povezava delovala nemoteno in vsi, ki smo imeli dostop do nje, smo prek nje obveščali prijate- lje in javnost po celem svetu. Do informacij, ki smo jih pripravili, je lahko prišel vsakdo, ki je to želel in se je na njih tudi odzival. To je bila konferenca, ki se je imenovala »Jugoslavija«. Drug način dela je si- stem za prenos datotek ali FTP (File Transfer Program- me), ki omogoča zvezo s katerimkoli računalnikom, ki je vključen v Internet, in prenos datotek z enega na drug računalnik. Tretji in vedno bolj popularen na- čin pa je iskanje konkretnih podatkov, kar omogo- čajo najrazličnejša programska orodja, programi, ki pomagajo poiskati informacijo, ki nas zanima. Naj- bolj znana sta Gopher in World Wide Web (ali W3) . Sicer pa je dovolj tehničnih opisov, podajmo se v Internet in si oglejmo nekaj primerov. Danes, 6. aprila, ko pišem ta prispevek, je lepo sončno po- poldne in za jutri imam v načrtu krajšo ekskurzijo. Verjetno ne bom imel časa, da bi si zvečer ogledal 2 4 GEOGRAFSKI OBZORNIK TV dnevnik, zato me zanima najnovejši meteorološ- ki satelitski posnetek. S pomočjo Interneta sem v tre- nutku prišel v slikovni arhiv Notthinghamske univer- ze v Veliki Britaniji, kjer vsako uro obnavljajo in po- šiljajo v računalniško mrežo meteorološke satelitske posnetke. Izbral sem sliko (slika 1), ki je bila posneta ob 16.30 po zahodnoevropskem času, oziroma ob 17.30 po srednjeevropskem času, na kazalcih mo- je ure je 1 8.25. To je še »vroč« satelitski posnetek, posnetek trenutnega stanja. Sliko, ki je v originalu črnobela, vendar zapisana v 256 sivih odtenkih, sem deloma modro obarval. Lepo se vidi, da nad Slove- nijo trenutno ni oblakov oziroma pretečega ciklon- skega dogajanja, jutri bo lepo vreme. Če bi me za- nimale podrobne meritve za Slovenijo in konkretna vremenska napoved, bi si jo lahko ogledal tudi na računalniku Hidrometeorološkega zavoda Slovenije. Ko pa sem že v Notthinghamu, sem se odločil, da bom pobrskal še po arhivu meteoroloških satelit- skih posnetkov in odločil sem se za infrardečo sliko Zemlje, ki je bila posneta 8. februarja letos (slika 2). 25 GEOGRAFSKI OBZORNIK Na sliki ¡e lepo viden obris Afrike in ciklonsko do- gajanje nad Atlantikom. Se več, na svoj računalnik lahko pretočim vsak posamezen posnetek ali celo se- rijo meteoroloških satelitskih posnetkov, ki si jih lah- ko predvajam kot film, opazujem razvoj in ocenju- jem dogajanje. Ker se ukvarjam s proučevanjem naravnih nesreč, me razumljivo te informacije še prav posebej zani- majo. Prek računalnika je Geografski inštitut ZRC SAZU že tri leta vključen v omrežje Združenih naro- dov, v informacijski sistem UNIENET, ki omogoča hi- ter in enostaven dostop do informacij in organiza- cij, ki se ukvarjajo s problemom naravnih nesreč. To so posebne povezave, za katere je treba imeti šifro ali ključ. Prek običajnega in vsem dostopnega Inter- neta pa je prav tako možno dobiti mnogo zanimi- vih informacij. S pomočjo Interneta sem se podal na Japonsko, v mesto Kobe, ki ga je ] 7. januarja 1995 prizadel uničujoč potres. Univerza mesta Kobe je pri- pravila informacijo o tem dogodku, ki. je tu predstav- ljena v močno skrajšani obliki. Zanimiv je zemljevid, ki prikazuje najbolj prizadete dele mesta, ki jih je je 26 GEOGRAFSKI OBZORNIK po potresu uničil požar (slika 3). Oglejmo si še pri- mer pisne informacije, ki je seveda najbolj razširje- na oblika prenašanja informacij. Tu je prikazan le manjši, prvi del obširnega poročila, ki smo ga za ilu- stracijo, pretočenega v naš računalnik, namenoma pustili v izvirni obliki. GREAT HANSHIN EARTHQUAKE STATISTICS How it happened Date 5:46 a.m. January 17, 1995 The Epicenter of the Earthquake The Northern Part ofAwaji Island (N 34.6 E 135.0) The Depth of Earthquake ... 14 kilometers Force ... 7.2 on the Richter scale, 6 or 7 on the Japanese scale. Damage Victims Ias of March 9) Dead... 3,852 Missing ... 1 Injured... 14,679 Housing Total... 472,160 houses /before the quake) Fully destroyed... 54,949 Half destroyed... 31,783 Fires Number... 176 Burned-down Area 65.85 ha Burned-down Buildings 7,377 Fully burnt... 7,046 Half burnt... 331 Evacuees /as of March 19) Temporary Shelters ...441 Evacuees... 114,679 poeple (max. 232,403 as of Jan. 26) Rescue Personnel... 61,820 Police... 16,000 Fire Officials... 3,400 Fire Volunteers... 14,200 Self Defence Force. ... 25,700 Maritime Safety Agency ... 1,000 Medical Staff... 1,520 Foreign Rescue ...6 Teams, 106 people Foreign Medical Team ... 8 Teams, 75 people in tako naprej... morda je zanimiva še informacija o šolah 223 out of 345 public schools were damaged. 35 schools were completely destroyed and 38 were seriously damaged. Every ef- fort has been made to restore them, and 249 schools have fully reopened as of March 6. in bolnišnicah.... Two out of three municipal hospitals were damaged. Three of 112 hospitals in Kobe were totally destroyed. Another 9 hospitals we- re half destroyed and 88 were slightly damaged. As of Feb. 16, 105 hospitals, 988 clinics (72.5%) and 480 dental clinics (59.5 %) are operating. —v1 v^v/ i Itií t* ««mfrt««- Y Om¿á I • KUttf F£Ct>\ Tfte área devastated Joy the fire I m l H i i l I M M 27