AKTUALNO VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 94 POUDARKI IZ SMERNIC ZA VKLJUČEVANJE OTROK IN MLADOSTNIKOV Z ZAČASNO ZAŠČITO V VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNE ZAVODE Smernice za vključevanje otrok in mladostnikov z začasno zaščito v vzgojno-izobraževalne zavode so pripravili: mag. Janja Cotič Pajntar, Helena Klobasa, dr. Vinko Logaj, dr. Fani Nolimal, dr. Katica Pevec Semec, dr. Stanka Preskar, dr. Brigita Rupar, dr. Zora Rutar Ilc, dr. Branko Slivar, Nives Zore, mag. Renata Zupanc Grom Highlights from Guidelines for Integration of Children and Adolescents with Temporary Protection in Education UVOD Smernice 1 so namenjene vodstvenim in strokovnim de- lavcem v vrtcih, osnovnih ter srednjih šolah in služijo podpori pri vključevanju in delu z otroki in mladostniki, ki prihajajo z vojnih obmo čij in potrebujejo pomo č pri vključevanju v oddelke v vrtcih in razrede v osnovnih in srednjih šolah, ter za oblikovanje vklju čujočega okolja, v katerem se otroci in mladostniki u čijo spoštovati raz- ličnost. SPLOŠNA IZHODIŠČA ZA STROKOVNE IN VODSTVENE DELAVCE VRTCEV IN ŠOL Delo z otroki in mladostniki ter njihovimi družinami v vrtcih in šolah naj temelji na: • načrtovanju, izvajanju in spremljanju fleksibilnega vključevanja otrok in mladostnikov v vrtec in šolo s poudarkom na najve čji koristi za otroka in mladostni- ka; • timskem delu vseh strokovnih delavcev, vključenih v proces vzgoje in izobraževanja; • inkluzivnem, spodbudnem in raznolikem u čnem okolju za učenje in razvoj vseh otrok in mladostnikov, ki upošteva njihova razli čna predznanja in izkušnje, zmožnosti, značilnosti pri razvoju in učenju; • razumevanju integracije kot dvosmernega procesa, ki je jezikovno, socialno in kulturno pogojen in se nanaša na celotno populacijo otrok in mladostnikov, vključenih v vzgojo in izobraževanje; • pomoči pri vklju čevanju otrok in mladostnikov v prostočasne dejavnosti v šoli in lokalnem okolju (ta- borniki, športna društva idr.); • zagotavljanju stalne in kontinuirane strokovne podpore vsem strokovnim delavcem na ravni vrtcev in šol, ki so vklju čeni v proces vključevanja otrok in mladostnikov z začasno zaščito; • podpori pri vklju čevanju otrok in mladostnikov v novo okolje, ki mora biti tesno povezana z upoštevanjem in pripoznanjem jezikovne ter kulturne raznolikosti njihovih družin ter njihovih potreb; • zagotavljanju profesionalnih mrežnih povezav med vrtci in šolami na ravni regije oz. države, ki imajo vključene otroke in mladostnike z za časno zaščito; • informiranju staršev o možnostih in na činih vklju- čevanja v lokalno okolje (knjižnice, ljudske univerze, nevladne organizacije idr.). NAČRTOVANJE IN IZVAJANJE PODPORE Otroci in mladostniki iz Ukrajine, ki se vklju čujejo v vrtce in šole, se od ve čine otrok in mladostnikov razlikujejo po travmatski izkušnji, ki je mnogi še niso predelali. Morali so nenadoma zapustiti svoje do- move, prijatelje, starše in se odpraviti v neznano. Neka- 1 Če je v vaš razred vklju čen ukrajinski u čenec, ga je vsekakor smotrno vprašati, če je hkrati kot v slovensko šolo, vklju čen tudi v izobraževanje na daljavo po ukrajinskih na črtih z uporabo izobraževalnega portala, ki ga je pripravilo ukrajinsko ministrstvo za izobraževanje. V takem primeru se prilagodi šolske obvez- nosti, da u čenec ne bo preobremenjen. AKTUALNO | 2022 | št. 3-4 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 95 teri med njimi so nastanjeni pri znancih, mnogi v azilnih centrih. Vsem je skupno, da so se znašli v zanje novem življenjskem okolju in da se mnogi soo čajo z ranljivostjo občutka varnosti in pripadnosti. V želji, da bi se ob vklju čitvi v vrtce in šole po čutili čim bolj sprejete in dobrodošle, je treba na ravni vrtca in šole načrtno vpeljati vključevanje, ki naj zajema pozitivni odnos in vključujočo klimo, ki vpliva na čustven in soci- alni razvoj ter motivacijo in u čne dosežke vseh otrok in mladostnikov. Pri postopnem vklju čevanju v vrtec ali šolo je pomemb- na odgovornost celotnega vrtca oz. šole, kjer sta zagoto- vljena postopno navajanje na dnevni ritem vrtca oz. šole ter nudenje strokovne podpore. V za četnem obdobju je za otroke in mladostnike najbolj pomembno, da ob vklju čitvi v vrtec, osnovno oz. srednjo šolo doživijo varno in spodbudno u čno okolje, v katerem se bodo čutili sprejete in dobrodošle. • Pri vklju čevanju otrok in mladostnikov in delu z njimi je treba izhajati iz njihovih – trenutnih potreb, se navezovati na njihove inte- rese, zaznavati morebitne stiske posameznikov, – se nanje sproti odzivati. • Prvi dnevi naj bodo namenjeni spoznavanju vrt čevske- ga oz. šolskega okolja, novih vrstnikov, strokovnih in drugih delavcev vrtca in šole, seznanitvi z dnevnim potekom dela v vrtcu, urniki in šolskim redom. • Vključevanje otrok v vrtec naj bo prilagojeno po čutju otrok in te moramo smiselno vklju čiti v dejavnosti izvedbenega kurikula. • Vključevanje mladostnikov v šolo naj bo v tem obdob- ju fleksibilno, kar pomeni, da se s prvim dnem vstopa ne vključujejo v vse dejavnosti pouka v šoli, priporo ča se vključitev v športne, umetniške in druge dejav- nosti, prav tako se priporo ča prilagodljiva časovna vključenost v posamezne izvedbene dejavnosti šole. • V tem obdobju otroci in mladostniki usvajajo u čni jezik nena črtovano, s poslušanjem, opazovanjem in neverbalnim odzivanjem. V šoli je lahko medij spora- zumevanja v tem obdobju tudi tuji jezik, npr. angleški, če ga u čenci obvladajo. • Začetno usvajanje slovenš čine se izvaja kot sestavni del kurikuluma v vrtcu in pouka v šoli, kjer strokovni delavci pri vseh dejavnostih upoštevajo jezikovne prilagoditve (npr. z uporabo piktogramov, slikovnih navodil, u čnih listov idr.). Po preteku začetnega obdobja, ko se otrok oz. mladostnik čuti dovolj vklju čenega in sprejetega v novem okolju, vrtci in šole zanje načrtujejo nadaljnje dejavnosti v skladu s Smernicami za vklju čevanje in delo z otroki prise- ljenci (2012) ter v skladu s predlogi Programa dela z otroki priseljenci za podro čje predšolske vzgoje, osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja (2018). V nadaljevanju dejavnosti se v šoli organizira intenzivno obliko za če- tnega učenja slovenščine, ki naj se navezuje na pouk. PRIPOROČILA ZA PRIPRAVLJALNE AKTIVNOSTI VRTCEV IN ŠOL • Ravnatelj vrtca oz. šole organizira tim strokovnih delavcev in imenuje koordinatorja za delo s starši in strokovnimi delavci. V šoli imenuje tudi zaupnika, na katerega se obračajo učenci, dijaki in njihovi starši. Tim pripravi jasen in preprost na črt vključevanja strokovnih delavcev v pripravljalne aktivnosti. Pri tem lahko vklju či predstavnike sveta staršev (za aktivno vključevanje staršev otrok in mladostnikov iz Ukrajine) in predstavnike lokalne skupnosti (npr. Ljudsko univerzo, knjižnico, Rde či križ idr.). • Pred vklju čitvijo otroka ali mladostnika v vrtec oz. šolo se opravi uvodni pogovor, v katerem pridobi- mo osnovne informacije o otroku in mladostniku ter ga seznanimo z okoljem vrtca oz. šole: – na pogovoru sodeluje otrok oz. mladostnik s star- ši oz. sorodniki ali predstavniki azilnega doma; – pogovor vodi svetovalni delavec vrtca oz. šole v skladu z doktrino svetovalnega pogovora; – v pogovoru se na kratko predstavi temeljne infor- macije o življenju in delu vrtca oz. šole ter pridobi osnovne podatke o otroku oz. mladostniku; – pri pogovoru je treba zagotoviti pomo č pri spora- zumevanju (npr. vključiti odraslo osebo, ki govori ukrajinski jezik in nekaj časa živi v Sloveniji). • V vrtcu se pri uvodnem pogovoru s starši otrok do- datno pridobi informacije o zdravju in po čutju otroka (alergije, bolezni ipd.), posebnostih pri prehrani, mo- rebitnih razvojnih posebnostih, spalnih in drugih na- vadah, samostojnosti ipd. Pozanimati se je treba, ali je otrok že bil vklju čen v vrtec, o njegovih priljubljenih igrah, igra čkah in zanimanjih. Če si starši želijo, da je otrok nameščen v oddelek/skupino, kjer je njegov sorojak, predlagamo, da se ga vklju či v to skupino, saj se bo tako laže vključil med preostale sovrstnike. • V osnovni šoli je pri uvodnem pogovoru treba do- datno ugotoviti, kateri razred je u čenec obiskoval v ukrajinski osnovni šoli. Pri vklju čitvi v osnovno šolo se je treba na ravni šole odlo čiti, v kateri razred se bo vk- ljučilo učenca, kjer naj poleg starosti velja tudi na čelo, da kjer je možno, zaradi ve čjega ob čutka čustvene in socialne varnosti ter medsebojne podpore v isti razred vklju čimo po dva u čenca priseljenca iz iste države. • Pri vklju čitvi v srednjo šolo je treba opraviti uvo- dni pogovor z mladostnikom (in/ali s starši). – Uvodni pogovor izvaja svetovalni delavec ali drug pedagoški delavec, ustrezno pripravljen za vodenje pogovora. Namen je pridobiti osnovne informacije o opravljenem šolanju in karierni orientaciji, interesih ipd. – Mladostnika se povpraša po dosedanji učni poti (kateri program je obiskoval, koliko časa, kate- AKTUALNO VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 96 re predmete se je učil) in tudi po samopresoji, kakšno je njegovo znanje in kako uspešen je bil, katera so bila mo čna in katera šibkejša področja, kaj od u čnih podro čij ga posebej zanima in kakšne so njegove u čne navade; pri tem se na nevsiljiv način skuša pridobiti informacijo, na temelju katere bo šola po potrebi nudila dodatno u čno pomoč; pogovori se tudi o njegovih poklicnih oz. študijskih interesih, pričakovanjih itd. – O stopnji dejansko pridobljenega znanja pa se pozanimamo med pogovorom samim z vprašanji o tem, kaj so se u čili pri posameznih predmetih in katera znanja so usvojili na različnih področjih, ka- tera so njihova močna in šibka podro čja, pa tudi kje oz. pri čem so potrebovali ve č truda ali pomo či. Gre torej za samopresojo mladostnika o lastni uspeš- nosti in pridobljenem znanju, ne pa za preizkus ali izpit. Sicer pa je v domeni šole, katere dodatne vpoglede glede znanja u čencev bi še lahko opra- vili. POSTOPNO UVAJANJE OTROKA V VRTEC se naj izvaja tako, da bo otrok pridobil pozitivne izkušnje, se navadil na novo okolje in pridobil zaupanje v strokovne delavce vrtca. Osnovne informacije o uvajanju otroka naj dobijo starši neposredno od vzgojitelja. Starši naj dobijo informacijo, pri kom in kdaj se lahko pozanimajo o otrokovem po- čutju, ko ostane v vrtcu. Prve dni uvajanja naj starši v vrtec prihajajo skupaj z otrokom. Če je le mogo če, naj ga samega ne puš čajo v vrtcu predolgo. Dogovoriti se je tudi treba, da so starši oz. osebe, ki jih otrok pozna, dosegljivi v primeru stiske oz. težav otroka. Uvajanje otroka naj poteka postopno, prve dni s krajšo prisotnostjo staršev in s podaljševanjem časa bivanja ot- roka v vrtcu. Čas uvajanja, ko so starši prisotni v skupini, se izkoristi za pridobitev čim več informacij o otrokovih navadah, če to ni uspelo že pri vpisu. Da bo premagova- nje čustvene stiske ob lo čitvi od staršev lažje, naj otrok v vrtec prinese njemu ljub osebni predmet ( če ga ima), ki ga potolaži. V pomo č pri uvajanju otroka v skupinsko rutino so dobrodošla navodila prek kartic/piktogramov s slikovnim prikazom (osnovne napotke in usmeritve na kratko napisati v njihovem jeziku tudi staršem). Izvedbeni kurikulum naj poteka fleksibilno in v skladu z razvojnimi zna čilnostmi in potrebami otroka. Pripo- more naj k ohranjanju varnega okolja, ki bo otrokom omogočalo dobro po čutje, saj potrebujejo varno in stabilno okolje. Delo v oddelkih naj poteka umirjeno, da se bodo po čutili varno. Zelo pomembno je, da jih strokovni delavci opazujejo in si za njih vzamejo dovolj časa. Strokovni delavci naj jim bodo na voljo za čustveno bližino. Vsakega otroka je treba spremljati in do njega pristopati senzibilno, prilagojeno njegovim individual- nim zmožnostim in potrebam. Prioriteta naj bo zago- tavljanje otrokovega občutka varnosti in prepre čevanje strahu pred zapuš čenostjo (slednje je treba upoštevati tudi ob lo čitvi od staršev v času uvajanja). Vzgojiteljica naj bo otroku dostopna ves čas ter v njegovi bližini in na razpolago, da bo otrok lahko razvijal varno navezanost in občutek pripadnosti skupini. K empati čnemu pristopu in pomoči je treba spodbuditi tudi vrstnike. Dejavnosti je treba na črtovati in organizirati tako, da se otrok lahko izraža: likovne in glasbene dejavnosti, gibalne dejavnosti in gibanje na prostem. Pri tem je po- membno, da vzgojiteljica skupaj z otrokom raziskuje in je njegova soigralka. POSTOPNO VKLJUČEVANJE V ŠOLO (PRIPRAVA UČENCEV, DIJAKOV) Pri postopnem vklju čevanju učencev/dijakov bodite po- zorni na: • to, da u čencu/dijaku omogo čimo medvrstniško po- moč in podporo tutorjev; • postavitev piktogramov klju čnih prostorov (npr. jedil- nica, toaleta, telovadnica); • u čenje o prepoznavanje znakov anksioznosti in de- presije; • sestavljanje enostavnih sporo čil za starše o režimu dela na šoli; • to, da pravilno izgovorite ime in priimek u čenca/dija- ka; • to, da na za četku izdelate kartice z imeni sovrstnikov v razredu (osnovna šola); • to, da se u čenec/dijak nau či imena u čiteljev; • oblikovanje osnovnega jezikovnega slovarja s klju čni- mi izrazi (slovensko – ukrajinsko); • seznanitev z notranjimi in zunanjimi prostori šole, šolskimi pravili, pri čakovanji, urnikom, rutinami; • to, da pozornost namenimo vklju čenosti učenca/dija- ka v vsakodnevne situacije; • to, da u čencem/dijakom omogo čimo, da lahko pri- povedujejo o svojih izkušnjah ( če to želijo), starših, interesih, hobijih, kaj imajo radi, česa ne marajo ipd.; • spodbujanje k vključevanju v interesne dejavnosti v šoli in kraju; • nevsiljivo vklju čevanje v sodelovalno u čenje in timsko delo, predvsem za take oblike in na čine dela, kjer v prvi vrsti ni potrebno znanje slovenskega jezika (npr. pouk športa, likovne in glasbene umetnosti ipd.); • didaktične prilagoditve z veliko vizualizacije, klju čnih pojmov, prevedenih v jezik priseljenca, raz členjena besedila na krajše sekvence in dodatno podporo; • usmerjenost učencev/dijakov na razrednih urah na delavnice (npr. aktivnega usposabljanja za čustvene in socialne veščine, ustvarjanja pozitivne klime, oblikovanja razreda kot skupnosti, sprejemanja in vrednotenja razlik med učenci, reševanja konfliktnih situacij, upravljanja s stresom, razvijanja kriti čnega AKTUALNO | 2022 | št. 3-4 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 97 2 Https://www.zrss.si/izdelek/formativno-spremljanje-v-podporo-ucenju/. mišljenja, kritične uporabe družbenega omrežja in interneta z vidika presojanja); • oblikovanje realnih pri čakovanj do u čencev/dijakov glede učnega uspeha, saj je v prvih dnevih in mesecih ključno, da se vklju čijo v novo okolje in se po čutijo sprejete, da jim ne dajemo enakih doma čih nalog kot preostalim v razredu, da smo pripravljeni navodila za delo (jezik razreda) ve čkrat predstaviti in jih dopolniti z neverbalnimi sporo čili; • z u čenci/dijaki identificiramo njihove interese in močna področja ter poiš čemo prožne načine vključe- vanja v aktivnosti, ki to podpirajo (npr. gibalno-špor- tne, umetniške, dejavnosti na prostem, ro čna dela, kulinarične, psihosocialne itd.); • to, da u čencem/dijakom omogo čimo vključevanje v aktivnosti, v katerih se lahko bolje spoznajo in pove- žejo, se izrazijo na svojih mo čnih področjih in doživi- jo občutek sprejetosti, sproš čenosti in pomirjenosti (v razredu, v že obstoječih skupinah ali pa v posebej za ta namen zasnovanih skupinah, npr. za pomirjanje, za krepitev psihološke odpornosti itd.) ; • to, da u čencu/dijaku po potrebi omogo čimo tudi dodatne pogovore oz. aktivnosti s svetovalnim delav- cem; • to, da na šoli organiziramo tudi intenzivno obliko za četnega učenja slovenš čine, ki mora biti povezana z učnimi načrti. OCENJEVANJE IN NAPREDOVANJE V času od vpisa do zaključka šolskega leta 2021/2022 se učence in dijake iz Ukrajine praviloma ne ocenjuje. Spremlja in podpira se jih pri u čnih izzivih, npr. lahko z uporabo elementov formativnega spremljanja, 2 vklju- čevanjem vrstniškega sodelovanja in pomo či, dajanjem spodbudne kvalitativne povratne informacije, usmer- jene v to, kaj je že dobro, kaj pa se lahko še izboljša, z vzbujanjem ob čutka, da je u čitelju mar za u čenca in da lahko računa na njegovo pomo č in podporo idr. Po koncu pouka v šolskem letu je lahko u čenec/dijak neocenjen, učiteljski zbor pa na temelju rezultatov in spremljave o napredku lahko presodi, ali u čenec oz. dijak v prihod- njem šolskem letu napreduje/nadaljuje izobraževanje v višjem razredu/letniku. U čiteljski zbor lahko tudi preso- di, da učenec/dijak v šolskem letu 2022/2023 ponovno obiskuje isti razred/letnik. Učenci, ki zaklju čijo 9. razred osnovne šole, se v srednjo šolo vključijo v tiste programe, kjer so prosta mesta. Učencem, ki so se v tem šolskem letu vklju čili v 9. razred osnovne šole, ni treba opravljati nacionalnega preverja- nja znanja.