Tedenskc novire  Italjja — ponlžana. V zadevi zaaaih dogodkov aa Reki, ko je italijansko vojastvo m sodrf »aPadala in pobijala fraacoske vojake je — - — -.,... ..  mora v 4 tedaih. eateata v Pariza skleaila, da mora Italija zaižati število svojega vojaštva aa Reki aa aezaatao meio. Italiji se odvzame vojaško poveljstvo aa Reki ia italjaaski aarodai svet Ba Reki se odstraai. Nemčija pSača 1000 miliiard vojne odškodnine. Nemški fiaaačai miaister je izvajal v zadaji seji državae zboraice, da zaa^a dolg, katerega bo morala Nemčija plačati zavezaikom, 1000 mili- * jard. Dolg bo morala plačati v obrokih v 75 letih. Nemška Avsirija rek^jrira zlato. viada Nemške Avstrije je izdala aaredbo, s katero se določa, da se mora oddati državaim blagajaam ves zlat deaar, ki se aahaja v zasebai lasti. Oddati se OmŽniŠtVO V NamŠki flVStrijl. Pariška mirov  aa koafereaca je med dragim še tadi odločita,  da bo smela v bodoče imeti Neraška Avstrija  samo 3590 orožaikov ia ae več. Na aemški del Štajarske bo pripadlo 592 orožaikov, Vsi  aemški listi jadikajejo, ker je aemške Mihelae  strah za varaost življeaja. UstanoDifeu razredne ioterijs v Jugosiaviji. Vlada je izdala aaredbo, s katero se astaaovi v Jagoslaviji razredaa loterija, koje fiisti doaesek  je aameajea v prid aarodaema gospadarstva.  Naredba je že stopila v veljavo.  TrsnspOft delaVCGV V VojVOdlnO UStavljefl.  - _..-.....  Drž. posredovalaica z;a delo v Ljabljaai javlja,  da je zaeakrat astavila traasport ali prevažaaje razBOvrstaih delavcev. radarjev, radokopov itd  „ vr«j..^j:_« v Vojvodioo. fabor na Koroškem. Dae 15. avgusta se vrši v Siačivasi maaifestacijski tabor, kjer bo sloveaski Korotaa ob aavzočaosti bratov iz Šta- jerske ia Kraajske veličastao proglasil svojo ne-  apogljivo voljo po združitvi z Jagoslavijo. Na- rodai svet za Koroško pozivlja zato vse, ki čatijo aarodao, da pridejo ta daa v Siačovas. \rsa draštva aaj se pripravljajo, da svečaao aastopi- • jo aa tabora, kakoršaega še ai bilo Ba Koroj škem, zastnve telovadaih ia dragih draštev aaj | poaosao vihrajo ia družijo rodae brate. Slovea> ska posem aaj mogotao doai po Baših tleh, ki j so prepojeaa z žalji ia krvjo aaših aajboljših ' mož, V«e na nsi t°.krat rrr.^nja vs?obiema?oča Sjubezea posebao do aaših koroških bratov, ki jim je bila dozdaj asoda aaji>olj aemila. Na svideaje torej dae 15. avgusta v Siačivasi. Narodni svet za Koroško. Organizacije naže stranke, siov. Kmečka zve- za je sporazamao s Slov. Ljudsko Straako astanovila v Maribora straakino tajaištvo. ČlaaisomišljeBiki Kmečke Zveze ia Slov. Ljudske Straake se lahko v vseh zadevab, posebao kar se tiče straflkiBe orgaaizacije, davčaih ia vojaških vprašaaj, obračajo na strankiao pisarao. Tajaištvo posluje samo za nače čiaae ozir. pripristaše ia sicer brezplačao. Okrsjae odbore SKZ prosinio, da pošljejo tajcištvu takoj eeznam odbornikov okrajaega odbora ia župaijskih organizacij, da bo imela tako pisarna aataačoi sezaam naših zaupaikov iz vseh okrajev ia župarj. Tajništvo bo.oskrbelo za voditelje okrajaih ia krajeva'h orgaaizacij potrebaa aavodila ia listiae z& zapisovaaje adov. Ob eaem prosimo, aaj aaši zaapaiki gami pridao prirejajo orgaaizatoričae sbode, da bo tako Baša političaa orgaflizacija razpredeaa po vseh okrajih, žapcijahiaobčiaah. J\7a resno delo! Slovenske žene in miadenke! Liberaici, ki pa se sedaj kiačajo s pavovim perjem ia pravijo, da so ^jugoslovaa&ki ,,demokrati", vara ae privoščijo volilae pravice. Sedaj lazijo tadi po deželi okoli ia se kar cedijo samega prijateljstva uapram nam. Vzemite barklje ia jih aažeaite od biše. Vaša straaka je Sloveaska Kmečka Zveza, ki se po svojih poslaacih poteguje za Ijadske pravice ia zahteva, da se da ljadstva, tadi žeaskam in kmečkim delavcem, volilaa pravica. — Varajte se tadi ,,Samostojae kmetijske straake", za, katero stojijo liberalai kolovodje. Agitatorji te straake hočejo zapeijati aaše kmečko Ijadstvo fna kriva pota. Pozor! Varuite se kriuih prerokov! Liberaici, m se sedaj imeaujejo ,,Jagoslovaaska demokratska stracka", so se sedaj vrgli z vso silo med kmetsko ljadstvo ia ga hočejo zvabiti v svcj tabor. Prirejajo shode, astaaavljajo krajevae orgaaizacije ia se hvalijo, kakor hvali žid svojo slabo robo. Liberalcem pomaga straaka aezadovoljaežev, ki so polai skoz ia skoz liberalaega daha, t. j. »Samostojna kmetijska straaka". Tretja straaka je socialdemokratska ali straflka rdečkarjev. Vse tri so protikrščaaske ia hočejo v naše kraje zaaesti brezverski dnh. Njih Barodnost pa tudi at vredaa piškavega oreha. Sloveasko Ijadstvo aažeai krive preroke! Straaka sloveaskega Ijudstva je ,,Slov. Kmečka Zveza". SodjaHsti kot invalidi. Naaiea shoda ,,Zveza aavalidov", ki se je vršil dae 20. jul. v gostilai g» StefaBa Kuast aa Gomilskem ali v hiši, ki nosi vabljivi aapis ,,gostilaa pri Jagoslovaaa", so sklicatelji JSDS saaii razkriakali, da se ajim namree prav aič ne gre za odpomoč bedaim ia dela nezmožaim iavalidom, icarveč le za ajihove volilae glaeove. Resaica je potrjeaa, da so sklicatelji JSDS iavalide !e zlorabili ter je pod kriako usmiljeaja do bližajega zvabili na svoj socijalističai shod, Ba katerem so brezobzirao adrihali po staaovih, ki so ravno za iavalide aajlepše denarae prispevke darovali. Socijalisti so takaj javao dokazali, iavalidi bi ajim Baj bili le slepo, glaho ia kraljevo orodje za okrepitev svoje straake. Invalidi, v dragič se ae raorete več odzvati sireaskim vabilom vam zaaaih zahrbtaih socijalističaih agitatorjev, ki so aa tem shodu vašo aarodao zavest javBO žalili. Splošao se pa vse čadi ,,Jagoslovaaa" Kansta, da se mož, ki bi uioral veadar zreleje življ. skasaje imeti, zlasti kot kmet, že v dragič agitatorjem klaaja, koje je političai preobrat iz razaih vseaemških ia nemškatarskih taborov v JSDS zaaesel, ia ki socijalističai straji hlapčajejo odkar aemštvu javao veS Be morejo. Štefaa, večja ,,kaašt" nego Bjegovo irae je pojmcvacje ajegovega čadnega obnašaaja v Jugoslaviji, ker v svojo hišo ljadi sprejema, ki požrtvovalaa delavae sloveaske sloje le izzivajo, ki zoper jagoslovaasko državo le javao hujskajo, ki si potom aovih orgaaizacij svoj lastfli dobrobit iščejo, odkar se fljim je staro korito razsulo. Narodaa zavest iB sloveaski zaačaj zahtevata, da se krajem ia krogom, ki Jagoslavijo aapadajo ia ki se bratijo z aaroda sovražaimi elemeati, dosledao ogaemo oziroma da pričaemo z aeizprosaim odporom. (JSDS je ckrajšaBa ozaačba Jagoslovaaske socijaldemokraške straake). Razpuščeni občlnski zastopi. ObčiasM odbor v Boca je razpaščea, za gereata je imeaovaa Mihael Veber. Občiaski odbor v JaBŽevem vrha, gereat Laka Bržečaik, prisedaiki pa J. Pušaik, Rud ]f Sgerai, Jožef Kac, Aatoa Pečko, Praac Ričaik in I^an Lampreht. Občinski odbor 7 Mar- beka, gereat Etmar Golob, prisedaiki dr. Jalij Kader, Miroslav Lešaik, Fraac Meze, Josip Laageršek, Ladovik Jatraš, Viako Drofeaik in Jakob Brezaik. Občiaski odbor v Receajaka, gereat Fr. Pajtler. Za gerenta v Šoštaaja je imeaovaa Matija Zalar aamesto odstopivšega dr. Pr. Mayerja, prisedaiki Ivaa Seaica, Praac Schwarz, .Jakob Arzeašek, kaplaa Viktor Laader, žapaik Josip Atteaeder, Ivaa Lukman, okrajai sodaik Jaako Seraec, Ivaa Šmigovc, žapaik Josip Valeačak, Jakob Volk in Fraac Vrečko. Za prisednika v mestai sosvet sloveajebistriški je imeaovaa odvetaik dr. Pašaik. Pnfi slovenski časopis iz Amerike. Daaes je po večletaem odmora prejelo aaše aredaištvo prvi sloveaski časopfs iz Amerike ia sicer ,,Glasilo K. S. K. Jedaote", ki izhaja v Čikaga iaje bil tiskaa 9. jalija t. 1. GoSpodiČDg in inualidi- Po maogih aradih S3 ,še aahajajo razae gospodičae v slažbah, katere bi lahko opravJjali iavalidi. Ker morajo invalidi, ki so brez sredstev, dobivati vzdrževalniao od občia, katero jim bo morala potem vlada povraiti, so s tem davkoplačevalci oškodovaai ia tako postopaaje spomiaja aa gospodarstvo v rajai Avstriji. Š0!a Za Sl8pe invalide. V Zemuaa je otvorjeaa šola za oslepele iavalide, v kateri se ače ti veliki reveži razaovrstaih stiok za aovi poklic. To je prvi zavod te vrste v Jagcslaviji. Piijave za obisk te šole je aasioviti aa raiaistra za socijalao poMtiko, ali pa aa ravaateljstvo šole. Od OroIiiS Vaje more biti oproščea od vpoklicaaih letaikov le tisti, ki je ob prevrata aovembra 1918 ia dalje slažil v jagoslovaaskl armadi. Vse drage prošaje so brezpredmetae. Trfenja VlskOV ne bO VeL Koliko aesreč se je zgodilo dosedaj Ba železaicah, ker so vlaki trčili edea v drnzega, kar je tirjalo tolikaaj življeaskih žrtev. Sloveacu g. Masletu se je posrečilo rapraviti izaajdbo, ki bode vsikdar zabraajevala z žvižgom ia zavoro stroja ter vagoaov trčeaja, če bi tadi strojevodja prezrl železaiško svarilo aa ,,Stoj", ki je postavljeao pred vsako postajo. Železaiško miaistrstvo je preizkasilo aspelo izaajdbo ia jo bo apeljalo. Bistroamai izamitelj, g. Masle je otel tisočerim žrtvam življeflje za bodočaost. Bopi§i. „ ) Sv. Peter niže Naribora- Shod siov. Kmečke Zveze v aedeijo, dae 17. avgasta po raai sveti maši. Domačiai ia sosedje, agitirajte za številao adeležbo! •:_,, •¦-¦•k.-^. JarSilina. Mermolja, agitator takozvaae ,,Samostojae Kmetijske Straake", bi rad izpodkopal tla Sloveaski Kraečki Zvezi. UstaBavlja po aaših krajih podražaice ,,Samostojae Kmetijske Straake", ki pa ai aič dragega, aego liberalai izrodek. Saj je liberalai vodja advokat dr. Kakovec, ki agitira aa svobodomiselstvo med Sloveaci, izjavil dae 27. jalija, da jo liberalci vzamejo pod svojo zaš5ito. Sloveaski kmetje, mali po3estaiki, viaicarji ja vsi, ki živimo aa deželi, smo bili že pred vojao ia ostaaemo tudi odslej zvesti pristaši Sloveaske Kmef-ke Zveze. Šli smo v aedeIjo sicer iz radovedaosti poslašat v šolo MermoIjo, a kljab tema ostaaemo zvesti svoji katoliško-sloveaski politični orgaaizaciji. V Jareaiai bomo opravili tadi brez liberalaih evaagelistov kot je Mermolja, če tadi sedaj pravijo, da so za vero. Sloveaska Kmečka Zveza je že desetletja ščitila Bas kraete, ko je še Mermolja aa Goriškem delal zgago. Samo škoda, da Bi bilo aikogar, ki bi Mermolja izpodbijal Bjegove krive aaake. Želinio, da aam aaša Sloveaska Kmečka Zveza priredi kmala političea shod. Omeaim še, da je list, za katerega agitira Mermolja, dragi ,,Štajerc." Devica Marija v Puščavi. Dae 17. avgusta t. j. prvo aedeljo po Marijiaem Vaebovzetja, se bo vršilo romaBJe k Devici Mariji v Puščavi. Romarji so naprošeai, da si kapijo sveče za rimsko procesijo pri trgovca Krepeku, tik romarske cerkve. Marijiai čestilci pridite! Šmartifl pri VlirbergU- Na velikem ljadskem shoda, ki ga je priredila Sloveaska Kmečka Zveza dae 3. avgasta aa prostem pred cerkvijo, je govoril aredaik Fr. Žebot. Predsedoval je gorajedapleški župaa Thaler. Domači pevci so zapeli vrsto aarodflih pes-ni. Ustaaovil se je krajevai odbor Kmečke Žvtze. Živeli zavedoi Šmartiačaai! Fram. l'mrla je dae 29. jalija po daljši ia mačni bolezai gospa Neža Lešaik. Neasmiljeaa srart ji je pobrala 7 teku anega leta dva siaa ia edao hčerko. Blaga pokojaica aam ostaae v večnem vspomiaa. N. v. m. p. St. Lovrenc na Pohorju. shod siov. Kmečke Zveze dne 3, avgasta sč je lepo obaesel. Udeležill so se ga aajagledaejši kmetje aaše župaije. Govorila sta poslaaea Pišek ia dr. Jos. Leskovar. Sprejele so se te-le resolacije. 1. Skliče naj se čimprej pokrajiaski zbor v Ljabljaai. 2. Dovoli aaj se prost promet ia prevoz po železaicah ia po Dravi v celi Jugoslaviji. 3. Cariaa Baj se preaaredi ia pravičao aredi. 4. Zakoa 0 vodaih silah se aaj popravi. 5. Ljaiem, ki si ae morejo več slažiti živeža, se aaj da živež zastoaj ali po zaižaai ceai aa podlagi izkaznic od občiae. — Izvolil se je krajevai odbor SKZ za Št. Lovreac ia Pašavo, ki bo podrobao raspredel po vseb občiaah obeh žapaij aašo orgaaizacijo. PtUJSka gora. Pn aas aameravajo astaaoviti koazamao draštvo. Povedali bi samo toliko, da aaj tisti, ki aameravajo kaj tacega storiti, dobro pasijo. Hajdifl- Oi 10. do 17. t. m. bo takaj sveti misijoa. Vodili ga bodo čč. oo, lazaristi od sv. Jožefa aad Celjem. ¦#.•'-? Uurberg. Na shoda Kmečke Zveze dae 3. avgasta so govorili: poslaaca Veseajak ia Breo.čič, ter aredaik Žebot. Predsedoval je posestaik Rašl. Ljadstva je bilo toliko, da se je shod moral vršiti pod inilim aebom. Krajevai odbor SKZ se bo seatavil dae 10. t. m. Sv. ^id pri PtUJU. Večiaa gostilaičaijev že ima sloveaske aapise, le nemčarja Šošterič ia Peraat jih še aimata. Ta dva živita še vedao 7 aadi, da jima posveti aeki daa aemčarsko solace. Ker 86 ta dva gostiiaičarja protivita izpolaiti svoje dolžaosti, priporočam okrajaema glavarstvu, aaj jim odtegae koacesijo, saj itak zadostajejo tri gostilae. Ptllj. Zaaaa Hutarjeva šaopsaraa stoji tiha ia zaprta. Mir je tam sedaj, kjer se je aekdaj iztočilo tisoče litrov aajstrašaejšega strapa za aaše ljadstva, kamor je šlo za idodjevo pijačo tisoče težko pridelaaih kroa. Upaiao, da aikdar več ta šaopsaraa ne bo izlivala strapa med aaš aarod. Toda za aeko korist bi pa veadarle po maeaja prebivalstva se lahko porabili prostori ia stroji šaopsarae. Ali se ae bi dalo v aji proizvajati špirita za karjavo. Strašao primaajkaje te za malo gospodarstvo tako potrebaereči! Naj se vendar vodilai krogi v Ptaja zgaaejo ia deželao vlado opozorijo aa Hatarjevo žgaajarao! Če je le aiogoče, aaj se v Bji začae proizvajati špirit ia država bo imela korist ia dobiček ravao rako kakor ljadstvol  Su. Trije ~~~™" V Sl8V. gor. Veliko Gospojaico bomo kot aekdaj slo ^esao obhajali. Na biljo 14. avgasta bo ob 4. pop. pozdrav romarjev, ob 6. pridiga ia slovesae večeraice, v mraku rimska procesija. Na prazaik je dvojao opravilo ia večeraice. Spovedaikov bo dovolj. Romarji iz SIov. goric ia iz Medžimurja, aa veselo svideaje! Sy. Trije Kralji V SiOV. gor. Naš mladeaiški ^shod priUodajo aedeljo 10. avgasta bo zbral vse zavedne mladeaiče Slov. aroric. Ob 10. bo pridiga za mladeaiče ia sv. maša. Takoj po slažbi božji ob 12. ari se vrši pri romarski cerkvi zborovaaje mladeaioev z govori ia petjem, Ob 3. pridiga za miadeaiče ia slovesae več8raice. Mladeaiči, agitirajte za aajvečjo adeležbo. Sy. Ana na Krembergu. siovesaost ziate sv. maše aašega preč. g. kaaoaika dr. A. Sahača, se je gaaljivo ia lepo izvršila. Vse občiae župaije so g. zlatomašaika izvolile za svojega častaega občaaa. V predvečer je aapravil pevski zbor jabilaata podokaico. Drugi daa, 23. julija so prihiteli dekaaijski dahovaiki ia aekateri rojaki ia mu pokloaili lep veiam. Slavaostao pridigo je govoril leaarški župaik Jaažekovič. Jabilaatu kličemo: Še n% mnoga leta! NegCUa. Naš rojak, duh. \ pok. č. g. Karol Vitmajer bo v aedeljo dae 17. avgasta obhajal svojo zlato sv. mašo. ČrGŠnjeveC- Na gostiji gospoda Hearika Mttller. ia gsdč. Neže NovaSaa se je aabralo 160 K za dijaško kuhiajc v Maribora. Oplotnica. Liberalaa straaka (JDS) lovi aa vse pretege aeake ljadi v svoj tabor. Posebao dobrodošli so liberalcam stari aemškatarji. Kar je v Oplotnici bilo aekdaj Bemškatarsko, vse je tedaj že skoraj v lil)eralai orgaaizaciji, Oplotaičaai ia |kdi'amčaaiS Varajte se liberalao-aemškatarskih ageatov. Ce tadi se imeaajejo demokratarji, veadar jih že pozaamo, kdo so. Braaijo se razširjenja A^olilae pravice, aarodaost imajo samo aa jeziku, zavzemajo se za svobodomiselstvo ia komaj čakajo, da bi ovrgli 87. zakoa ia vpeljal razporcko, Nobea pra^i glo^easki Oplotaičaa naj ne gre v ta tabor. Vaša politična orgaaizacija je Slov. Kmečka Zveza, ki bo kmalu tadi pri nas napravila zborovanje. Tadi liberalai izrodek wSamostojaakmetijska straaka" nekaj rovari v našib krajib. Katoliško sloveasko ljudstvo, pozor! Tvoja političaa orgaaizacija je Kmečka Zveza, Ą- Konjice. V nedeljo, 10. avgasta, po večernicah se vrši velik političai ia delavski shod za koajiški okraj v telpvadaici deške šole. Pridejo govorniki iz Maribora. Agitirajte za obilao adeležbo. Nobeaega aaših somišljeaikov ia somišIjeaic aaj ae maajka, posebao delavci, pridite rsi. V aedeljo na shod v Koajice! DrUŽmifje. Na lepem prostora pred Gregoriičevo hišo, bogato okrašeaem z zeleajem ia 6 mlaji, je bil dae 13. p. m. astaaovai shcd Slov. Kmečke ia StrokovBe Zveze, ki se ga je ageležila tisočglava maožica. V temeljitem ia prepričevalaem govora je g. dr. Ogrizek pojasail, da je največ vredao krščaasko prepričaaje, ki ai nasilao ia krivičao do nikogar ia ki hoče dobro vsema ljadstva. Uspeh shoda je astaaovitev obeh zvez. Zborovalci so se ediao tema čadili, zakaj sta z govori aastopila dr. Majer iz Šoštaaja ia Knraik iz premogovaika vVeleaja, ki nistaimela ničemar agovarjati, a se tadi aista pridražila izvajaajem govoraikov. tt^f ^f}?&$*&¦ ll^ Celje. Okrajai zastop celjski dela že več kot tri leta aa Brega pri Celja velika betoaska dela, ki staaejo ogromae svote ia morajo plačevati tadi občiae, ki ne bodo imele od tega aikdar nobeae koristi. Med tem pa zaostajajo draga bolj potrebaa ia splošao koristaa dela. Med prebivalci občia, ki so od Celja bolj oddaljeae, vlada vsled tega velika aevolja. fpga. •* ^%t^ iv Reflca pri LaŠkem. Takaj je umrl posestoik Alojz Šipek, verea iavzgledea gospodar, patadi mož, ki se je zaaimal za SloveLsko Kmečko zvezo z željo, da se čim bolj razširi ia atrdi. Pogreb je bil 30, jalija. Bog daj Bjegovi blagi duši večai mir ia pokoj! LaŠkO- V najboljših letih je morala umreti gospa Aatoaija Piraat v Laškem trga, dobra Slovenka ia mati treh otrok. Žalajoči aarodni hiši aaše sožalje! LaŠkO. V aedeljo, dne 10. avgasta, po raai slažbi božji, se vrši po občnem zbora posojilaice shod zaapaikov kmečkih zvez celega okraja. Poročal bo g. nadrevizor V. Pušeajak. Vsaka žapnija pošlji aekaj mož, da se sestavi tadiojkrajai odbor SKZ, Orgaaizacija kmetovalcev je posebao pri nas krvavo potrebaa. BlZSljSkO- Preteklo aedeljo se je poroSil Avžerjev Jože z mladeako Amalijo Baloa iz Belegorce. Pri tej priliki so aabrali svatje 60 K za uboge občane. Po iZVestjll kr. vojaške realke v Mariboru je obiskovalo zavod pretečeao šolsko leto 193 učeacev. K neobvezaema zrelostaema izpita se je priglasilo izmed 30 gojeacev VII. razreda 18 gojeasev odhodaikov ia eicer 11 Srbohrvatov ia 7 Sloveacev. TrgOVSki in Obrtfli StlOd, kakor smo že pretekli tedea poročab', bode velike važaosti za vsakega posamezaega trgovca ia obrtaika. To bode prvi ia največji strokovai shod cele Jagoslavije, zato se ga aaj vsak posaa ezai trgovec ali obrtaik tadi zaaesljivo adeleži. Shod se vTŠi v nedeljo dae 10. avgasta, točao ob 15. uri v veliki Gotzovi dvoraai v^Maribora. Prireditve. V nedeljo, dne 10. avgusta: Bralno društvo »Skala« pri Sv. Petru niže Ma ribora priredi ob treh popoldne veliko ljudsko veselico z zanimivim sporedom: godba, petje, govor, šaljiva pošta itd. — Pri Sv. Marjeti niže Ptuja vprizori tamkajšnje učiteljstvo in dijaštvo popoldne v šoli gledališko igro »Trije tički.« Po končani predstavi se pa vrši prosta zabava s tamburanjem, petjem in šaljivo pošto v gostilni gospe^Marije Horvatove. — Popoldne po večetnicah se vrši velik politični in delavski shod za cel konjiški okraj v telovadnici deške šole v Konjicah. Pridejo govorniki iz Maribora. Agitirajte za obilno udeležbo. Nobenega naših somišljenikov naj ne manjka. Posebno delavci priditevsi! — Na mladeniški shod pri Sv. Treh Kraljih v Slov. gor. pričakujemo veliko število naših vrlih fantov iz Slovenskih goric. Mladeniško zborovanje se vrši takoj po službi bofji pred romarsko cerkvijo ob 12. uri. — Zveza kir.et. podružnic v političnem okraju ljalomerskem priredi ob 9. uri dop. v gostilni J. Kosi pri S v. K r i ž u že napovedani shod. delegatov, odbornfkov in poverjenikov pripadnih kmetijskib podružnic. O tej priliki se izvoli načelstvo odbora, ev. tudi Zvezina gospodarska zadraga. K udeležbi vabi načelstvo. — Kmetijska po družnica Sv. Jurij na P e s n i r i priredi v gostiLni rtesarja Bračka ob treh popoldne podučen shod Go voril bo nadživinozdravnik g. Pirnat iz Maribora o ži vinoreji, kar bo zanitnivo za vse živinorejce, člane in nečlane podružnice. Pridite torej iz vseh okoliškihžupnij! — V S t u d e n i c a h pri Poljčanah se vrši ob treh popoldne Vodnikova slavnost s petjem, godbo in vprizoritvijo >ŽupanoveMicike.« — Ženska podružnica Družbe sv Cirila in Metoda v Sv. Jurijuob južni žel. priredi ob 15ih Gregorčičevo slavnost na Goriškem travmku pri Osetu. Ob slabem vremenu se vrši slav- nost v šolski telovadnici. — Kmetijsko braln) društvo v Dornovi priredi v nedeljo dae 17. avgusta 1919 ob 15 (3.) uri v šolskih prostorih narodno igro >Žu- panova Micikat. Med odmori igra tamburaški zbor. Po igri predavanje absturijenta Žgeča. Po končanem sporedu prosta zabava pri Zagoršku s šaljivo oošto in licitacijatni! — Dijaki kat. nar. organizacije v Mariboru priredijo v Križevcih pri Ljutomeru. dne 17. av- gusta igro: »Moč uniforme«. Vse dotnačine in sosede vabimo k obilni udeležbi. Natančnejši spored v prihodnji številki.