AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 73
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, MARCH 29, 1938
LETO XLI. — VOL. XLI.
4,000 nadaljnih brezposelnih dobi WPA dela
Cleveland. — Dr. Carl Watson, načelnik WPA uradov v državi Ohio se je izjavil, da znaša clevelandska kvota za WPA dela 56,000. Nekako 4,000 nadaljnih brezposelnih bo v kratkem poklicanih na delo. Danes je pri WPA delih v Clevelandu 52,000 oseb zaposlenih. Vlada je,bila prisiljena določiti večjo kvoto za Cleveland, kjer je brezposelnost bolj razširjena kot v drugih mestih. V kratkem se pričakuj«, da začne zborovat; tudi državna postavodaja, ki bo pri-ttiOrana podeliti mestom pravico, da vpeljejo nove davke, da s slednjimi skrbijo za brezposelne.
Delavske unije so pripravljene za štrajk v Franciji, da preprečijo spremembo vlade
Italija svari Francijo, da drž roke proč od Španije
Rim, 28. marca. Laška vlada je izdala včeraj uradni manifest, ki je naperjen proti Franciji in v katerem pravi laška vlada, da mora Francija držati roke proč od španske ali pa nastane nemudoma vojna v Evropi. Manifest pravi, da Italija Pozorno zasleduje delavnost francoskih levičarjev glede Španske. Obenem izjavlja Italija, da je vsak čas pripravljena Umakniti svoje čete iz Španije, kako hitro naredi isto Francija in Rusija. Pri španski vladni armadi se danes nahaja najmanj 50,000 Francozov in Ru-> Sov. Italija tudi namiguje, da je tozadevno v popolnem soglasju z Anglijo, ki je pristala na to, da Se ne vmešava v španske zadeve. Odkar je general Franco.začel s svojo ofenzivo napram vladni španski armadi, so imeli Italijani v Španiji hude zgube. Padlo je na bojnem polju nad 300 laških častnikov in nad 3,000 vojakov.
Paris, 28. marca. Leon Jou-haux, ki j.e generalni tajnik j francoske delavske zveze, je včeraj na nekem shodu v Caensu izjavil, da je delavska unija pripravljena uprizoriti generalni štrajk, ako pade sedanja1 socialistična vlada in pride na njeno mesto vlada narodne unije.
Omenjena delavska zveza ima v.Franciji 5,000,000 članov in je glavna zaslomba sedanje vlade pod socialistom Leonom Blu-raora.
Na drugi strani se tudi poroča, da je francoska zveza, ki deluje za mir, in v kateri so udeležene vse francoske mirovne or-,
ganizacije, izjavila včeraj, da Francija odpove pogodbo s če-hoslovaško, glasom katere mora Francija priti na pomoč čeho-slovaški, ako je slednja napadena.
Značilno je, da tvorijo razne mirovne družbe in organizacije večinoma delavci v Franciji, ki sc; na ta način pokazali, da so pripravljeni žrtvovati čehoslo-vaško fašistični Nemčiji.
Ministerski predsednik Francije Leon Blum se trudi z ostalimi ministri, da konča številne štrajke, ki so se zadnje čase pojavili v Franciji, dočim si komunisti prizadevajo, da ustvarijo serijo novih štrajkov.
Listnica uredništva
Naročnik. Pittsburgh, Pa.— Vi ste v zmoti, ko trdite, da je slovenski tednik "Naprej" — delavski list. "Naprej" je komunistično glasilo, ki piše tako kot diktirajo v Moskvi. Ko boste zaprosili za ameriško državljanstvo, vas bodo vprašali, Če ste član komunistične stranke in če se strinjate s tem, da se poruši sedanja ameriška vlada, kot jo predpisuje ameriška ustava. Ako boste izjavili, da ste komunist, boste po-vedali resnico, toda ameriškega državljanstva ne boste nikdar dobili, pač pa ste lahko Podvrženi depofrtaciji. Saj ste vendar, kot pišete, dovolj časa v Ameriki, da bi lahko poznaln ^zliko med ameriško in komunistično vlado. Komunizem je Najbolj nasilno diktatorstvo, v Mnogih slučajih bolj nasilno Hot fašizem. Ce zagovarjate ^eje "Napreja", ste komunist m — nekega dne vas bo že srebala pamet. Ce bi vi živeli v Rusiji in bi samo eno desetin-tega, kar govorite proti ^meriki, izjavili proti komuni-v Rusiji, bi vas tam že ^avnej obesili, dočim v svo-°dni Ameriki še lahko vedno pihate svobodni ameriški zrak ln — živite! Pa brez zamere.
Številne aretacije
-Policija je v nedeljo in v pon-pljek zjutraj aretirala 276 av-,°mobilistov v Clevelandu, ki so
razne postave, čuječnost °iicije nad avt.omobilisti je od* j^Vorna, da se je število avtnih ^v letos v Clevelandu zelo
Nab,
Zanimive vesli iz življenja ameriških
Slovencev po naslh mnogih naselbinah
Zastop mesta Ely, Minn., je enoglasno odobril resolucijo, ki določa dan 18. julija, 1938, za dan Jugoslovanske Katoliške Jednote. Na omenjeni dan bo namreč J. S. K. J., ki je bila ustanovljena v Elyu in kjer ima ves čas svoj sedež, praznovala štirideset letnico svojega poslovanja. Tozadevno resolucijo je stavil mežtni councilman Zgonc, podpiral jo je councilman Ny-man. Za resolucijo so glasovali councilmani: Debeltz, Lobe, Mat-tila, Nyman, Spreitzer, Zgonc, Mary Peshel. Proti ni nihče glasoval. Na resoluciji je podpisan župan mesta Ely — Jack Peshel.
Mrs. Mary Perušek je v De-treitu na domu svoje hčere padla po stopnicah in si je prebila lobanjo. Nahaja se v nevarnem stanju v Highland bolnišnici.
"JugosloMenski Obzor" je te dni praznoval 25. letnico obstoja kot slovenski časnik v Milwaukee, oziroma 10-letnico, odkar je pod sedanjo upravo. Ob tej priliki je izšla slavnostna številka "Obzora," j ako lično urejena. Med literarnimi doprinosi vidimo v omenjeni številki krasno pesem Ivana Zormana z naslovom "Slovani" in jedrnat članek je napisal tudi Frank Kerže pod zaglavjem: "Naselbina z glava in brez glave." "Obzor" je ob priliki desetletnice izšel prvič na osmih straneh, prva stran tiskana v dveh barvah. Peleg zanimivih člankov in črtic prinaša "Obzor" tudi lep pregled slovenske trgovine v Milwaukee v obliki oglasov. Milwaukee je naselbina, ki šteje 20,000 Slovencev, kot pravi urednik v uvodnem članku, a žal, da se jih le komaj kakih 2,-000 zmeni za kulturno in narodno delovanje v javnosti. Uredniku g. Stautu naše iskrene čestitke ob 10-letnici njegovega dela z najboljšo željo za večji uspeh v bodočnosti.
Mary Rom, Clinton, Ind., je tako nesrečno padla po stopnicah na svojem domu, da si je zlomila nogo v stegnu. Nahaja se v bolnišnici.
Calumet, Mich. — Ana Mu-sich, slovenska kandidatinja za mestno blagajničarko, je bila pri primarnih volitvah poražena z enim glasom večine, nakar je sklenila, da bo kandidirala samostojno. — Pri volitvah v Houghtonu, Mich., je bil izvoljen za župana Emil Crnkovič, krojač in krznar po poklicu. Ro-
jen je bil v Ameriki. — Jos. Pe-terlin, lastnik mesnice in groce-rije na Calumetu, je bil operiran na slepiču in je operacijo srečno prestal.
V	Oglesby, 111., je umrl dobro poznani rojak, dolgoletni slovenski gostilničar Frank Dušak, star 54 let. V Ameriki je bival 38 let. Ranjki zapušča vdovo, brata in sestro, brata in tri sestre pa v domovini. Odkod je bil doma, poročilo ne pove.
V	bolnišnici v Barbertonu se nahaja priljubljeni rojak Joe Cič, ki se je poškodoval v tovarni. — Iz bolnišnice se je vrnil na svoj dom v Barbertonu poznani Mr. John Ujčič, ki se je tudi ponesrečil pri delu v tovarni. Sedaj je že boljši in upamo, da bo kmalu popolnoma zdrav med svojimi. — V Barbertonu je umrla Josephine Kopač, stara 58 let. Doma je bila iz Moravč. V Ameriki je živela 34 let. Zapušča moža in dve hčeri.
Katoličani dobili povelje, da volijo za Anschluss
Dunaj, 28. marca. Avstrijski škofje so izdali manifest, v katerem priporočajo katoličanom v bivši Avstriji, da glasujejo za priključitev Avstrije Nemčiji. Glasovanje se vrši 10. aprila. Tozadevno pastirsko pismo avstrijskih škofov je bilo zadnjo nedeljo pre-čitano po vseh avstrijskih katoliških hišah. Škofje so baje dobili od Hitlerja zagotovilo, da katoličani v Avstriji ne bodo izpostavljeni preganjanju. Obenem zatrjujejo avstrijski škofje, da so prišli do te odločitve ker vidijo, da je bolje biti združen v Nemčijo kot pa dovoliti, da se širi brezbožni komunizem.
Lepi dobički
Znana Addressograph kom-panija, ki ima svoje tovarne v Euclidu, je naredila lansko leto $1,657,000 čistega dobička. Na delnico pride $2.58, a leto prej pa samo $1.71. Kompa-nija je lansko leto prodala v tujezemstvu za $14,000,000.00 vrednosti svojih produktov.
Zadušnica
Maša zadušnica se bo brala za pokojnim .Frank Novakom v sredo ob 7. uri zjutraj v cerkvi sv. Vida ob priliki devete obletnice smrti. Sorodniki ranjkega so vabljeni.
je
oblegati Lerido
London, 29. marca, čete generala Franca so začele včeraj oblegati močno utrjeno katalonsko mesto Lerida, kjer se nahaja električna centrala in ki tvori j ključ do glavnega mesta Barce-I Ione. Prva poročila so naznanjala, da se je mesto že podalo nacionalistom, toda poročila niso bila resnična. Nadalje se poroča, da so vladne španske čete dobile več poguma in se začele bolj trdovratno upirati napredovanju generala Franca. Nacionalisti so zasedli včeraj mesto Ba-bastro in so tako raztegnili svojo severno fronto.
London, 28. marca. General Franco je sporočil angleški vladi, da ima dokaze, da namerava komunistična barcelonska vlada poslati preko Francije napačno zaznamovane zrakoplove laškega tipa v namenu, da izzove mednarodni incident. Gen. Franco pravi v noti, da svari ob pravem času, da se pozneje ne bo zopet njemu očitalo.
Španija se pripravlja za novo vlado. General Franco ima pripravljen celoten vladni načrt
Delo otrok
Washington, 26. marca. Pred najvišjo sodnijo se nahaja vprašanje, ali je predlog, ki je bil stavljen v letu 1924 glede prepovedi dela otrok, še veljaven ali če je zgubil svojo moč. Glede tega amendmenta k ameriški ustavi se bije že dolgo vrsto let silen boj. Nekateri zagovarjajo delo mladoletnih, drugi bi ga radi pcpclnoma opravili. Odvisno je od najvišje sodnije, kakšno bodočnost ima dodatek k ameriški ustavi glede prepovedi dela otrok v Ameriki.
Japonci ustvarili novo vlado na Kitajskem
Šangaj, 28. marca.— Japonska vlada je ustvarila nov režim v onih krajih kitajske republike, katere je dosedaj zasedla japonska armada. Glavno mesto nove kitajske vlade se nahaja v Nankingu. Kot izjavlja japonska vlada bo nova kitajska vlada šla do skrajnosti, da uniči komunizem na Kitajskem, da nadaljuje prijateljske razmere z Zedinjeni-mi državami in z Evropo. Liang Ci Ceng je načelnik nove kitajske vlade, ki je prijateljska z Japonsko.
Nemški dijaki
V Cleveland pride 11. aprila 50 nemških dijakov in dijakinj iz Nemčije. En mesec pozneje odpotuje iz Clevelanda 50 ameriških študentov in štu-dentinj.' Kot naznanjajo poročila iz Nemčije bodo nemški dijaki prinesli "veselo vest," da Nemčija nikakor ne namerava začeti s kako vojno, pač pa bo tudi v bodoče delovala "miroljubno" kot dosedaj, seveda !
Bankir v smrt
Včeraj popoldne je izvršil samomor znani bankir v Clevelandu Robert A. Bishop, bivši podpredsednik Central National banke, ki je bil pred kratkim obtožen, da je poneveril banki mnogo ,tisoč dolarjev. Zadušil se je s strupenimi plini, ki so vhajali iz avtomobila. Zapustil je pismo za ženo in hčer, v katerem pravi, da je v življenju naredil vse narobe, kar je začel in da je samomor edina' rešitev. Bishop bi moral v kratkem pred sodnijo na zagovor. __ .....
I London, 28. marca. General I Franco, poveljnik nacionalistov j v Španiji, ima pripravljen celo-|tne načrt za novo špansko vlado | v slučaju, če bodo njegove čete ; končno zmagale v civilni vojni.
Kakšen je ta načrt je še tajnost. Toda naj bo nova vlada .taka ali taka, eno je gotovo, da je, oziroma bo, general Franco načelnik te vlade.
Španija je sedaj republika in je imela republikanski režim zadnjih sedem let. Mnogi govorijo, da bo Franco vpeljal monarhijo s princem Juanom Bur-honskim na čelu, toda kralj bi bil le po imenu. Pravi vladar bo Franco.
Izključeno je, da bi nekdanji španski kralj Alfonso še kdaj za-
sede! španski prestol. V načrtih, ki jih ima general Franco glede bodoče vlade so sledeče točke:
1. Delavstvo mora biti organizirano in mora dobiti gotove pravice. Svoboda časopisja ostane garantirana. Vse mestne uprave v raznih mestih se motajo temeljito reorganizirati, da j lahko uspešnejše poslujejo v ko-I rist naroda.
Vlada namerava začeti z ogro-! mnimi javnimi deli, da popravi škodo v pokrajinah, ki so bile skoro uničene radi civilne vojne. Nastala bo velika reforma na španskih, kmetijah. Ogromna posestva bogatašev se bodo razdelila med siromašne kmete in vlada bo pripravljena kmetom pomagati z denarnimi prispevki.
-o—
Ameriška vlada kaznovala Mehiko s tem, da je prenehala kupovati mehikansko srebro
Mexico City, 28. marca. — Predsednik mehikanske republike Cardenas je včeraj izjavil, da je ameriška vlada prenehala kupovati mehikansko srebro. Odredba stopi v veljavo 1. aprila.
Vlada Zedinjenih držav je odredila ta korak, da kaznuje Mehiko, ki je dala zapleniti premoženje privatnih petrolej-nih kompanij v Mehiki, vredno nad $400,000,000. Premoženje je bilo zaplenjeno, ker so tuje-zemske petrolej ne družbe niso dale prisiliti, da bi zvišale plače 18,000 uslužbencem, kot je to odredila mehikanska vlada.
Ameriška vlada je dosedaj kupovala do 5,000,000 unč srebra, ki je bilo producirano v mehikanskih rudnikih vsak mesec. Ameriška vlada je plačevala Mehiki za to srebro vsak mesec $2,500,000 in s tem pomagala vzdrževati vrednost
mehikanskega denarja.
Odredba vlade Zedinjenih držav ne bo takoj prizadela Mehike, toda v nekaj mesecih se bo pojavila silna kriza v Mehiki. Od te krize je odvisna na-daljna vlada predsednika Car-denasa in zna priti tudi do resnih posledic.
V Mehiki se že danes čuti pomanjkanje denarja. Ljudje so zgubili zaupanje v papirnati denar in zahtevajo srebro. Mehikanska državna banka, ki je imela še pretekli teden za 88,000,000 vrednosti pezov v blagajni, je te dni izplačala 26,000,000 pezov, kar je povzročilo malo paniko.
Washington, 28. marca. Za-kladniški tajnik Morgenthau je izjavil, da je ameriška vlada začasno prenehala kupovati mehikansko srebro. To bo trajalo toliko časa, dokler Zedi-njene države ne uredijo svojih finančnih zadev z Mehiko.
Mussolini se ne strinja z ameriškim predlogom
London, 27. marca. Da je Mussolini, diktator v Italiji, povsem odvisen od svojega nemškega tovariša Hitlerja, se je dognalo včeraj, ko je Mussolini naznanil, da se bo naj-prvo posvetoval s Hitlerjem, predno bo odgovoril na poziv državnega tajnika Zedinjenih držav glede pomoči političnim beguncem iz Nemčije in Avstrije. Dočim se skoro vse ostale države sveta strinjajo s predlogom Zedinjenih držav, je naredila Italija izjemo. Vsak dan se opazuje, da Italija ne sledi več svoji politiki, pač pa se v vseh ozirih obrača na Nemčijo, oziroma Hitlerja.
"Parkanje" na St. Clairju
V nedeljo ponoči je mestna prometna policija nastavila tablice na drogovih po St. Clair Ave., ki pravijo, da je prepovedano parkati avtomobilom na severni strani St. Clair Ave. med 7:30 zjutraj do 9:00 ure zjutraj. Na južni strani St. Clair Ave. je bilo to že precej časa v veljavi, sedaj je pa tudi severna stran St. Clair Ave. prizadeta. Pravijo, da je ogromni avtomobilski promet na St. Clair zahteval to odredbo.
Težka kazen Mestni sodnik Drucker je obsodil James Cassidya in Mike Nero-na, vsakega na $500 kazni in na 90 dni zapora, ker sta zagnala plinsko bombo v Streamliner trgovino na 2600 Euclid Ave. To je najvišja kazen po stari postavi. Nova postava bo za enak zločin narekovala $2,000 kazni in 5 let zapora.
V bolnišnico S Svetkovo ambulanco je bil
Visoke misli
Študentje na Western Reserve univerzi v Clevelandu so imeli te dni zanimivo debato glede vprašanja, koliko mora imeti ženin dohodkov, da se lahko poroči. Glasovalo je 76 študentov. Dva študenta 1 sta bila mnenja, da zadostuje zaslužek $100 na mesec, da se "fant" lahko poroči, 11 dijakov se je izjavilo, da mora znašati mesečni dohodek najmanj $500, predno še more misliti na poroko, a vsi ostali so trdili, da je $200 na mesec dovolj za pošteno življenje. Najbrž imajo prav.
Dobila prvo nagrado
Miss Doris Marie Birtič, ki je znana našim čitateljem po lepih spisih, katere priobčuje vsako soboto na angleški strani "Ameriške Domovine," je bila te dni TOpet odlikovana, že lansko leto je dobila prvo nagrado v nekem kentestu, ki ji je prinesla brezplačno potovanje po svetu skupaj z več sto dolarji v gotovini,
odpeljan v St. Alexis bolnišni- a te dni je dobila zopet prvo na-
co Mike Herjovich, 22050 Miller Ave. Omenjeni je tajnik društva Jutranja Zora broj 337 HBZ. Nahaja se v sobi št. 218.
Roparji v gostilni V gostilno Kornman's Cafe, 700 Vincent Ave., so sinoči udr-li roparji, ki so odnesli iz blagajne $900 .v gotovini,
grado v kontestu za strojepisje. Učenci in učenke vseh katoliških višjih šol v Zedinjenih državah so se udeležili tega kontesta, iz katerega je prišla kot prva zmagovalka Miss Doris Birtič. Miss Birtič stanuje na 1353 E. 84th St. Naše iskrene čestitke mladi in nadarjeni Slovenki, ki je prva strojepiska v Zed, državah.
Novi naročniki
Sledeči naši prijatelji so Se zadnje čase naročili na dnevnik "Ameriška Domovina": Martin Račečič, Frank Med-ves, Ana Skala, Stanley Kro-mar, Ivah Krstelj, Louis Ad-ler, Frank Moran, Dorothy 0'ražem, Fred Krečič, John Obe r star, Nick Boich, Mike Gerdanc, John Miller, Mrs. Amalia Marentič, Jos. Molek, Mrs. John Schneider, Dr. Wm. J. Lausche (gospod zobozdravnik Dr. Lausche je bil že prej naročen, pa je naročil še eno številko, tako da dobiva dve na dan, iskrena hvala), Agnes Gcle, Jcs. Poznik. Vsi ti so v Clevelandu. Potem pa F. Si-mončič, Madison, Ohio; Mr. John Kržišnik, Burley, Idaho; Mohor Strumbel, Pueblo, Colorado; John Bradach, War-rensville, Ohio; Ivana Cankar, Jugoslavija, skupaj 24 novih naročnikov. Vsem iskrena hvala za njih podporo in zavednost.
Preiskava proti Longu
Že dolgo vrsto let živi v Clevelandu neki William Frew Long, ki je znan po vsej Ameriki radi svojega proti-unijske-ga delovanja. Long je največji zagovornik takozvane "odprte delavnice" in trdi, da delavske unije ne bi smele imeti nebene besede v industriji. Včeraj je dospelo iz WTashing-tona brzojavno poročilo, da je senatni odsek za delavske razmere odredil, da se vpelje proti Longu preiskava. Alco se senatni odsek loti takega dela, tedaj mora že precej—smrdeti. Long bo poklican te dni v Washington, kjer mu bodo dobro pretipali njegovo proti-unijsko vest.
Vest iz domovine
Mr. Max Urankar, 841 E. 237th St., je dobil iz domovine vest, da mu je umrla mati Ivana Urankar, stara 74 let, v vasi Laze pri Tuhinju. Ranjka zapušča v domovini sestro Nežo, v Clevelandu pa 5 sinov, Max, John, Anton Frank in Andrej. V spomin matere se bo v soboto 2. aprila brala sv. maša ob 7. uri zjutraj v Marijini cerkvi na Holmes Ave. Bodi ranjki mirna domača zemlja.
V bolnišnici
Mrs. Mary Ljubi, 6412 Metta Ave., se nahaja v Lakeside bolnišnici, kjer je prestala operacijo. Obiski zaenkrat niso dovoljeni.
Col. House umrl
Včeraj je umrl v New Yorku Col. Edward House, ki je bil prvi svetovalec predsednika Wilson a tekom svetovne vojne. Star: je bil 79 let.
AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 29, 1938
r r
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
3117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio _____________Published dally except Sundays and Holidays_
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
f*>83
No. 73, Tues., March 29, 1938
Davek na verižne trgovine
"Kdorkoli veruje v demokracijo v Zedinjenih državah," je nadaljeval kongresman Patman, "kdor je prepričan, da mora imeti sleherni državljan enako priliko, da si pomaga naprej, ta je z menoj in s predsednikom Rooseveltom enakega mišljenja. Kdor veruje v demokracijo, ne more pospeševati zbiranje narodnega bogastva v rokah maloštevilni, kajti vsa zgodovina nam kaže, da tako zbiranje premoženja v r»kah nekaterih pospešuje propast najboljše države na svetu.
"Upam, da nihče ni prezrl, kar nam je tozadevno povedal naš predsednik. Toda tudi predsednik je brez vsake moči, ako nima za seboj naroda, ako nima za seboj narodnih posl'ancev, ki mu svetujejo in pomagajo, da se njegovi demokratični načrti izvedejo. V kolikor jaz poznam predsednika — in poznam ga zadnjih trideset let— je on pripravljen korakati z narodom za dosego plemenitega cilja: da dobiva sleherni pošten državljan toliko dohodkov na leto, da bo živel brez vsake skrbi za bodočnost. In če mu je naravna usoda nemila, tedaj bi morala biti država zmožna pomagati mu v času brezposelnosti, pomagati mu, ko pride starost in državljan ne more služiti več svojega lastnega zaslužka.
"To je najbolj potreben problem, ki stoji danes pred ameriškim narodom. Noben predsednik, noben kongres ga do danese še ni načel. Roosevelt je šele dregnil v to sršenovo gnezdo, in dočim je naše! na eni strani odobravanje za svoj nastop, ga na drugi strani napadajo. Finančni interesi so danes v Ameriki še vedno tako silno močni, da imajo bolj odločilno besedo kot pa vlada.
"Predno končam svoj govor, naj ponovim še enkrat: več demokracije bo, več samovlade, več zadovoljnosti, ako bo imel ves narod priliko govoriti, ne pa samo maloštevilni, ki posedujejo skoro vse narodno premoženje. Amerika ni bila rojena od milijonarjev. V Ameriko so prišli prvotno najbolj priprosti ljudje, ki so prinesli sem nič druzega kot pridne roke in zdrav razum. To dvoje je ustvarilo Ameriko, da je danes najbolj spoštovana dežela na svetu.
"Marljivost naroda in zdrav razum pa je začela izkoriščati v dogledni dobi maloštevilna skupina brezobzirnih ljudi. Končno bi tem ljudem da! prav, kajti do prevelikega bogastva in do kontrole narodnega premoženja so prišli, ker se narod ni zmenil za njih poslovanje in izkoriščanje.
"Tekom zadnjih dvajsetih let smo doživeli v Zedinje; nih državah, v tej rojstni domovini demokracije nečuven škandal, da je bilo uničenih 400,000 trgovskih eksistenc, to je, malih trgovcev, in s tem uničenjem 400,000 življenj si je pomagalo 100 magnatov k premoženju, ki znaša milijarde. Na čegavi strani ste danes? Ali na strani malega trgovca, katerega ste vi pomagali uničiti, ker ste ga zapustili, ali ste na strani onih, ki posedujejo milijarde, in ki vas nikdar ne poznajo? Mislim, da odločitev v tem oziru nikakor ni težka.
"Demokracija ne srne in nikdar ne more priznavati fi-nančnh kontrolorjev. Demokracija mora priznavati samo vlado, ki je postavljena od naroda samega, da vlada in skrbi za narodno blagostanje. Ako ta vlada zgreši svoj cilj in se postavi na stran maloštevilnih, tedaj ima narod ob vsakem času pravico strmoglaviti tako vlado. Demokracija skrbi, da sleherni pošten, razumen, zdrav državljan ima enako dober delež do preživljanja. Potem bo sledila zadovoljnost, potem ne bo štrajkov, ne bo izporov, ne bo ekonomskih bojev.
"Prepričan sem," je končal kongresman Patman, "da nebes nikdar ne bomo ustvarili na tej zemlji, niti v Ameriki niti kje drugje, toda naša demokratična dolžnost je, da si s poštenim delom in prizadevanjem pomagamo naprej. Lenuh je vreden obsoje, pošten državljan je pa vreden vse podpore in nagrade za svoje delo. Ameriška republika bi morala biti tozadevno za vzgled vsem ostalim državam sveta. Ljudje radi sledijo vzgledu dobrega človeka, mnogokrat pa posnemajo tudi zanikerneža.
"To so moje zaključne besede glede davka na verižne trgovine. Zanikrniki so oni, ki prodajajo narodno premoženje v posest maloštevilnih milijonarjev, pošteni so oni, ki podpirajo svoje male, domače trgovce. In nič več kot pravično je, da težko obdavčimo one, ki so nabrali milijarde od zanikrnežev, ki so pozabili na demokracijo."
Kaj pravite!
Ameriški časopisi so prinesli šele zdaj vest, ki pravijo o njej, da je iz zanesljivih virov, da so vojaki rdeče španske armade pri Teruelu na 6. januarja raasakrirali 65 duhovnov. (Cleveland Press 28. marca). Dozdaj še nismo videli, niti ne slišali, da bi "zamašek za silo" pri Oglarjevem listu glede tega protestiral, ali pozival javnost k protestu.
s.*	>:<	«t
Mussolini in Hitler sta si na skrivnem smrtna sovražnika, To .je pribito, ker sta drug drugemu nevošljiva nad uspehi. Upati je, da si boste ostala diktatorja tudi vnaprej tako "naklonjena." Le potem je upati, da Mussolini ne bo stegnil svojih krempljev po Jugoslaviji.
Spomladi na farmah
North Madison, O., Hubbard Rd.—Kot vam je že znano, smo pri zadnji seji postavili župana in prav smo napravili. On je previden in je že marsikaj koristnega ukrenil. Samo poleg svoje plače želi dobiti še visok klobuk in pa frak. No, visok klobuk se mu bo že nekako dobil, brez fraka se bo pa že zlepa razšlo. Stvar je namreč taka, da je blagajna prazna, zato ne smemo biti preveč razsipni, da nam ne zmanjka. S frakom je tako: mož je precej visok in širokih pleč; težko verjetno je, da bi se dalo kar tako v trgovini kupiti; morali bi iti do krojača in tisto pa naša blagajna ne zmore. Da se bo pa brez fraka prestalo, je svetovati županu, naj ob uradnih urah na gugalni-ku sedi in tako ljudje, ki bodo prihajali in odhajali, ne bodo opazili, da župan nima fraka. (Če bi držal noge daleč pod stol, bi bil tudi lahko bos. Op Jak.)
Kar se pa tiče cilindra, tisto se pa že spodobi, da ga ima. Tisti, ki bodo prihajali, bod( tako firbčni, kdo je naš župan, da bodo na vse drugo pozabil in naravnost na njegov visoki klobuk gledali. Prav za ta pravo mero pa ne vemo. Je pa vedno boljše, da se kupi večji. Saj ima ušesa, da mu ne bo na rame zdrsnil. Pa tudi zato mora biti večji, da se dobro nasadi na glavo, da mu pri avdijencah ne pade z glave. Ljudje bodo namreč prišli z vsakovrstnimi prošnjami in ker ne bo mogel imeti ust ves čas odprtih, bo moral kimati in odkimavati. In tako, če bi imel malo majhen cilinder, bi mu padel z glave in to bi županu povzročalo dosti neprilik in pa štihpan bi dobil v hrbet, ker bi se moral vedno pripogi-bati in pobirati klobuk.
Prvo kabinetno sejo je sklical župan, da je imenoval direktorje v svoj kabinet. Postavil je Lojzeta Vovka za občinskega biriča. Lojze se nahaja začasno v Clevelandu na počitnicah, pa je upati, da se kmalu vrne, ker sv. Jurij bo vsak čas tukaj in bo moral nastopiti svoj urad. To se vidi, kako je naš župan previden. Gotovo ni gledal na nobeno podkupnino, ker je izbral sposobne ljudi za tista mesta.
Ker pa nimamo še svoje ječe (kehe), je stavbinski mojster Tone Babic priporočal, da se keha zgradi. To je dobra ideja. Kot je bilo povedano, je Matevž Mavko iz Dock Rd. prvi na brik-jardu, če zgodaj vstane in on nam bo preskrbel opeko. S sosedom Janezom Perparjem bo-I va dala pa pesek in tako ne bo ! posebnih stroškov. Kar se tiče i stavbinskega mojstra Babiča, 1 se bo pa že pozneje polovilo. j Kot so rekli, bo Beretič cestni j komisar in je upati, da bo držal i našo cesto v dobrem stanu. Be-: retič je prijazen človek. Od ča-| sa do časa se prismehlja v hišo j s kakim papirjem, ki mu ga Da-| vey iz Columbusa pošlje. Kot se vidi, se dobro razumeta. Pa pravi, če bi bili tako dobri, da bi podpisali te-le papirje. In pravim, kakopak, France, ker si fest fant.
Ker pa dve službi še nista bili oddani, jih namerava dati župan Jožetu žužeku in Peterli-novem Lojzetu. To pa že kar skoro vemo, kateri službi gospod župan misli. Najbrže gozdna čuvaja. Gori omenjena sta večinoma v gozdu in jima je tam vse dobro znano. Živita pa vsak na drugo stran ceste, prav v vstopu v našo vas. Tako bosta lahko in z združenimi močmi odganjala tuje lovce, da ne bodo hodili k nam zajcev streljat. Saj imamo dobre domače lovce,
naj jih ti streljajo.
Za Janeza Perparja ni pa še nič povedano, kaj bo. Najbrže bo pa kokošji svetovalec. Ker je v teh krajih grozno veliko kokoši, zato je potrebno da se ga nastavi. Pa se tudi že pripravlja na to. Zgradil si je namreč večje kokošje prostore in pravi, predno bo mogel kaj povedati o kokoši, jo hoče videti na krožniku, potem bo pa šele podal svoje mišljenje.
Ker je pa naša cesta ravna in drži prav do jezera in na tisoče avtomobilov vozi tod, je radi velikega prometa limit 60 milj na uro. To je potrebno, da se za-more promet redno vršiti. Kdor vozi bolj počasi, zapade kazni. Zato je bilo potrebno, da še je nastavil birič. To delo bo prav za Vovka, ki ima dolge noge in bo lovil tiste voznike, ki promet zadržujejo. Če ga ne bo mogel vjeti, bo pa dal svoj glas in zvezdo bo. pokazal, pa bo voznik takoj ustavil. Tiral ga bo v ječo, katero bomo zgradili. Kazni bodo pa menda tako, kot se bo voznik obnašal. Če bo pohleven, bo manj, drugače bo pa več. Izpod deset menda ne bo šlo, ker le na tak način mogoče pridemo do kakega denarja.
Da je pa mene postavil za direktorja parkov, to je pa dobro napravil. Se mu moram za to zahvaliti, ker to je moje največ-, je veselje, da se sprehajam pod lepo košato senco, katere sem privajen tudi doma, ali pa vrtnice ogrebat. Samo to je, ker park je obširen, bo bolj težko, da bi ga sam mogel nadzorovati. Včasih so pa še kaki posebni opravki, da ni kar tako za pustiti. Zato bi bilo potrebno, da bi dobil pomoč, da bi nadzorovala vsak na drugem koncu ter pripovedovala, kako naj vrtnice presajajo. Ker pa za to delo ni vsak sposoben, bi svetoval županu, da bi postavil Mrs. Pe-terlin, ki se zelo razume in ima veliko veselje do vrtnic, prav kot jaz. Tako, upam, bi prav složno opravljala to častno delo.
Da se upošteva županov nasvet, da se zredi več pujskov, se vidi, ker se sosedje pripravljajo na večjo rejo. Pri Perpar-jevih, kjer doslej niso redili pujskov, so napravili nov hlev. Mrs. Perpar pravi, da želi dva," da ne bodo jeseni sitnarili okoli sosedov in jih nadlegovali za i ščetince. žužkova mati pa že itak ne morejo biti brez šestih. Pri Peterlinovih so se pa tudi skoraj žili. Sosed Peterlin pravi, da kar ne more biti brez živali v hlevu. Lansko leto se je nekaj jezil, da pujski nočejo jesti. Ko so jih pa zaklali, pa niso imeli nog, da bi bilo kaj za prijet, tako so bili debeli.
Pa naj zaenkrat končam, ker je malo časa za pisavo. Prišla je v deželo pomlad, katero smo težko pričakovali in tako se bo pričela nebeška lepota. Vse zeleni, vse poganja. Sosedje se pridno vrtijo okrog svojih domov. čistijo in pripravljajo za setev solate, katero že eni imajo precej veliko, tako, da bo že prej ko za veliko noč za na mizo.
Končno pa želim vsem čitate-ljem in čitateljicam vesele velikonočne praznike in vas pozdravljam,
Frank Leskovic.
Za kulturni vrt
Euclid, O.—Pomlad že prihaja v deželo. Nekatere cvetlice so že pokukale iz zemlje. Kmalu bo vse v najlepšem cvetju in zelenju. Kaj vse to pomeni? Prej, ko je še mrzla burja pihala in je debel sneg pokrival hrib in dol, nas je zagotavljal naš neumorni delavec za Jugoslovanski vrt,
Jože Grdina, da bo izbrisan narodni dolg za vrt prej, ko bo oze-lenelo. Kaj je imel Jože v mislih, ne vemo, vemo pa, da tukaj v Euclidu je trava še pozimi zelena, ako je kokoši ne pozob-ljejo. Grmičje je tudi že začelo zeleneti. Aha, mogoče je pa mislil na slovensko lipo, ki bo tudi kmalu ozelenela. Saj itak vsi vemo, da ta pričakovani dogodek ne bo šel mimo neopaženo, ker vem, da bo Jože tako zavriskal, da se bo tudi v našo belo Ljubljano slišalo. Do takrat je še čas, da prispevajo tudi tisti, kateri še niste nič dali, ali pa da ste že nekaj dali, pa bi radi še kaj dodali, da dobite knjigo. Saj ni treba nositi v Cleveland, lahko oddaste kar pri nas ali pa drugim, ki so v odboru.
Prav zelo veliko je zanimanje za dneve 14. in 15. maja, ko bo uradna otvoritev Jugoslovanskega kulturnega vrta. Najeti sta obe dvorani SND na St. Clairju za ta dva dneva. Gostje bodo prišli iz vseh krajev Amerike. Iz stare domovine bo pa prišel častni gost, dr. Jurij Ad-lešič, župan stolnega mesta Ljubljane, prestolice Slovenije. Ta dan bo zopet zapisan v zgodovini kulturnih narodov, ker jugoslovanski narod zida Ameriko, jo izboljšuje, ne pa podira. Res je nekaj takih, ki podirajo, ali teh se ne šteje, jih je premalo.
Centralni odbor že dela na tem, kako se bo proslavilo ta dva dneva in kako bodo sprejeli odličnega gosta iz domovine. Ponosni Newburžani so že tudi sklenili, da povabijo in pogostijo cenj,enega gosta. Kaj pa tu v beli Ljubljani, ali se ne bo nihče zganil? Stopiti je treba v akcijo, da ne bo samo ime "bela Ljubljana." Tudi bi bilo lepo, da bi se skupno udeležili na otvoritveni dan, vsa društva korpo-rativno. Vzete bodo filmske slike ter slike za v spominsko knjigo, ki bo izšla takoj potem, že sedaj je prav veliko zanimanje za ta dva dneva in kar pripraviti se je treba. Narodne noše bodo vzbujale zopet veliko pozornost. žene in dekleta, katera bi si rada nabavila narodno nošo ali si želi kaj drugega izboljšati na svoji narodni noši, se je treba kar, sedaj odločiti.
V sredo 30. marca bo seja za Jugoslovanski kulturni vrt in narodne noše v dvorani sv. Kristine ob sedmih zvečer. Pridite vsi in povejte še svojim znancem, ki bi tega opomina ne čita-li. In če bi kdo še kaj1 rad daroval za vrt, naj prinese kar na sejo. Vsak dar bo hvaležno sprejet.
Zadnjič so se pa lepo odrezali in darovali za kulturni vrt slovenski fantje in sicer: Gerlovi, E. Lužar, F. Derdič in drugi, ki so zaposleni pri Bliss Rd. Coal & Supply Co. To podjetje se toplo priporoča vsem Jugoslovanom, da ga podpirate. Darovali so $5.00 za vrt. Nadalje je daroval Lawrence Skok, 843 E. 222nd St., ki je dal $2.00. Imajo lepo urejeno slaščičarno in izdelujejo doma prav okusen sladoled. Doba piknikov bo kmalu in okusen sladoled je kaj zdravo okrepčilo. Poslužite se domačega podjetja. Mrs. Skok je rekla: "Oh, saj bi bili že dali, pa ni nobenega okrog pogledat."
Mr. in Mrs. Joe Robert sta tudi dala $1.00. Katie je rekla: "Veš, saj sem že zdavnej obljubila, da tudi jaz prispevam, da bo prej plačano."
John Vrh je tudi prispeval $1.00. Je rekel, da bi dal več, pa pozimi njegovo delo kar počiva. On ima konjsko uprego, koplje kleti, orje zelnike in opravlja druga taka dela.
John Pihler vodi trgovino z mesom in grocerijo. Rekel je: "Dal bom $2.00, vsakem enega, ker me je tudi že Frank vprašal in ker oba nabirata za kulturni vrt."
Ko mi gre vse tako lepo na roke, sem dobila pa še večjo koraj-žo in zaupanje, da naši ljudje
Opozarjam vse člane našega kluba na mesečno sejo, ki se vrši v torek večer 5. aprila po strelskih vajah. To je zadnja seja v dvorani, ker majeva seja bo že zunaj na farmah. Aprila seja bo važna, ker moramo ukreniti več važnih zadev in slišali boste tudi račune za zadnje tri mesece.
Ob tej priliki se prav lepo zahvalim vsem tistim, ki so v zimski sezoni tako pridno hodili na strelske vaje. One pa, ki so večkrat pozabili priti, naj spomladanski regrat obudi k novemu življenju.
Torej pripravite se na streljanje zunaj na farmah. Nikjer na svetu ni tako prijetno, kot na našem strelišču na Močilni-karjevi farmi ob sredah popoldne. Malo streljamo, malo po-malcamo, malo zalijemo, malo zapojemo, malo jih vržemo, pa ie vselej sreda za najmanj pet
radi pomagajo, samo da se jih nekoliko upošteva, kadar se rabi potrebščine, naj bo v jestvinah, obleki in drugem. Ustavim se tudi v modni trgovini Mrs. Si-mens. že veliko let se nahaja ta trgovina na tem prostoru. Mrs. Simens je zelo prikupljiva in vajena trgovine že od mladih let. Ona je hčerka še živeče in priljubljene slovenske pionirke, Mrs. Terezije Kmet. Rekla je: "Saj bi radi z veseljem in večkrat kaj darovali, ko bi nas Slovence malo bolj upoštevali. Koliko trgovin so morali Slovenci :e zapreti, ki gredo rajši kupovat od j udov pa slabše blago in >a plačajo dražje kot pri nas. 2akaj Slovenci ne bi podpirali lomača podjetja, pri katerih dobijo vsakovrstne potrebščine in bolj zanesljivo blago kot pri tujcih."
Jaz sem se že velikokrat prepričala, kako trpežno robo sem vselej dobila v tej trgovini, bodisi spodnjo obleko za družino, ali pa ženske nogavice; nikjer se ie dobi tako trpežnih. Torej podpirajmo naše trgovce, pa tudi oni ne bodo odrekli dar za laše kulturne ustanove.
Za kulturni vrt sta darovala tudi $5.00 in' ju še enkrat priporočam vsem Slovencem, zlasti onim, ki so naklonjeni našemu kulturnemu; vrtu.
še enkrat vas vabim, da se udeležite seje v sredo 30. maja v šolski dvorani sv. Kristine. Za odbor:
Frances Kosten.
ZA ČITALNICO
Nadaljna društva, katera so prispevala kot častno članarino Slovenski narodni čitalnici za leto 1938, so sledeča: Slovenski Sokol $25.00, Novi dom št. 7 SDZ $2.00 in Slovenske Sokoli-ce št. 442 SNPJ $2.00. Vsem tem zavednim društvom se čitalnica lepo zahvaljuje za njihovo pomoč. — Tajnik.
IZ PRIM0RJA
—Dutovlje. Mizar Ivan Što-ka, star 26 let, je padel v brezno globoko 10 metrov ter se močno pobil po glavi in si ranil hrbtenico. Kljub temu je imel še toliko moči, da je prišel peš v Trst, kjer so ga spravili v bolnišnico.
—Romanu Žerjalu iz Boljun-ca je zgorela hiša, v kateri je imel trgovino, tobakarno in gostilno. Požar so gasili tudi gasilci iz Trsta, škode je 87,000 lir, ki pa je pokrita z zavarovalnino.
—Novi dušni pastir v Dekanih. Na mesto umrlega župnika Slamiča je bil poslan za dušnega pastirja v Dekani mladi slovenski duhovnik Margon. Takoj po svojem prihodu so ga pozvali na občino, kjer so od
ur prekratka. Svet se res vse prehitro vrti, posebno pri mar-jašu.
Na 1., 8., 15. in 22. marca smo takole streljali:
Gubane.......... 8----
Plesec............ 9--6
Pike ............ 1---
Zabukovec........ 9 9 9 —
Hoffart.......... 11----
Clark .......... 7 — 15 12
Kastelic.......... 11 10 — 12
Mandel.......... 10 — 9 —
Pcdpadecl........11 —---
Sershen .......... 6 — 5 —
Baraga.......... 3 — 9 9
Prijatelj ........ 1----
Sepic............16 12 11 9
Setina............ 8 .---■
Jazbec.......... 4 7 13 6
Lampe............ — 15 16 2
Dolenc............ 13--—
Kožar..............10 —•
Z lovskim pozdravom vsem skupaj in vsakemu posebej.
Fred Jazbec, tajnik.
c
njega zahtevali, da naj opusti docela slovenski jezik v cerkvi in uvede v čisto slovenski župniji samo italijanščino.
—Trnovski vodovod pred sodiščem. Po pogodbi, sklenjeni od bistriške občine in podjetja, ki je inštalacijo vodovoda prevzelo, bi moral biti vodovod dokončan že s 15. oktobrom 1937, toda še danes ni, in morda ne bo popolnoma dokončan niti do konca letošnjega leta. Zaradi izredne zakasnitve pa je bistriški podešta sklenil tožiti podjetje, ker se ni držalo dogovorjenega roka. Toda podjetje je za to obtožbo dobilo izgovor, češ, da bo ono tožilo tovarno, ker ni pravočasno dobavila potrebnih cevi za vodovodno napeljavo. Ta pa naj toži državo, ker ni v zadostni meri skrbela za dovoljno količino surovin. A kljub tožbi je vodovod že tako daleč, da si bodo hišni lastniki lahko napeljali vodo že v hiše in do gospodarskih poslopij. A malo je takih gospodarjev v Trnovem, ki si bodo napeljali vodo, kajti vsa zadeva precej stane. Občina bo sicer poskrbela tudi za javne vodnjake, a teh bo tudi malo. Vse ostale vodnjake, v katere se je stekala kapnica ali pa zvirki, so dale oblasti zapreti in zaradi tega je bila spet pred kratkim posebna komisija iz Reke, da si je ogledala razmere na licu mesta.
—Bovec. Vršil se je občni zbor nedavno ustanovljene zadružne mlekarne, pri kateri sodeluje okoli 60 kmetov iz Žage, Loga in čezsoče, na katerem je oddržal glavno besedo dr. Mar-sano, pokrajinski kmetijski nadzornik. Za predsednika je bil izvoljen Ivan Žagar iz Žage, a Jožef Berginc, Ivan Bottole, Andrej Berginc in Albin Žagar pa za odbornike. Poslovodje so • Ivan Žagar, Josip Rot, Andrej Hrovat, Anton Melihar in Alojz Berginc.
-o-
—Na. Primskovem pri Kranj11 je zadet od kapi umrl tamkajšnji posestnik in gostilničar S-Jakob Gorjanc. Doživel je 78
let.
Ce verjamete al' pa ne
Amerikanec je bil na obiski
v domovini. Opoldne stopi v trgu v gostilno in naroči pečen0 gos in liter vina. Ko si tako p0' maga do telesnih dobrih del, prijazno nagovori krčmar:
"No, kako vam kaj tekne kosilo?"
"Narobe je ravno prav," se odreže Amerikanec.
"Kako mislite, narobe?"
"Vidite, če bi bila gos tako mlada kot je vino in če bi bilo vino tako staro kot je gos, pa bi bilo ravno prav in izborno.'
AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 29, 193P
5
KRIŽEM PO JUTROVEM
r> nmikni UTiraltot E. May*
Pojezdil sem za njim. Med- je bila pri lovu. Ves vznemir-
vedarico sem držal v desnici in pazil, da je bilo vedno dovolj grmovja med nama. Sicer pa ni bilo zelo verjetno, da bi me zapazil. Gledal je za tovariši, še na misel mu ni prišlo, da bi se ozrl. Slišati pa me tudi ni mogel. Tla so bila mehka, travnata. Rih je stopal rahlo in previdno, in če je že prišel kak zomolkel glas do njega, ga je preglasil topot njegovega konja.
Odločitev se je naglo bližala. Vsak hip je moral zagleda-ti tovariše in opaziti, da mene ni poleg. Prav nič se nisem bal, kvečjemu da me je skrbelo radi čakana.
Še dva grma sta bila med njim in tovariši, pognal se je, — bil je zunaj na odprti ravnini — presunljivo je kriknil, da bi nas prestrašil — Ustavil konja — dvignil puško.
Streljal pa ni. Niti meril ni, le kriknil je, iznenaden, jezen.
Mene ni videl —.
Tudi tovariši so obstali. Ha-lef se je glasno zakrohotal.
"Kaj pa bi rad, mož? Kaj stojiš pa se kremžiš, kot da si lastnp glavo z obližem vred pogoltnil?"
"Pes —!" je zaškrtal.
"Jezen si —? Pač, ker tistega ni med nami, ki ga iščeš? Obrni se vendar!"
Miridit se je okrenil in me zagledal. Kakih petnajst korakov sem bil za njim.
"Mene iščeš?" sem vprašal.
Sunkoma je obrnil konja, zgrabil za puško in kriknil:
"Da, tebe hočem imeti, ti — še j tan! Me poznaš?"
Nisem se genil, le z da sem odgovoril. Ostro sem ga opazoval.
"Brata si mi umoril v Dere kulibi! Maščeval bom njegovi kri, ustrelil te bom, pa ne zahrbtno, odkrito te ustrelim, možato!"
"Ne streljaj! — Neranljivi smo!"
"Bomo videli!" i Pomeril je.
.Zapalka je počila, puška pa se ni sprožila.
Nasmejal sem se.
"Vidiš! Posvaril sem te! Sedaj pa si moj!"
Dvignil sem medvedarico, kot da mislim streljati. Seveda tega nisem nameraval, le izzvati sem ga mislil, da bi zagnal čakan. Potem je bil res moj, «er razen pištol nobenega orožja ni imel.
Res je izdrl čakan in divje zakričal:
"Ne še! Ce te puška ne zadene, te bo pa sekira!"
Zakolobaril je čakan in ga vr^el. Iz take bližine mi je moral razklati glavo, če sem ga | verni Mezopotamiji, ker sem
jen me je opominjal:
"Brž brž —! Ušel ti bo!"
"Kaj še! Časa dovolj je! Tale dobri naš krojaček Afrit naj vidi jezdeca, ki se z njim pač tudi Žuti ne more meriti! V skoku prijezdite za menoj!"
Požvižgal sem vrancu in šinila sva za beguncem.
Obesil sem mu vajeti na vrata in se vzravnal v stremenih. Bolna noga me je precej ovirala.
V diru sem nakolobaril lasso krog levega komolca, razširil zadnji kolobar, snel lasso s komolca in si naložil kolobarje na levi podlaket, da bi se hitreje odvijali. Zadnji kolobar sem obdržal v desnici.
Vranca mi ni bilo treba voditi. Razumel je, za kaj gre. Sam je dirjal za rjavcem.
Miridit je spremenil smer in krenil na levo, kjer je videl grmovje. Tam se mi je mislil skriti. Prehiteti sem ga moral. Med grmovjem je lov z las-eom negotov.
Rih je sam krenil za njim, da bi rjavcu presekal pot. Pa sem se le predolgo mudil pri Halefu. Rjaveč je bil izvrsten dirkač, čeprav bi petdeset takih konj ne zamenjal z Ri-hom. Videl sem, da bo pred menoj dosegel grmovje.
Pohiteti sem moral, pognati vranca, da je dal od sebe, kar je mogel. Uporabiti sem moral njegovo "skrivnost."
Taka "skrivnost" je posebnost, ki jo je najti le pri arabskih rodovih. Vsak Arabec, ki ima čistokrvnega dirkača, mu priuči znamenje, ki pa ga uporabi le tedaj, če je treba, da konj napne vse moči.
Pristen arabski dirkač se tudi v najhujšem diru le igra s svojimi močmi. Samega sebe pa prekosi, če mu jezdec da priučeno znamenje.
Takrat divja konj kajpada za življenje. Ne dirja več, leti. Nog skoraj da ni več videti, le truplo plava in hiti po zraku. Trenutek — in konj in jezdec sta le še drobna točka na obzorju.
To znamenje imenuje Arabec "skrivnost," ker ga lastnik konja nikomur na izda. Niti ženi, niti sinu, svojemu edinemu dediču, niti najboljšemu prijatelju ne. Le kupcu jo pove in na smrtni postelji tistemu, ki bo konja podedoval. V življenju pa mu tudi najhujše muke ne morejo izvabiti "skrivnost." Šla bo z njim v grob.
Riha, svojega vranca, sem dobil v dar od Mohammed Emina, še j ha Šammarov v se-
JOŽE GRDINA:
PO ŠIROKEM SVETU
Mirno kakor v grobu je sedaj | kristjan toliko korajže, da bi v koloseju; ni več rjovenja div- j mu pokazal vrata, nasprotno, še jih zveri, ni več radovednih gle-! na list se bo naročil, ter tako dalcev, ki so se naslajali ob j podpiral to, kar napada vero. krvavih prizorih. Kje je raz-! To je v resnici malikovanje košna rimska gospoda, kje rim-j PFed modernim malikom, proti-ski cesarji? Ni jih več! Prejeli! verskim tiskom, ki je glasnik so svoje, kar so zaslužili in le j ateizma pa modernega poga-zgodovina jih še omenja, da so ! nizma. Tako je velika razlika bili, a njihove slave ni davno med kristjani tedanje dobe in več. Kaj pa so oni junaki, oni Pa kristjani sedanjega časa. sveti mučenci, ki so tu krvaveli Zato ni Prav nič čudno, da taka in umirali? Njih imena pa so vera sedaj pada, dočim je v dobi zapisana s zlatimi črkami brez- Prvih kristjanov rasla
[ dami. Od vseh štirih vladarjev ženje, pa bili to posamezniki ali
številnih svetišč širom zemeljske oble, katere se je postavilo v čast svetim mučencem. Tam so izpostavljeni visoko na oltar v posebno češčenje. Njihovo
Počasnih korakov zapustim znameniti kraj ter grem pred Konštantinov slavolok, ki stoji tik poleg koloseja. Tu se ustavim ter ogledujem znameniti
najvišje odlikovanje pa je gor j spomenik, ki je kar se tiče sla v nebesih, kjer uživajo bogato | volokov najlepši v Rimu, ter je plačilo za svoje prestano trplje-! velikega zgodovinskega pome-nje in njihove mučeniške krone I na in to predvsem za krščanstvo, se bodo večno lesketale na nji-1 Slavolok je dal postaviti rimski hovih glavah. Kar je bilo, je | senat v počast cesarju Konštan-minilo, a kar imajo, pa ne mine j tinu v vedni spomin na bitko nikdar.	i pri Miljivskem mostu, v kateri
Počasi sem se odpravil dol v j J« Konštantin premagal svojega areno, katero sem še enkrat pre-1 močnejšega nasprotnika cesar-meril gor in dol, pri misli, kaj | J* Maksencija. vse so žrtvovali prvi kristjani j Ogromno rimsko cesarstvo je za sv. vero, za tisto vero, katero | bilo tako obširno, da je tedanji imamo tudi mi. Kako mi ceni- rimski cesar Deoklicijan (284-
mo to vero? Slabo, zelo slabo. | 305) določil, da se cesarsko ! s tem Kristusovim znamenjem.
pa ni tedaj noben stoloval v Rimu. Da taka delitev ni bila v korist velike države je umevno, prišlo je do nesoglasja in končno do vojne. Ko je umrl Konštacij Klor, ga je nasledil sin Konštantin in ravno tako pa je nasledil Maksimiljana njegov surovi sin Maksencij. Med obema vladarjema je prišlo do bojev in Konštantinova šibka armada je korakala nad Rim, dasi so mu poganski duhovniki to odsvetovali, češ, da bi bilo to proti volji bogov, na katere pa Konštantin ni dal veliko, kot ne njegov oče Konštacij, pa je v skrbeh razmišljal o usodi njegove vojne. V tem pa se pripeti nekaj značilnega. Nekega dne, bilo je popoldne, zagleda Konštantin nad zahajajočem soncem na nebu blesteč križ z napisom: "V tem znamenju boš .omagal." Konštantin, ki je bil še pogan, toda poštenjak, je nad to prikaznijo ostrmel.
Razmišljal je, kaj da bi to pomenilo. Ponoči se mu v spanju prikaže Kristus z onim znamenjem, ki ga je videl na nebu ter mu naroči, da naj napravi bojno znamenje po tem vzorcu in naj gre v boj pod tem Njegovim zveličavnim varstvom.
Konštantin takoj ukaže zamenjati rimskega orla na svojih praporih in ga nadomestiti
Ako prav dobro premislimo, mi j oblast razdeli. Tozadevno je tem prvim kristjanom še iz da- j Deoklicijan imenoval za svoje-leka nismo podobni. Oni so bili 'ga sovladarja svojega starega strogo dosledni, niti najmanjše- prijatelja Maksimiljana. Deo-
ga dejanja, s katerim bi omalovaževali to vero, niso hoteli napraviti. Ko se je šlo za življenje, so pogumno stali pred sodniki ter odgovarjali, da so kri-
klicijan je stoloval v Nikome-diji, Maksimiljan pa v Milanu Oba cesarja, ki sta si privzela
Dne 28. oktobra leta 313 se vname pri Miljivskem mostu blizu Rima velika bitka, v kateri je Konštantin popolnoma premagal veliko močnejšo armado Maksencija, ki je sam s svojo armado poginil v valovih Tibe-
ime "Avgusta" sta si potem še re. Tako je postal Konštantin
imenovala vsak svojega nasled-
stjani. Z zrnom kadila, ki bi j nika ali podvladarja z imenom ga vrgli na žrtvenik poganske- j "Cezar," in sicer je bil Deoklici-ga malika, bi si lahko ohranili 1 janov podvladar kruti Galerij, življenje, toda so odločno od-j ki je stoloval v Sirmiji ob Savi, klonili. Pa današnji kristjani? |to je v današnji Jugoslaviji. Ne samo, da,8*nQ.tako boječi, da j Maksimiljanov pqdvladar pa je se bojimo vsake slape, če nam : bil blagi Konštacij Klor, oče po-zabrusi v obraz "klerikalec" ali | znejšega cesarja Konstantina nazadnjak, to je že tak strah, j Velikega, ki je stoloval v Tre-da je le kaj. Ko pride v hišo j viru. Tako je bila cesarska agitator protiverskega lista, ki i oblast oziroma država razdelje-napada vero, nima marsikateri na v štiri dele in s štirimi arma-
gospodar Rima.
Posledica te bitke je bila, da je potem izšel sloveči cesarski odlok, s katerim je Konštantin leta 313 razglasil popolno svobodo krščanstva. Odlok se je glasil: "Kristjanom damo popolno versko svobodo. Njih svetišča in karkoli jim je država uropala, se jim mora nemudoma vrniti." Ta proglas je določal, da se je moralo povrniti vse kristjanom zaplenjeno premo-

le za las napačno prestregel
Za trenutek, za majhen trenutek sem čul žvižganje čakana, zamolklo, pa presunljivo •ie žvižgal. Trdno sem obsedel v sedlu, držal medvedarico in bistro zasledoval žvižgajočo sekiro.
Sedaj je bil trdo nad menoj, ^o bliskovo sem sunil puško kvišku, — čakan je udaril ob c®v in odletel v travo.
Miriditu so padle vajeti iz rok, tako je osupnil. Nem in Nepremičen kakor kamenit kip Je -stal in strmel v mene. v "Vidiš, da se tudi tvojega Nakana ne bojim!" sem mu Sklical. "Sedaj pa se bom jaz Maščeval! Pazi!"
Pomeril sem. Spet sem ga Ham0 izzival. Vedel sem, da ne čakal na kroglo, pobegnil bo. In potem je bil moj —.
Zganil se je, zgrabil za vajeti, sunil konja okoli in šinil v ravnino.
Dosegel sem, kar sem nameraval.
Pojezdil sem k Halefu in mu dal medvedarico. Na poti mi
mu pomagal v boju zoper združene številnejše sovražne rodove. Mohammed Emin mi je povedal tudi vrančevo skrivnost. Ako sem mu položil roko med ušesi in pri tem zakli-cal njegovo ime Rih, je šinil ko strela v daljavo. Nekajkra-ti sem Rihovo skrivnost uporabil in vsakikrat z neverjetnim uspehom. Rešil mi je življenje.
Topot ni šlo(za življenje. Pa nameraval sem ob slovesu v Skadru podariti Riha Halefu, le še samo nekaj dni bi ga jezdil in potem najbrž nikdar več. Še zadnjikrat bi bil rad "letel" z njim.
D j al sem mu roko med ušesa in zaklical:
"Rih —!"
V skoku je osupnil. Kratko, globoko je zakašljal. In nato je planil —.
Kaj pomagajo besede —. Ne morem vam popisati, kako je bilo.'Nisem več sedel na konju, bilo je, kot da brzim po zraku,
sedeč na puščici.
(Dalje prihodnjič)
c&1
'Poglej, tukaj v Ameriški Domovini je zopet oglaše-vanih nekaj prav poceni predmetov!
"Tako priliko je treba izrabiti, da se prihrani nekaj dolarjev.
"Pomni, draga ženica, vsak cent se pozna, ki ga moreva prihraniti.
"Zato vsak dan preglejva Ameriško Domovino, ne samo novice in drugo berilo, ampak tudi oglase. Trgovec, ki oglašuje v Ameriški Domovini je zanesljiv in pri njem kupujva."

pa verska družba, to je katoliška Cerkev, ki je dobila vse pravice kot verska družba. S tem je bilo konec 300-letnega preganjanja kristjanov.
Tako ta spomenik, Konštantinov slavolok, ki stoji poleg krvavega koloseja, nazorno priča o veliki zmagi Križa nad poganstvom, ko zmagoslavno stoji poleg bojišča prvih kristjanov! ter nemo naznanja njihovo kon-' čno zmago. Slavolok ima tri lepe kolone ali loke, srednja je j precej večja od ostalih dveh, ki |. sta na vsako stran glavne kolone. V granitne stene so vklesani reliefi, ki predočujejo odlične dogodke iz Konštantinovega življenja. V resnici je ta slavolok tako zanimiv, da človek nič ne štedi s časom, ko ga ogleduje.
Od Konštantinovega slavoloka grem nekoliko više proti rimskemu Foru, kjer stoji Titov slavolok. To je svojevrsten spomenik, ki je sicer nekoliko manjši od Konštantinovega, ter ima le eno, toda lepo kolono, a po znamenitosti pa prekaša, rekel bi, vse slavoloke. Ta slavolok je zgodovinski dokument, ki nazorno priča, kako dobesedno se je uresničila Jezusova napoved o razdejanju Jeruzalema, ko je prorokoval, kako bo porušen tempelj in Jeruzalem in kakšna usoda bo zadela zaslepljene Jude. To, kar je Jezus napovedal na Oljski gori, je izvršil Tit Flavij, vrhovni poveljnik rimske armade, s katero je leta 70 po Kristusovem rojstvu porušil Jeruzalem ter do tal razdejal prekrasni judovski tempelj.
Z velikim zanimanjem sem stopil pod zgodovinski slavolok ter ogledoval triumfalni spomenik, katerega so postavili Rimljani v počast zmagoslavnemu vojskovodju Titu, ko je premagal Judejo in porušil Jeruzalem. Pod umetniško izdelanim lokom sta na vsako stran notranje stene vklesana dva velika reliefa, ki nazorno pričata o tem velikem zgodovinskem dogodku.' Na desni strani pod slavolokom se vidi prizor, ko se zmagoslavni Tit v velikem triumfu vrača iz Jeruzalema v Rim. Slavnemu zmagovalcu polaga na glavo venec boginja zmage, ter ga tako odlikuje za njegovo heroj stvo. Na levi strani v steni je prizor, ko v slavnostnem triumfu neso znamenit plen: sedmerooglati svečnik, katerega so rimski vojaki komaj še utegnili rešiti iz gorečega jeruzalemskega templja, ter ga nato v zmagovitem sprevodu nesli po Rimu, v znamenje, da je Judeja premagana. Poleg pa stopajo uklonjeni branitelji Jeruzalema. To je prizor, ki seže v srce, a obenem pa tako prepričevalen kot nobena knjiga. Zato sem se nekoliko dalj pomudil pod slavolokom in to predvsem zato, ker sem Lil trdno odločen, da hočem videti tudi Jeruzalem.
Sedel sem na kos odlomljene-ga stebra ter gledal zdaj zmagoslavnega Tita, zdaj uklenje-ne Jude. Pri tem pogledu so mi prišle na misel besede Gospodove, ki jih je izrekel na Oljski gori pri pogledu na Jeruzalem: "Prišli bodo nad te dnevi, ko te bodo obdali tvoji sovražniki z nasipi in te oblegali in stiskali od vseh strani in pomandrali bodo tebe in tvoje otroke v tebi in pustili ne bodo v tebi kamna na kamnu, zato ker nisi spoznalo časa svojega obiskovanja." Iz oči Gospodovih pa je pritekla Solza, ko je z žalostjo gledal, kako strašna usoda bo zadela Jeruzalem in njegove prebivalce. Kar je On tedaj povedal, to rse je tudi izvršilo: Jeruzalem je bil razdejan, a njegovi otroci pa pomandrani. Ko je Rim slavil zmagovalce, je pri tem 'z zaničevanjem gledal nesrečne Jude, koso do tal ponižani in ukle-njeni korakali po glavnem rimskem trgu. Bridka usoda, ampak zaslužena. Kako strahovi-
to se je utepalo nekdaj od Boga izvoljenemu narodu, ker je zavrgel svojega Mesijo. Komaj 40 let je poteklo, ko so pred Rimljanom Poncijem Pilatom rjuli: Križaj ga! In ko jih je Pilat vprašal: Vašega kralja naj križam? so hinavsko vpili: Nimamo kralja razun cesarja! Zdaj so res imeli cesarja in to v svojo veliko sramoto pa brezmejno ponižanje, ko jih je ta cesar na Palatinu gledal z zaničevanjem in pa prezirom in jih gledal ves Rim, ki je bil priča in pa izvršitelj velikega ponižanja judovskega naroda.
(Dalje prihodnjič)
Kcmpanije trdijo, da delavci ne želijo delo
Haverhill, Mass., 27. marca. Lastniki delavnic v tem mestu, kjer se izdelujejo čevlji, in ki zaposlujejo 6000 delavcev, so včeraj izjavili, da jim bo nemogoče izvršiti vsa naročila za velikonočne čevlje. Delavci so zaposleni 5 dni v tednu in ne delajo v sobotah. Kompanija jih je pozvala, da delajo tudi v sobotah vsaj štiri ure, da izvrši vsa naročila. Unija je izjavila, da je to proti pogodbi, ki jo ima s kompanijo. Pogodba pravi, da delavci v delavnicah čevljarske industrije delajo le pet dni v tednu. Kom-panije so obljubile posebno plačo za sobotno delo, toda delavci so se izjavili proti sobotnemu delu.
Rusije kupuje bojne zrakoplove v Ameriki
Farmingdale, N. Y., 27. marca. — Zastopniki ruske sovjetske republike so včeraj prevzeli v tem mestu dva vojna zrakoplova, o katerih se trdi da sta najbolj "smrtonosna," kar se jih je še dosedaj zgradilo. Zrakoplove je zgradila Seversky Aircraft Co. Poslali jih bodo jutri v Rusijo, kjer bodo kopirali model in v nadalje izdelovali enake zrakoplove v Rusiji. Zrakoplova sta opremljena vsak s sedmimi strojnimi puškami in sleherni lahko nosi s seboj 800 torpedov, ki tehtajo 1700 funtov. Zrakoplova se lahko držita v poletu za 3600 milj, ne da bi potrebovala novo zalogo kuriva.
Čehoslovaška republika v veliki zadregi
Praga, 28. marca. Po nemških c! 2lih čehoslovaške republike se je vršilo včeraj stotine političnih shodov, na katerih se je zahtevalo politično svobodo in avtonomijo za Nemce na češkem. Nemcev v čehoslovaški republiki je .?,500,000. Največji shod je bil prirejen v Reichenbergu, kjer so govorniki svarili praško vlado, da se takoj poda, sicer mon>. računati z nevarnimi posledicami.
Trije morilci hkrati na električnem stolu
Beliefonte, Pa., 28. marca. V Rockview državnih zaporih so sinoči poslali tri morilce na električni stol. Med njimi je bil 21 let star farmar Ralph Hawk, 27 letni Fred Ribaldi in enako star Albert Gregg, dva navadna potepuha. Vsi trije so bili spoznani krivim roparskega umora, ko so umorili nekega malega trgovca z jestvinami in mu odnesli $25. Vsi trije so pred smrtjo izjavili, da jim je žal njih zločin. Sulzmann se ženi
Stari councilman in bivši šerif John Sulzmann se bo okoli velikonoči zopet poročil. Minilo je leto, odkar mu je umrla žena. Vzel bo vdovo Mrs. Gertrude McGannon.
MALI OGLASI
Proda se
zidana hiša za dve družini, ima 10 sob, dvojno kopališče, po* scbna centralna kurjava, dve garaži, velik lot. Hiša se nahaja v bližini Euclid Beach parka. Zglasite se pri Matjt Petrovich, 253 E. 151st St. Tel. KEnmore 2S41-J.	(74)

Zamenjana sinova
FRANCOSKI ROMAN
AMERIŠKA DOMOVINA, MARCI! 29, 1938
Albert ni mogel niti zanikati, niti zakriti niti najti kakega izhoda iz te strahovite pasti. Vsi dokazi so bili pred njim. Brutalno delo se je kar svetilo v obtoži lnih predmetih pred sodnikom. In dočim se je zdelo, da Daburon ogleduje predmete na svoji mizi, pa je tajno neprestano zrl v obto-' ženca. Alberta se je prijela groza. Mrzel pot mu stopi na celo in pada v težkih kapljah proti tlom. Roke so se mu začele tako tresti, da jih ni mogel več rabiti. S tresočim glasom ponavlja:
"To je strašno, strašno!"
"Končno," nadaljuje neizprosni sodnik, "tu so hlače, katere ste nosili na večer umora. Jasno je, da so bile hlače mokre in deloma blatne. Prepričajte se tudi, da so na kolenih raztrgane. Priznali bomo radi argumenta samega, da se ne
William Jennings Bryan, sin znanega politika,rja, ki je bil večni kandidat za predsednika Zed. držav, pa ni nikamor prišel.
Joseph Paul Boncour, novi francoski minister zunanjih zadev v Blumavi vladi.
ORIGINAL
BRAZIS BROS. CLOTHES
Made in Our Own Factory Made to Measure
suits	en
TOPCOATS	OU
I Any Style—Any Size Ready-to-Wear
SUITS TOPCOATS
Four Stores 6905-07 Superior Ave., 6122 St. Clair. J. Okorn, Mgr. 404 E. 15®th. A. Kastelic, Mgr. 6022 Broadway
$15.50
VLOGE v tej posojilnici
1.) zavarovane do $5000 po Federal Savings & loan Insurance Corporation,, Washington, D. C.
Sprejemamo osebne in društvene vloge Plačane obresti po 3% St. Clair Savings & Loan Co.
6235 St. Clair Ave. HEnd. 5670 ^HBBHCiHBnnRRRaam
spominjate, kje ste se nahajali v torek večer, toda komu morete povedati v obraz, da ne veste, kje ste raztrgali hlače in kje ste si poškodovali ro- i kavice?"	j
Kakšen pogum bi se mogel zoperstavl jati takim napadom? Energija in vztrajnost Alberta je bila pri koncu. V možganih mu je divjalo. Tež-j ko skoro pade na stol in vz- j klikne:
"Znorel bom!"
"Ali vidite," nadaljuje sodnik, ki je neizprosno zrl na obtoženca, "da vdova Lerouge ni mogla biti umorjena po nikomur drugem kot ravno od vas?"
"Že vidim," protestira Albert, "da sem postal žrtev one strašne fatalnosti, ko ljudje ne vedo več kaj delajo. Jaz sem nedolžen."
"Potem mi pa povejte, kje ste nahajali v torek zvečer."
"Ah, gospod," vzklikne jetnik. "Ali moram —." Toda kmalu zbere svoje misli in reče s hladnim glasom: "Dal sem vam edini odgovor, ki je bil mogoč."
Daburon vstane. Prišel je do zadnjega strašnega udarca.
"Torej je moja dolžnost," reče z nekako ironičnim glasom, "da vam osvežim spomin. Povedal va-m bom, kaj ste delali v torek večer. V torek večer, potem ko ste dobili iz steklenice vina nenavadno energijo, ste zapustili hišo. Ob 35 minut po 9. uri ste sedli v vlak v St. Lazare postaji. Ob 9. uro ste izstopili na Rueil postaji."
Dočim je sodnik govoril je v duhu neprestano mislil na starega detektiva Tabareta in ga občudoval. V vsem svojem življenju ni sodnik nikdar preza-del tako strašen udarec obtožencu pred seboj. Albert, katerega je hladnost popolnoma zapustila, je malodane že vse priznal. Podirati se je začel kot se podira zidovje, obstreljevano s topovskimi kroglami.
"In sedaj," nadaljuje preiskovalni sodnik, "poslušajte moj dobri nasvet. Ne zanikajte | ničesar več, ker nimate enega samega dokaza sebi v prid. Spremenite svoje mišljenje. Pravica je šla do skrajnosti in dobila v roke vse, kar je bilo važnega. Verjemite mi, da je najbolje, ako apelirate na us-miljenost sodnije; priznajte svojo krivdo!"
Daburon nikakor ni verjel, da bo jetnik zopet tajil. Videl ga je zlomljenega, premaganega, zmešanega. Vrgel se bo na koleno in prosil milosti. Toda sodnik se je motil.
Kakor je bil videti pobit in potlačen, pa je imel še pogum in moč, da je dvignil besedo protesta:
"Imate prav, gospod," reče z bolestnim, toda odločnim glasom. "Vse kaže na zločinca. Da sem jaz na vašem mestu bi postopal popolnoma enako kot vi postopate sedaj. Vendar ponovno prisegam, da sem nedolžen."
"Pri moji veri —." začne sodnik.
"Jaz sem nedolžen," ga prekine Albert, "in to bom ponavljal do zadnjega. Da, da, vsi dokazi so proti meni, da celo moje lastno obnašanje na sodni j i govori proti meni. Res je, da j« moj pogum zlomljen po tem neverjetnim in neizpodbitnim dokazom. Premagan sem, ker mi je nemogoče ugotoviti mojo nedolžnost. Toda
obupal še nis£m. Moja čast in moje življenje je v rokah Boga. V istem trenutku, ko stojim tu pred vami kot zgubljen, kakor vi mislite, pa nisem zgubil upanja, da mi bo končno prisojena popolna pravica, katero z zaupanjem pričakujem."
"Imate še kaj povedati?" zahteva sodnik.
"Ničesar. Povedal sem že vse, gospod."
"Torej vztrajate in zanikate krivdo?"
"Jaz sem nedolžen."
"Neumni ste —."
"Nedolžen sem."
"Dobro," reče Daburon, "do-! volj je za danes. Prečital se vam bo uradni zapisnik, potem' pa vas odpeljejo zopet v za-j por. Prosim vas, da si premislite. Mogoče vam noč prinese boljše razpoloženje. Ako želite govoriti z menoj, naznanite in takoj pridem. Oddati hočem tozadevna povelja. . Č i t a j t e, Constant!"
Ko Albert odide v spremstvu orožnikov, zagodrnja sodnik: "To je trdovratnež prve vrste." Sodnik je bil popolnoma prepričan, da je Albert kriv. Njemu je bil Albert tako gotovo morilec, kot če bi sam krivdo priznal. Četudi bo ves čas obravnave zagotavljal svojo nedolžnost, pa porotniki nikakor ne bodo mogli izreči oprostilne razsodbe v oči-gled tako številnih dokazov proti njemu. Stavil bi sto proti eni, da bo Albert spoznan krivim.
Toda vseeno, ko je bil Daburon sam, nikakor ni čutil onega zadovoljstva, ki se pojavi pri preiskovalnem sodniku, kadar je uspešno zaključil obravnavo. Nekaj ga je vznemirjalo in treslo. V dnu svojega srca je čutil nemir. Da, trium-firal je, toda ta zmaga je rodila le nemirnost, bolečino, mučenje. Končno je postal sam nad seboj jezen.
"Nekaj mi je govorilo," mrmra sodnik, "da sem storil napačno, ko sem prevzel ta slučaj. In sedaj sem kaznovan, ker nisem poslušal glas svoje vesti. Opravičiti se bom moral in izročiti vodstvo preiskave drugam. Vikomt de Com-marin je bil aretiran, zaprt, izprašan, premagan. Skoro gotovo bo spoznan krivim in obsojen. Ako bi bil tujec v tem slučaju bi lahko zopet stopil pred Klarico. Kot njen prijatelj bi jo lahko tolažil, pomešal moje solze z njenimi. In sčasoma bi se morebiti potolažila in skoro da bi ga pozabila. Da, celo nagradila bi me, kdo ve! Sedaj pa, naj se zgodi kar hoče, se ji bo grozilo pred menoj. Nikdar več me ne bo hotela pogledati. V njenih očeh postanem jaz morilec njenega ljubimca. Z rokami sem zgradil med seboj in med njo propad, katerega ne morem tekom stoletij napolniti in premostiti."
In nesrečni sodnik je začel samega sebe grenko psovati. Bil je skoro obupan. Nikdar še ni tako sovražil Alberta, tega nesrečneža, ki je omadeževan z zločinom, stal med njegovo srečo. In kako je sodnik preklinjal Tabareta. On sam se ne bi odločil tako hitro. Vso stvar bi dolgo premišljeval in pomislil na težave, ki utegnejo nastati. Toda ta krvni pes ga je slilil in ga prignal da brezmejne strasti, dokler ni postal popolnoma zmešan.
In v tem neugodnem trenutku se je pojavil Pere Tabaret v sodnikovi sobi. Obvestili so ga, da je zaslišanje končano. Prišel je, ves radoveden in ne-potrpežljiv, da izve, kaj se je zgodilo. Prepričan je bil, da je šlo vse kot namazano in da so se vsa njegova prerokovanja izvršila do pičice.
"Kaj je odgovoril?" vpraša sodnika, še predno dobro stopi v sobo.
"Očividno je pravi zločinec,"
odvrne sodnik, toda s takim glasom, da je Tabareta zazeblo okoli srca.
Pere Tabaret, ki je pričakoval cele košare pohvale in priznanja, je bil ves začuden radi sodnikovega glasu.
"Prišel sem," reče ponižno, "da doženem, če so potrebne nadaljne preiskave' da pode-remo vse izgovore, katere je rabil jetnik."
"Jetnik ni imel nobenih izgovorov," odvrne sodnik suhot-no.
"Kaj!" vzklikne stari detektiv, "nobenih izgovorov? Ha! Oprostite mi! Torej je obtoženec priznal svojo krivdo?"
"Ničesar ni priznal," odvrne sodnik nevoljno. "Ničesar ni priznal. Rekel je samo, da so dokazi neizpodbitni. Tudi ni hotel povedati, kje se je nahajal v torek večer, sicer pa je neprestano zatrjeval svojo nedolžnost."
Tabaret je stal v sredini dvorane, usta je imel široko odprta, ušesa so mu skoro migala. Bil je živa slika največjega presenečenja. Zdelo se je, kot bi pravkar strela udarila v njega.
Kljub vsej jezi, ki je plam-tela v srcu Daburona, pa se je moral sodnik smejati, da celo sodni pisar se je zarežal, kar je bilo skrajno neobičajno.
"Nobenega izgovora, nobenega," mrmra stari Tabaret. "Ha To je nerazumljivo. Nobenega izgovora! Motiti se moramo vsi skupaj! No torej ni zločinec. Sedaj celo jaz verujem, da on ni morilec."
Preiskovalni sodnik je čutil da je moral biti stari detektiv j tekom sodnijskega zaslišanja v kaki krčmi, kjer se ga je preveč nalezel ali pa da je ob norel.
"Vendar," reče sodnik, "mi se ne motimo. Preveč jasno je dokazano, da je gospod de Commariji morilec. In če»se vam zdi, vprašajte Constanta za report o preiskavi. Prečitaj-te vse, dočim jaz uredim te listine."
In Tabaret se vsede na stol
sodnega pisarja, podpre glavo in
Z rokami si
jj—----- začne čitati
sodnijski zapisnik. V par mi-I nutah je že pogoltnil vso pi-jsavo. Ko je skončal, je vstal ves divji, bled in potrt obenem.
"Gospod," reče sodniku z nekakim nenavadnim glasom. "Priznati moram, da sem jaz, povzročitelj strašne napake. Ta mož je nedolžen."
Boksarja Max Baer in Tommy Farr, sta se oni dan mlatila in oba dobila precej lepe spomine na očeh. Zmaga je bila prisojena. Baeru. in tako bo imel priliko, da se spopade z onim, ki bo z m a g al v borbi Louis-Schmelling.
Hitlerjeva rojstna hiša v Braunau, Av atrij a, katero je obiskal prvič po 24 letih v svojem, pohodu v Avstrijo.
Pozor, marjašarji! V Ameriko so dospele nove vrste karte, ki bodo napravil ? pravo revolucijo med igrnvci. V novih kartah je namreč pet raznih vrst, med tem, ko so bile dozdaj samo štiri. Dozdaj smo bili vajeni križa, srca, želoda in, demant; zdaj bo pa še peta barva, orel. Naši mar-jašarji pravijo, da se bodo držali dosedanjih kdrt.
"Odnehajte vendar," reče Daburon, ne da bi prenehal s pripravami za odhod, "saj vendar v tako važnem trenutku ne boste zgubili glave, moj dragi Tabaret. Kako morete sedaj, potem ko ste prečital i zapisnik —"
(Dalje prihodnjič.)
Baseball igralec ocl newyorskih Yankees, je najboljše plačan žogometni igralec v Ameriki. Je to L on Gehrig, ki je podpisal za letošnjo sezono pogodbo, po kateri bo dobil $39,000. Sprva, je sicer zahteval $40,000, pa se je nazadnje le "podal." Na> sliki je s svojo ženo.
Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je:
Ustanovljeni; 2. aprila 1894. inkorporirana 12. januarja 1898 v državi Ulinois, s sedežem v mestu Joliet. Illinois. POSLUJE ŽE 44. LETO Glavni urad v lastnem- domu: 508 No. Chicago St., Joliet, Illinois SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $4,000,000 SOLVENTNOST K. «. K. JEDNOTE ZNAŠA NAD 100%.
K. S. K. Jednota ima okrog 35,000 Članov in članic v odraslem in mladinskem oddelka.
SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 186.
V Clevrfandu- Ohio je IG naših krajevnih društev.
S'lupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega 42-letnega obstanka nad $5,900,000.00.
GESLO K. S. K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM in NAROD!"
ie se hoče*, zavarovati pri dobri, pošteni in solver.tni podporn. organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K. S. K. Jednota sprejema v svojo sredo člane in članice od 1C. do 55. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko za $250; $500; $1000; $1500 in $2000 posmrtnine.
V	Mladinskem Oddelku K. S. K. J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "A" ali "B." Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo 15c za razred "A" in 30c za razred "B" in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" se plača do $1000.00 posmrtnine.
BOLNIŠKA PODPORAl
Zavaruješ se lahko za $2.00; $1.00 in 50c na dan ali $5.00 na teden. Asesment primerno nizek.
K. S. K. Jednota nudi članstvu štiri najmodernejše vrste zavarovanja.
člani in članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo jim rezervo 'vplačano v gotovini.
Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljnih ases-mentev.
Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote,"' ki izhaja enkrat na teden v slovenskem in angleškem jeziku in katerega dobiva vsak član in članica.
Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) pri K. S. K. Jednoti. kot pravi materi vdov in sirot, če še hisi član ali članica te mogočne in bogate podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj.
V	vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva, spadajočega k tej solventni katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba je le osem oseb v starosti od 16 do 55. leta. — Za nadaljna pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 508 No. Chicago Street, Joliet, Illinois.
V JUGOSLAVIJO
SAMO 7 DNI
če potujete na eksoresnih parnikih:
BREMEN • EUROPA
Brzi vlak ob Bremen in Europa v Bremerhaven zajamči udobno potovanje do Ljubljane
Ali potujte s priljubljenimi okspres. parniki:
COLUMBUS HANSA • DEUTSCHLAND HAMBURG • NEW YORK
Izborne železniške zveze od Cherbourga, Bremena ali Hamburga
Strokovnjaški nasveti glede vizejev za priseljence in obiskovalce.
Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali 1430 Euclid Avenue	Cleveland, Ohio
HAMBURG-AMERICAN LINE NORTH GERMAN LLQYP