Na svitlobo dane » kraj nske m 1 u etyske družbe Tečaj VI srédo 19. maliga serpana 1848. List 99 Znamnja đežja (Legenda.) ospod in sveti Peter sta O hudi suši potvala, Pekoče sonce je sijalo, Ker dolgo časa ni dežvalo. O govoriei téj in téj Koračita počas napréj, Kar jima mož gredé po poti Priletin, star že pride proti. »Je vroče, stari mož! vam kaj?« Ga vpraša sveti Peter zdaj , »»Se vé de«« starcek urno praví In te besede še pristavi: »Je vroče, stari mož! vam kaj Ga vpraša sveti Peter zdaj »»Se ve de«« ?« starcek urno praví In te besede še pristavi : »»Zarés vrocina huda je, Pa menim, kmalo dež pojde; Že v kadi zjutrej je berbralo Ko pervo sonce je zasjalo««. Gospod pa mu odgovori: »»Mož vaša véra prava ni, Nebo za tega voljo dalo Dežjii ne bode vam še kmalo«« Naprej grestà; in drugi dan Popotvata na drugo stran , Sijalo sonce je pekoče, Ko včerej, spet bilo je vroče. Gospod pa mu odgovori: »»Mož! vaša véra prava ni, Nebo za tega voljo dalo Dežjá ne bode vam še kmalo«« Naprej grestà; in drugi dan Popotvata na drugo stran, Sijalo peko ? Ko vceraj, spet bilo O govoriei téj in téj Koracita pocas naprej , Kar jima mož grede po poti Priletin, star že pride proti. 1 une pred Peter spet, zopet leta Kakor Ga pra prasa »»Se vé de«« In te besede še pristavi pravi »»Zares * r huda Pa menim, kmalo dež pojde Ze vidil černiga po cesti Sim davi zgodej polža lesti. ? O govoriei téj in téj Koracita počas naprej Kar jima mož gredé po poti Priletin, star že pride proti. »»Zares vrocina huda je, Po dežji zéva skorej vse, Pa sej.pomaga Bog u sili, Ter kmalo dež nam dal bo mili.«« Gospod pa mu odgovori: »»Mož! vaša vera prava ni, Nebó za tega voljo dalo Dežjá ne bode vam še kmalo««. Naprej grestà; in drugi dan Popotvata na drugo stran Sijalo sonce je pekoče, Ko včerej , spet bilo je vroče. O govoriei téj in téj Koračita počas napréj, Kar jim Priletin mož gredé po poti tar že pride proti. »Je vroče, moz ? kaj Ga vpraša sveti Peter zdaj, »»Se vé de«« — naglo starček ïn te besede še pristavi: pravi ? ? 7 »»Zares vrocina huda je Pa menim, kmalo dež pojde Pod streho moja se viseća Zaperla neža *) je bodeča.«« *) N eža, ternjato zelše, einfache Eber carlina acaulis. wurz ? Gospod pa mu odgovori: »»Mož! pravo véro imate vi, O kratkim dež na polje pride, Ki tù v okolici se snide««. Odideta naprej od tod; Zgodi se, kar je djal Gospod, Nebó in sonce megla skrije, Z oblakov kmalo dež se vlije. Učiš se, clovek! De v< In de iz tegá ? gré le v Bogá ? prazne vraže Nam poti prave pac ; kaze. M. Valj Ziiiota zastran zelene kave (Dalje.) Ce se je ta zmota po nesreći med ljudi za po druzih podnebnih okoljšinah dozoriti zamore. Samo v Evropi, v našim delu svetá, ne raste. Brezštevilne so njene baže, različne po de plodila, se je bodo pa tudi zopet znebili, če le želah in krajih, kjer raste. Pa vender se v tergo iastnosti kave umno pomisli jo in opravilo poznajo, vini le tri poglavitne baže razločijo. i. Arabs ka ali levantinska kava. 2. Južno-Indovska in 3. Zahodno-Indovska ali Amerikanska kako se kava zelena naredi. Farba ni nikakor razsodno znamnje Iastnosti in dobrote kave, in v tergovini se je cio malo najde • v » kava. Zernje levant i nske kave je nar manjsi iii uuMiuit ivavuf ni v i/Ci ^u vini ol ju tiu niaiu n aj tic^ iva v a. /Jti jjj o i i a u t j u o i\ u nu ? v jv de bi sama na sebi, zelena bila. Iz Arabije in in po primeri proti drugi nar bolj tamne farbe Abisinije (v Afriki), kjer je njeni pravi dom, nikakor zelene; so kavo povsod zasadili, tedej raste zdaj po vsih pride, je nar imenitniši, ce se ravno njeno rujavo , pa tista kava, ki nam iz Moke v Arábii svetá v Asii Afrik i. v zahodni Indii ali v svojih mešičkih zavito zer Ameriki in po njih otokih takó ďelječ proti severju, nje, na videz malo priporočuje. Indovska kava dokler po potrebni, svoji natori pristojni gorkoti in to je tista, ki v južni Indii in na nje otokih raste černkasto, večidel še n j e ISS ima veliko in rumenkasto? iz otoka Java pa ble-do, skorej belo zernje. — Amerikanska kava ima zernje srednje velikosti, sploh zelénkaste farbe; pa boljši baže se tudi na rumenkasto veržejo, kakor kava iz Martinika, ki ima okrogljato sivo, in nektere braziljanske baže, ki imajo tamno-ru-menkasto zernje. Že iz tega vidimo, de zelena kava se le vAmeriki dobiva, pa še manj kakor jo tam zelene doraste, je do nas pride zató, ker se farba spremení. Višnjevo-sivo zernje Martiniške kave kmalo obledí, in zelene farbe zarumenijo. Iz Amerike v Evropo mora kava celo grozno široko morje (Ocean) in do Tersta še tudi veči del sreddežel-skiga morja v brodu preplavati. Na takó dolgi poti pa zrak, kislic iz podnebja, solnate soparce in morska voda farbi in pa tudi notranji dobroti kave kar velike premembe načinijo ; posebno zelena farba vsa obledí ali zarumeni tište kave, ki je berž po dozo-renji v bačvah (sodih) dobro natlačena poslana bila. Vse to spričuje ? de zelene kave cio malo do nas pride, in de je prazna véra, zeleno kavo nar boljši ceniti in po štacunah le po zeleni kavi popraševati. Če pa vender ljudjé le zeleno kavo imeti hočejo, kaj je storiti kupcam in tergovcam? Prisiljeni so, kavi toliko poželjeno zeleno farbo načiniti. Kakó se pa to naredi? Naredi se tako le, de Vi zeleno kavo kupovaje in vživaje si svoje zdravje podkopujete in po verhi pa še denar tratite. Kavo farbati se rabijo tri reci. Pervič indiga, ktere v prah stolčene na vsako vreče eno dobro pest denejo. Indiga je izlečik nekih rastljin, ktere stran drugih obstojnih delov višnjevo farbo v sebi imajo; posebno dobra za to je rastljina, tudi indiga imenovana. Listje (pirje) takih rastljin v vodi močijo, dokler voda farbo izleče, ktera na dno pade in se po odcejeni vodi vkosčkih posuši. Per-vini take farbe sta neki gnjilic (Stickstoff) s kisli-cam, kteriga iz vode in podnebja na se vleče, kemijsko zedinjena. Pa imaše druzih obstojnih delov v sebi; nar lepši tergovska indiga ima še v sebi nekoliko kislo rumenine, smole, apna in železo-kisline. Po mnogim namenu v rokodelsko ali obert-niško porabo morajo indigo še svojih ptujih obstojnih delov po kemijško očistiti; pa za farbanje kave se tudi nar slabši indiga rabi. — Drugo reč tergovci za skrivnost imajo in se od njih lahko ne zvé. To je železo z žeplokislíno zedinjeno ali zeleni vitrijol. Od tega med indigo na vreče za eno žlico denejo, zató de se obstojni deli indige ločijo, de se višnjeva farba na zelénkasto spremení in se zernja bolj stanovitno prime; zakaj če bi samo indigo rabili, bi farba le višnjeva (plava) bila in bi se lahko od zernja odergnila. - Tretja reč je v prah stolčeno oglje, in ga pride kmalo v začetku ali pa pozneje tudi ena pest na vsako vreče. To storí, de se zernje še bolj ogladi in pa de zelena farba svitla ne ostane, temuč media ali tamno zelena pride. Obstojni deli indige in vitrijola se po suhi poti težko ločijo in zedinijo; pa verio mahanje in zibanje kave v vrečih storí, de se vse skup sogreje, in se vender nekej farbe loci in zernja prime, tako de vsako zerno kave s tanjko tanjko kožico zelénkaste farbe převleče. Ker so pa vsi obstojni deli indige in vitrijola sklijoči, žgeči in razjedljivi ter strupeni, tudi vsako zerno farbane kave strup eno kožico dobi. Pravijo sicer, de se zelena kožica per žganji kave sožge in v prah razpade, ter člověku, kteri farbano kavo vživa, nič ne škodje. Pa to ni ravno takó razjašnjena resnica. Znano nam je? de se sirova kava že samo od moćnih dišav, če jim je blizo, spridi; posebno amerikanska kava, ki ima bolj mehko zernje od levantinske ali indovske, je spridenju močno pod-veržena, zató dostikrat kava, ki jo iz Amerike po-šiljajo, od ruma, siroviga sladkora, popra, žbic, in druzih dišav, ktere so ž njo v brodi naložene bile, zopern duh in skliječi slad dobiva. Tudi tergovci kavo v svojih založnicah od dišav in kislin dalječ proč spravljeno deržé, de se jim ne spridi. Će tedaj kava, brez de bi se jih tišala, le blizo nekterih reci leži, zopern slad dobiva, kolikanj več morajo reči, s kterimi jo dergnejo in gulijo, njeno notranjo lastnost otrovati? Znano je tudi vsaki gospodinji, de perva stopnja žganja kave je ta, de zernje od vročine nekej oljnate mokrotě iz sebe spusti, ko-mur pravijo, de se potí; s to mokroto zedinjena se pa zelena farbna kožica še le bolj zerna prime, namesti de bi se odrušila. Zeleno farbana kava tedaj ne more nikakor zdrava biti. (Konec sledi,) Oglas Iz moeirja. (Konec.") Zdej, predragi bravec! pa pojdi z menoj še enkrat na močir, in poglej strelca (jagra) s psam — kako skačeta veasih po njivah, kjer visoko žito stoji ali drugi sadeži rastejo , z velikim trudam vsejani — zavoljo ene prepelice dostikrat toliko pohodita in potapta-ta, de se Bogu usmili ! Nej pa tak střelec na mocirji kakiga kmeta ali pa tudi kakiga druziga člověka, ki ni v strelsko družbo zapisan, zapazi, gorjé mu! In ravno taka je z lovam (jago) po druzih gojzdih. Ali se je tedej čuditi, de iz tacih prepirov dostikrat hudo sovražtvo postane? Dobro sicer vémo, de střelci (jagri) niso ravno vsiga tega krivi, ker si oni take lovske pravice — dostikrat drago — kupijo, pa dozdanja lovska postava ni bila pravična, in ta se mora zdej po novi postavi odpraviti. Ke'r žival kmetu škodo delà in zajic njegove drevesa gloje, nej ima tudi on pravico, na svoji zemlji streljati. Gospodje nej pa nikar ne mislijo, de bojo za tega voljo ob lovsko veselje prišli, ker jim bojo kmetje radi lov prepustili, če jim bojo vsako léto kej za-nj plačevali. Tako se bosta kmet in gospod tudi v ti reči sprijaznila, in kmet si bo gospodam po- streči prizadeval. Pa bi utegnil kdo rêci: „Potem bojo pa kmetje vso žival postřelili.u Nikar, gospodje, tega ne mislite — še morebiti več je boste vlovili, kakor dosihmal! Kaj mislite, de vaši sedanji borštnarji niso takó prebrisani, de bi bolj na svoj dobiček in na svojo mošnjo ne gledali, kakor na vašo kuhnjo ! Kajžarji—vaši borštnarji — so izurjeni střelci, in strelajo skrivej, kar le morejo. Takó pridejo vlastniki lova ob veliko živali. Lahko bi še več od tega govoril — pa naj bo to dovelj! Naši častitljivi poslanci na Dunaji pa nej se tudi za tó potegnejo, de se bo tudi lovska pravica (Jagd-recht) po pravici poravnala ! To je glas iz močirja. *) De se bojo dozdanje lovske pravice po postavah nove vladije spremenile, je gotovoj kakó se bo ta reč poravnala, bo -—kakor v desetini, tlaki i. t. d. — deržavni zbor raz-sodil. Do tistihmal veljajo pa stare postave. Potem pa nej bo skerb kmetov in vsih druzih gospôskih posestnikov, de se ne bo žival streljala, kakor bi komii v glavo padlo, sicer sčasama ne bojo ne oni, ne mestniki zajca vec vidili, kakor iz Hrovaškiga slišimo, kjer že skorej ni zajca vec. Ako bi se vsaki čas žival streljala, bi se postřelila tudi bréja žival, in tako se bo kmalo vès zarod po-končal. Nej tedej umni kmetje ta opomin dobro prevdarijo, in nej se, k adar bo nova p o sta va poterjena, združijo cele soséske, de ne bo vsak pastir po svoji volji streljal, ker jim bojo potem mestni střelci radi vsako léto primerno pla-čilo za lov odrajtovali. Takó bojo kmetje dobiček, mestniki pa veselje iméli — zárod žival se bo pa ohranil. Vredništvo. 133 Bo®- » daj 7 de bi se kmalo vse lepo poravnalo, in de bi edinost, prijaznost, mir in sprava povsod kmalo kraljevala drugod je Koroški m stavili. Godilo Matj v • močirja Gosp ej sedel na Spomín list Koi'osko ItelO ill lijeno ljudstvo zbrano bilo. Prihodnji vojvoda je přisel kišio vođo. Med visoke gore, ki Krajnsko od Koroški je posadil nebeski Stvarnik prijazno dolinico tudi znano, kakó so se nekdanji vojvodi na je vse na lepim polji pri ti QSaalfeld), dve uri od Celovca. Tam je kamnu kmet, in krog njega je vse sprem- ; spre- okroglim 7 od vitezov in žlahtnikov, in kmečk oblečen dej je šel med dvéma bandercama Goriški knez, in zraven 7 cijo, kteri Koroška Bela leži. Tit izvirajo, komej 20 sto v so cerniga okroglim pinj saksebi, stir je studenci kisl nen), ktera ima, de (Sauerbrun- zaprasa vola in medliga kamnu sedéči kmet slovenskim jeziku konja peljali. Kader na noviga vojvoda ugleda, y> Kd naj j° piješ ali naj se v nji koplj neizreceno veliko zd ? k mkej stop Ljudstvo je odg ta i k m v sebi. Veliko tav 1 oj vo d J u Kmet praša dalje žent ljudi, na tem mestu ozdravljenih, hvali Bogá in P • v » J P taki De tud dnik, oskerbnik prid prepéva slavo kisle vode Koroške Bele Kemikarji, preiskavši obstojné dele kisle vode nam dali na znanje, de je ona sil dezele in prostosti nase? Je tud sreće nase var h ker- ? so k vere > d in t Vojvoda je mogel bogata mnozih obljubo storiti, de si bo za pravico vse prizadèl 7 mogel, ako de bi se mogel soli in gázov, ki nam jih kisli in rezni okus, in v nos ravno bi pri tem takó obozati bodeči duh naznanita. Zdravniki iz večlétnSh skušinj slabe živine, kakor sta vol in konj, poslužiti. Kmetu je mio danih, tudi tisto prepričani, pa so poterdili kar so kemikarji našli bilo potem 60 vinarjev za odkup Veliko zdravilno moč Belšk k tega kraja kisle vode pa po ? bistra zdi viksa se cisti zra natorna le pot a tihe dolinice ki je oslabljenimu truplu toliko krepčalo d in dvoje živinče in vojvodova obléká, in njegova hiša je bila davkov prosta. Na to je kmet udaril vojvoda na i sodnik rajski mir kraljuje, levo lice, mu je priporocil, de naj bo pi . V * 1 je šel s kamna in s svojim konjem in vôlam prec. Noví Kterim bolnikam pa pomaga kisla voda, ki izvira vojvoda pa je stopil na kamen, je i gal z mečem krog iz tukajsnih studencov stim 7 ki so lab terpljenji, naj bojo mozkiga ali ženski po eni ali Z eno besedo: vsim ti- sebe po zraku, in je ljudstvu obljubil dobre in prave po dolzih boleznih ali po dolgim eodbé. Zdaj je šel v cerkev bližnjo s. Petra, in po drug poti veliko k dolgo terpeca drisk ob ga spola zgubili, ki so ktere je je se opravljeni božji službi je bil po vojvodsko oblečen na to žlahtnike pogostoval. Je jezdil daljej čez polje, je vsedel tam na kamnitin stol, deželi pravice poterdil in posestva delil. Nasprot mu je pa ljudstvo pokorsino pohondrie) tare, kterih želodec in čeva so oslabéle, zvestobo obljubilo. Vse se je sklenilo z božjo službo moc pripravila, ktere bled (Bleichsucht) ali be li tók mami, ktere otožnost(Hj de ne kuhajo ali bavij Vsim tedej. kterim m jedi! V t 7 kakor je pi i. t manjka v cerkvi Gosp vojvoda I te. Takošno opravilo je vpeljal konec osmiga stolétj ? Ker ima pa kisla voda veliko okrepčaj v t moci godilo f in zadnjic se je ko je bil avstrijanski Nadvojvoda Ernes t v létu v sebi, vsak sam lahko previdi, de Belška kisla voda 1414 Koroški vojvoda postavlj ne tekne in de je clo škodljiva takim, ki kri pljujejo ki imajo nagnjenje k pljučnim in k prisadnim bo leznim sploh, in ki imajo v e P. Hicinger 7 v e li ko Zatorej je treba — kakor pri k Istrijanski Slovenci ki bolezni se bolnik poprej s svojim zdravnikam poméni de ali je med r prav 7 de reržaškim in Reškim (Nasledba 15. lista.) morjem gre v Belo kislo vodo pit in se kopat, ali ne. Na piru, ali na obědu so naj pervie v hiši neveste pri tem veselji so trije poglavarji, ktere morajo vsí ? Ako je pa zdravnik spoznal, ljubi prijatel de je tvoji bolezni kisla voda tečna, pojdi brez odlašanja spoštevati in brez njih pripuščenja ne sme nobeden nic tu sèm pomoci iskat! Preprical se boš, de boš tù v 4 storiti; toliko oblast imajo, de če hoče eden plesati, ali tednih več dosesrel. kot ool léta z dru Ajdi! počnejo brez straha. takrat vsi dobimo, je treba, de per svojim dozdanjim ostanem: pride, ga bom z veseljem sprejel kadar pa boljši dan Domaćina ima to posebno pravico, de sme vse po Fi\ Metelko ga on sam slane posiliti s toliko žmulji vina, kolikor zamore popiti; namesto žmuljev imajo tudi eni majolike ktere imenujejo zdravice. Domaćina si napolni svoj žmulj popije; de ? 5 îPrijazno vprasanje napije vsim poslanim potem in ga mozko brez straha gre polni žmulj okoli in vsak ga mora popiti ? pride zopet versta na domaćina, kteri z noviga napiva namesto bravcov, ki druzih jezikov ne umejo razun slovenskiga. Spreljube Novice ! Ve ste naše stare prijatlice in učenice, ste nam že marsikaj razjasnile; ne bodite jezne, Kaj bi bilo, ko bi bil domaćina pijanec j kér ima, kakor sim de pri vas zopet svitlobe išemo! V ljubi novi „Slovénii" smo ? vsakiga posiliti toliko zmuljev po nekake nam nove besede brali, ki celo ne moremo ve pred rekel, pravico piti, kolikor jih on popije, mislim, de bi marsikdo šel diti, ali bi bile slovenske, ali ne? Ve semtertje po svetu pod mizo; pa. tega se ni bati, zakaj domaćina je vselej hođite, vse obóhate, in ste zlo prebrisane, vémo, de ste pameten mož. Kakor domaćina neha žmulj okoli pošiljati ? zgubi jih že kje slišale ; povejte nam tedej samo to, ali so , ali ne ? Ce so našiga pleména, se slovenskiga pleména svojo službo in cast, in zdej je stari svat poglavar, jih bomo že učili, sej ste že včasi pravile, de z novimi siliti piti, ampak on rečmi tudi nove besede pridejo; le to prosimo, de bi se kteriga Stari svat nima pravice , napiva vsim, pa samo kdor hoče, mu odgovori in pije; nam nekoliko razlagale. Ce so pa ptujke, nas bo paže kadar neha obedo, počne péti in hišnimu gospodarja skerbćlo, se jih poprijemati, in Ve same ste že ne- rece, de naj pripravi vecerjo; za vecerjo se dajo ceterti , makaroni in druge take od skopča, pečenka od jancov kterikrat govorile, de to ni lepo, če se nam, ki nismo tolikanj omikaniga soderga déla ? še sladu, ni bila po volji stvari. Kadar povečćrjajo, peljejo nevésto proč od nje uniga učenika, ki je prašal: ..kako bodo puštabi noter- hiŠe v hišo ženina, in to večidel okoli polnoči. (Dalje sledi.) Tudi smo že skusili, de nimajo besede nic talani ?" postanka, če se ne smemo zanesti, de so domaće y eden nam jih na uho trobi, utegne drug Odgovor. (Konec.) V neznanih besedah je sosebno slabim očém težko podil in ograjal priti, bo pa vse raz-de ne rečemo sfavšal. Ťukej nekaj tacih besedi postavimo,ljube Novice! ki jih utegnitetudi Slovenii" povedati, če ne bo huda ; ko bi se ji pa « . . • ... - v . , V Ê . » razlociti vaš c od e; v latinskim pisanji zavolj tega razločka devamo kljuko nad c,kar se pa tukaj nesme, ž so tudi zaderžavne imeli s tim zameriti, pa rajši molčite od tega, ker smo Slovenci terdni in mirni kristjanje, in se prepira zlo s 4 % ê sicer bo c. Te kljuke nad c ali mudivne v hitropisu. Velikrat cele beséde z eno po-tégo ne morete zapisati. Lejte to so ob kratkim pokazane slabosti in pomanjkljivosti Vašiga pravopisa. Zató ga učeni gospodje v časopisu, ki se mu pravi : „ Jordans Jahrb. f. d. lit. Leipzig 1847, V. Jahrg". imenujejo tačasni (provisorisch) pravopis. V ravno tem časopisu je tudi dokazano in na ravnost rečeno, de so vse čerke mojiga pravopisa silno potrebne („sehr nothwendig"). Kakih pomanjkljivost mojiga pravopisa mi dozdaj še nihče ni pokazal. Samo to pravijo, de čerke niso lepe, pa sim vender tudi že kteriga slišal reči, de so lepši bojimo. Take besede so postavimo : audiencia, čitav nica, kategorija, uradnik, uniforma, députa cia , blagorečje, manifest, diplom, kro nan ja barikada, politiško, nepolitiško, kandidat, der žavljan, katastrofa, provizorno, poslanik, ? rantiraii, objektivnost, sub j ekti vn o s t, repu blik a in več druzih. Podkorenčan. in prijetňisi kakor Vaši : c, s, ž. Kar lepoto čerk zadene, je gotovo, de se dajo zlepšati; sej vémo , de ? tudi latinske cerke niso bile vselej tako lepe kot so zdaj. lepo podobo sv. Viktorina DroVitiiice za léto Í848 ucitelam ino učencam, starisam ino otrokam v podučenje ino za kratek čas. I i I. léto. Na svitlo dal Matija V o dušek, apat v Celi. Letašnje Drobtince so nam zopet polno lepih naukov prinesle, kakor poprejšnja tečaja. Na cêlu imajo ptujskiga škofa, čigar življe- ? Cerke starih .Slovanov so menj lepe od latinskih * pa nje je precej v začetku po gosp J. Mur šeću učeno vender pravi izrek vsake beséde popolnama razločno pred popisano v f j ir i i • « rsj i â « « « V « rnm-mm oci postavijo ; zató pa tudi med Slovani, kteri stare čerke Unanja podoba je tista, kakor lani pa rabijo 5 ni nikoli tacih prepirov zavolj pravopisa , med temi, kteri so se latinskih lepših čerk přijeli. Sama lepota člověka ne storí zadovoljniga. kakor vrednika so D rob tin ce druziga dobile, namreč visokočastitljiviga in učeniga gospođa Mati j a V o duška, Oelejskiga apata kteri v predgovoru pravijo : ,1) „Slovenci! sercama vošim , Cehi in Poljaki, akoravno imajo veliko pisaniga v de bi Vam letošne Drobtince tako vstregle ko lanske svojim jeziku, so se že od nekdaj prepirali zavolj pra- in predlanske , kar tudi ne dvojim, će Vam kje spre-vopisa in njih prepirov še zdaj ni konca, upanje pa vender imamo , de bodo ti prepiri skorej jenjali, ker si mén izdatela ne bo pomote dělal, in bi jih zatadelmanj obrajtali, kér Vam jih nova roka ponudi. Alj dokler učeni g ospodje prizadevajo, kakor vidimo v zgorej ime- je léto podajatela Drobtinc premenilo , letnika ni v ni novanim časopisu, tak pravopis vstanoviti, de se bo čemur mogla vsaka beséda obernilo, razen, de mu je na čelo drugo dalo i mé. po pravim izreku z njim pisati. Med tem je pa moj pravopis, de se pomanjkljivost Va-iiga in Truberjeviga pravopisa z njim nadomćsti, in za Po tem, ko so Visoko prečestiti Milostljivi Gospod Anton Slo mše k iz Celske apatije na sedež Lavantinske skofije preselili se, in přejeli velike opravila in viksi skerbi, niso več utegnili se pečati z naberanjam in vre visji slovoslovsko učenost silno potreben ; sicer bi mogli — ____^.......t------~--------v------ -, naši sedanji slovoslovci za potrebne razločke v pisanji, dovanjam malih drobtinc. Meni se je sporočila skerb za naberanje zostavkov za slavni letnik", i. t. d. Kér smo lani na dróbno od Drobtinc in njih na kakor so nekdanji storili, kar se iz Kopitarjeve slovnice léta 1808 in tudi iz druziga pisanja vidi, pri ćirilskim a li ■■■■^■■■■IM ■■■■■■MM daj pa glagoliškim pravopisu pomoći iskati. Dokler te- prave govorili, in so letas v ravno tišti podobi, in tištim pravopisa potřebám našiga jezika primerjeniga ne duhu pisane , torej ménimo, de ni potreba od njih letas lirez de bi se hotli v kak abecedin prepir zariniti, bomo druço pot, častiti gospod professor! ťaš odgovor le ob kratkim pregledali: ali so Vaši dokazi vel javni ali ne. In s tem bomo dokončali to reč. Vredništvo. Častito vredništvo »Slovenije« nima # v nic zoper na »pri jazno vprasanje« marvec mu je prav d se zastran ene in druge reči pomenimo. Odgovor na Vaše vprasanje, dra brav V bomo *pa drugo pot dali Vredništv 135 na tanjko govoriti; samo to pristavimo, đe gospoda apata pisavca deržali. Zavolj umljivosti bi bilo dobro, bravcu M. Voduèka poznamo, kakor pobožniga in učeniga imenovano slovnico pri roki imeti, ker se ne more vse v r moza, in vnetiga Slovenca; torej smejo bravci tudi v ponavljati, in marsikaka rec se le oméni. dobriga v Drobtincah pričakovati, kakor prihodnje vsiga dosihmal. Pa tudi Milostljivi skof jih niso popolnarna zapustili, kér so veliko spisov za Drobtince pri vsih bodo nabirke za Drobtince tudi prihodnjič pregledovali in varh tega letnika ostali. Tako bo Njih duh tudi prihodnjič v Drobtincah vladal. (Dalje sledi.) V svojih obilnih opravilih sami spisali, in se obljubili Županova flicka. Veséla igra (komedija) igrana v Ljubljani dan tega mesca v 58 let je preteklo, kar je bila Županova Mick y poslovenj od gosp. Ant Linhart y ta daj ni ga Od besede in njene oblćke Drobtinc z veseljem c. k. tajnika dezelniga poglavarstva v Ljubljani naznanimo, de se veliko bolj z govoram naših Novic vjémate, kakor druge knjige daljnih štajarskih krajev. iz unih, zlasti nekoliko bolj Poglavitne locine kazala so Pogovor za léto 1848 ; Drobtinc posvećenje sv. Vikto- tisto stopnj » rinu, Ptujskimu škofu. , per- krat igrana. Veliko Ljubljance je med tem časam že v Savo stêklo, veliko se je med tem na svetu prekuc- de smo po dolzih težavah zopet na na kteri so naši starši že pred 58 nilo y y hvala Bog prišli y A. Stare resnice v novi obléki. leti stali, ko igrati. so sméli, kakor zdej mi, „Županovo Micko cc B. Prigodbe žalostné in vesele. C. Razgled za stare in mlade ljudi. D. Prilike in basni. E. Ogledalo za solo in domačo rejo otrok. F. Slovenska gerlica, ki ima I. pesme zvediti: kdo de je takrat (1790) Linhart Gotovo bo marsikteriga naših dražih bravcov mikalo ovo komedijo za otroke; II. za dobro voljo; III. za kratek cas ; IV. igral 2 Stara gospa, ktera se še z veseljem pervi za pobožnost. — Papir ja in nati sa pa ne moremo krat igrane „Micke" spomni, so mi povedali, de že vsi hvaliti, posebno neprijeten je natis z večimi čerkami. tadajni igravci v grobu počivajo. Imenitni igravci pa so Slovstvo* Kratka slovenska slovnica za pervénce. Na svitlo dal Dr. J. Muršec, učitelj veroznanstva pri gt. st. meščanski šoli v Gradci 1847. * bili vsi y in o Bog jim daj večni mir in pokoj go tovo so bili tuđi iskreni Slovenci Tulpenhajm je bil vlastnik suknarske fabrike v Selu pod Ljublj gosp. Deselbruner; Sternfeldovka je bila žlah. auu , žena To lične delce, ki ga imamo pred seboj, ima le ^ o* » ospoda Garcarolita; Monkof je bil gosp. M w --------7 o --------- l ' iv u f iv, it dravnik inLinhartov svak; Jaka župan je bil 87 straní v osmini; popir je lep, natis razločin, cena Dr. Morak (poslednjič c. k. dvorni svetovavec na Du samo 10 kraje, v srebru. Kar pa no tra nj i obség tiče, je v primeri z ma naji) Micka je bila gosp. Linhart žena; A je bil Dr. Pill Glažek pa Dr. Rep ----r™ ---------J - -----o ----7 v> I----------------— JV un JL» 1 . JL 111 VI ^ V« 1 tt /j U ft. JI u 1/1 . II I lim prostorám bolj obširin, kakor bi se kdo pri pervim (Souffleur) je bil gosp. Linhart sam šeptavec pogledu nadjal. Iz celiga delà se razodeva, de je gosp pisavec to slovnico s premislikam osnoval, in razsnova- ljanskim gledi nje skerbno prevdaril. Akoravno se sèmtertje — kar ni drugači misliti — v besedi, invvezavi le štajarskimu narečju lastne like najdejo, se vender slovnica po pravici smé „slovenska" imenovati. Enake delà zlasti Ali je bila pred Linhartovimi komedijami v Ljub kaka lovensk igra igrana, nismo mogli zvediti y gosp II. Košta govori sicer v svojih Spominkih Krajnske dežele" od nemških janskih in francozkih komedij v Ljublj y tali- od slovenskih y sedanji dobi zlo prav pridejo , ker so se ljudjé jeli za pa besedice ne spomni 1 pa nam kažejo nektere gledišne oznanila, de je bila v létih 1821 in 1822 včasih slovenska igra v Ljubljanskim gledišu napravljena. Z rudečimi čerkami natisnjeno gledišno oznanilo od 28. susca 1822, ktero smo med starimi bukvami našli poganjati, kakor kedej popřed y m sloven sin o zlo bolj svét čedalje bolj spozná, de slovenšina svoje lastnolice ima y ki so ga učeni Slovenci gladili ob casu, ko se slovanské stébla za slovstvo še niso marsiktere druge kej menile. V marsikterih rečéh se morebiti ne bomo do zobca vjémali, vender se nadjamo, de zastran jezika bomo y napové tóle: „Danf bo igran: „Golfani çtarez u PfHH^PHm^^l^H^^^I krat kozhafnoft u enimu Delu is Nemfhkiga preftavleno ot Ko zebua. Ljudjé: Komednín gofpodár, pride kakor kell y lahko vselej skupej orali, le to nam bodi pred ocrni: „In necessariis unita s". Iz slovnice, ako nje zlog nar in kakor godez gofpud F1 Mi zk gova shena oskernik .., primerimo z drugimi spisi iz u ni ga kraja, je očitno, de ... punza Fischer, gofpud W i 1 c h e 1 m. — J God y nje y hlap y cr ts osp. pisavec prizadeval vsim slovencam zadovoliti m zavoljo tega je marsikje zatajil navado svojiga kraja Janez Dittmay u Ti igravci so bili gledišni si je igravci, kolikor ni slovenska. To je pot, ki nas k namenu pelje y y y ki so navadno nemško igrali 8. dan tega in tako naj bi vsi pisavci delali, zlasti kader za vednost mesca se nam je spet prikazala Slovenska ..Županova Micka", popravljena nekoliko od gosp pisejo Ko se v prid ljudstva z oziram na posebin kraj M. Kastel silni kej pise, greša, naj se ogled občnosti slovenske sicer ne po in igrana od zbranih rodoljubov toliko gledavcov privabila vročini vender naj bo namén y ki ga ima pisavec ravno vkljub bilo glediše čez in čez polno , in de y y ki je de je so pogorelci v Št pred seboj , njegova perva skerb. Zavoljo těsnosti s časam smo celo slovnico le bolj po verhu pregledali; ? Vidu gotovih 120 gold, od slovenskiga družtva přejeli ki jim je čisti dohodek današnje igre podarilo. Vsak pravi in s serčnim vese- ; ne moremo se torej v obsirno pre-tresovanje tega hvale vredniga delà podati ; nadjamo se rodoljub je bil ta večer v gled y smo vidili tudi našiga ljubljeniga dežel gl a var ja s celo svojo rodovíno pričijoči ------ ----j --0 - o í 7 o giaraija o wiu ovujw i u u v/ v mu . rv í pa, de nam gosp. pisavec ne bo zaměřil, ako v nekterih mal ge nobene slovenske „besede" niso zamudili v M • • * 1 • 1 V 1 JJ ga po ki dosih rečéh svojo misel razodenemo, ^ Vgl gosp. igravci in oDe gosp. igravKi so se taK luči pripravi, kar je mračniga, nekaj pa, de se Slo- iZVerstno obnesli, de jim je od vsih straní „slava" do • ! 1* • 11« 1 1 • 1 !• v • ' m / U U v 77 nekaj de se scasama k Vsi °"osp igravci in obé gosp igravki so se tako věnci bolj in bolj med seboj blizamo in umemo. Tega ise je s tem bolj nadjati, ker smo s poglavitnimi recmí v obségu celiga delà blezo zlo ene misii z gosp. pisavcam; pa tudi v stranskih rečéh nočemo soditi — to gré učenim slovničarjem — ampak le prijazno poméniti se, kaj, néla. Spodobi se, de nar poprej od Zup an o ve Mi ck in gospé Sternfeldove kaj povémo. Micka je bila ospodičnaM., ki nam je županovo hčerko, nedolžno in cr » od pelj zalezovano deklico tako ljubeznj pred in kakó bi bilo bolj práv? De se lože med saboj očí postavila de je koj vse serca pridobila ; tudi je umémo, se bomo bila prav zalq oblečena po većim zaznamkov ali terminov gosp. vdova" na stí Kot dober varh ji je „mlada stala y ktero je gospa tako nježno M £9« listu Xovíc. (zart) igrala, de tudi nj i po pravici velika hvala gre. .36 Pervák med vsimi pa je bil enoglasno gosp. J. M vec P spoznán, ravno tisti gospod, ki igra- je bil na svojim popotovanji v Frankofort povsod z ve je uni- liko častjo sprejet. Ta Gospod — pred malo časam pred dan Q£do je mar?) izverstniga govornika skazal mende mogoce krajnsk up boljš pred Ni * 9 0C1 stojnik mirnih kmetijskih in obertniskih druzb — je zdej predstojnik nemške deržave, Cesarja namest- postaviti, kakor rečéh ! ga je gosp. J. M. v vsih, tudi nar manjših nik v Dunajskim derzavnim zboru in pa sred Glažek, gosp. J. K. je bil od nóg do glave nik in spravnik med Hrovati in O z r i. priliznjen zakotin sleparček, smesen pri vsaki stopnj ki jo je storil ? voril. igro Gosp 9 smesen pri vsaki besedi, ki jo je Ž. B. ie bil An ? izgo Tezko butaro je prevzel: Bog mu daj moč, pravico povsod dognati! Hro vat j e inOgri se pripravljajo v vojsko eden Ta crto ospod je za zoper druziga. « kmečkih fantov" kakor vstvarjen, in těžko g» bo no vati, deHrovaška Zdej so zacele že nemške Novice spoz- reč je pravična, in de je Ogre grah prekosíl kdo v tacih vit. H. in gosp. S. kot Tulpenhaj Dobro sta se tudi gosp. sama ošabnost s slepoto udarila. — Pripravljanje poslan Mon ko f vêdla, cov za pomenke deržavniga zbora se je začelo pa te pa ništa imela dovelj priložnosti, se posebno skazati. žave imajo, kér je iz Poljskiga veliko poslancov, ki clo T ulpenhaj mo pesmica pod oknam je kaj lepa Pred „Županovo Micko" smo slišali ilirsk k nič nemškiga ne uméjo. — Dozdanji pervi minister Pil lersdorf je odstopil ? m V Z njim tudi vsi drugi ministri i peti, ki je bil zlasti v basih premalo močán, torej tudi razun dveh. Novi še niso izvoljeni. — Unidan sta prišla ni posebno dopadel. Tom pesem „Hčere cio dva Amerikanca (?) Dunajčanam srečo vošit za pri svčt Kj u nima za Slovenca nobene vrednosti. Mila pesmica dobíjeno konstitucijo in sta přinesla 8000 gold, junaski v so tište rožice ÍÍ od cr ts ospod P. lep péta šolski mladosti v dar. Kakor se tedej kaze, ne bo treba bi bila še bolj dopadla, ko bi jo bila hitrejš péla več v Ameriko naših denarjev pošiljati; jih bomo raji Pl cr ft P Potočnika, ki jo je gosp. vit. H. domá obderzali. Gospoda Pirea pa bi mi Krajnci radi iz slavno pel, po pravici stoji v p Sklep petja je bila st pesem. šnica, ki ljubi so nam ti pevci de so bili z versti slovenskih Amerike nazaj dobili, gorenska sme- Gosp. Knobleher, misijonar v Afriki, ni ob življenje přisel, kakor so nekteri pri J° Krakovčanje prav možko péli. Kako povedovali. Praga je še zmirej pod vojaško obsédo ? enoglasnim je nar očitniši iz teg vidilo m V ze zdej ne vémo praviga vzroka ondašnjiga punta; se na igrališe 3) Zivij u pozdravljeni, ko so mende Windisgrec nima tacih gotovih spricevanj v začetku bahal. Volitve na Ceskim za prikazali. Kakó pa je to, de jih je bilo rokah, kakor se je v ta večer veliko menj, kot pervikrat? Ali jih je kdo Dunajski zbor so dobro dokončane. — Na Francozkim se zdražil? Pred ko ne! zakaj duh partije si dan pripravljajo, prav pametne postave za male sole po današnji prizadevajo kjer koli morejo edinost in spr deželi dati: de bo vsak otrok prisiljen ? v solo podkopati, in ta namén doseći, jih tudi ni sram lagati, iti, 2) de se bo ze po malih solah nekoliko kmetijstva nasi spostovani Krakovčanje takim pod- ) pot nas drug Nadjamo se, de pihačem ne bojo ne besedice verjeli in epet vsi s svojim prijetnim petjem razveselili Poslednjič pa se zahvalim v imenu v . učilo, in 3) de sole ostanejo pod varstvam fajmostrov. Oznanilo slovenskima družtva« slovenskig j družtva vsim, ki so pri današnji večernici v pom Št. Vidskih pogorel péli in igrali, in takó ob enim d^ zdignili, dobri deli storiii: slavo slo V • in b m pomazali pov Drugo pot bomo oznanili vse reci slovenskiga druztva ktere je dosihmal v svojih tedinskih pomenkih sklenilo. Danes le oznanímo, de, ker je po deželi ravno čas šol-skih izprasevanj (eksamen), slovensko družtvo ponudi e> Dr. Bleiweis v lci cí la gosp duhovnam in t elam V $ o «1er st ci Milodare za pogorélce in Ht. Vidu nabéra tudi vređništvo Novic. Kdor je namenjen tem 600 iztisov lepo vezanih slovenskih bukvić ki so dobro znane in se imenujejo : Kratke povesti s podobami 5 P terpincenje zival. reve zem kej nej pomagati naj posije mili dar meni ? ali pa Te bukvice so mladosti lepo primerjene ? krat- Souvana kočasne in podučne. Ker so v našim sedanjim pravopisu na velkim tergu v Ljubljani. Vsi darovi bodo v No- pisane in ker je poduk tega branja na pervi strani vicah oznanjeni.— Če se nabirajo po Krajnskim milošnje razložen, so tedej posebno za male šolarje in šolarce ga odrajta v štacuni gospoda Franceta za vuna nje dezele , se spodobi, de nar domaćim r e v e ž e m ! poprej pomagamo Dr. Bleiweis. pripravne Ako jib bo veliko gospodov za-nje ogla silo, ne bomo mogli enimu po vec kot deset iztisov dati V Odbor slovenski %alostno oznanilo. Přetečeni petek popoldne so slovesno poko o druztv Popravik. pali gosp. Dr. Blažeta Krobat ga in sodnjiga pravdosrednika i. t 5 c 5 dvorn v 51 letu svoje starosti po dolgi pèrsni bolezni 13. dan pogorel.« V poslednjih Novícah se je pod nađpisam »Pogorisa na Krajnskim« tiskarni pregrešek vlazil. namesto : »Komej je Zatićina pogorela« beri: »Komej je Št# Vid pri Z a tie ini tega ineSCâ, ZA uu^am jjiuv icpu »pit*vJjcil , limer Udova in 5 otrok žaluje po očetu — slovenska de z Bogam pràv lepo spravlj umerl Današnjimu listu perdjan dokladni list. zela pa po iskrenimv rodoljubu rpcjn Î r» Î IT C û C Lr A r/ I Vï ■ 1 ! \r n/l a olr/ii ki je rajnk v resnici vseskozi bil! Skoda škoda tacih mož Slo venci iz praviga narodniga občutka civai mirno vèrli mož" ? i ki s Po V JLJu&tjnni] * Arfgjnji T ířovicar Kitni kup (Srednja cena). 15. maliga šerpa 10. maliga ser pana. gold. gold. I Pod tem nađpisam vam bomo vsak teden v N cab vse imenitniši ob kratkim na znanje dajali Od pretecene srede se ni nič posebniga zgodilo. Iz L_ k i ira se ta teden ni nič noviga zvedilo; slišise, de zmi © rej nove armade na Lásko gredó N Francozkim je zopet mir. spravljati; kol R so se začeli nekoliko na noge je ondi huda Nadvojvoda J mernik Pšenice domaće » » banaške » Turšice....... » Sorsice....... » Reži......... » Jecmena...... » Prosa ........ » Ajde......... » Ovsa......... t 2 10 8 2 10 16 1 24 - 1 1 48 35 1 32 10 — — 41 1 37 44 1 . 30 53 1 - 51 V rednik Dr. Janez Bleiweis JVatiskar in založnik Jozef Blaznik v Ljubljani