Za čast naroda in dežele! Vrata deželne zbornice so se zaprla. Upi in nade, ki so jih stavili posamezni stanovi na deželno zbornico, ostanejo še v nedogledni čas nerešeni, ostanejo — upi in nade. Pa četudi se niso izpolnila upanja, ki smo jih gojili mi in drugi stanovi, posebno kmetiški stan, je vendar bilo sedanje zasedanje deželnega zbora važno vkljub temu, da niso nič storili. Važno je bilo, ker so na nečasten način rešerali čast naroda in dežele ljudje, ki imajo sami kaj motne pojme o časti. S te strani tedaj, ker so hoteli kar z enim mahom odstraniti vse zapreke, ki ovirajo razvoj našega naroda na Kranjskem in ga rešiti vsake nevarnosti, je bilo to zasedanje velepomembno. »Za čast dežele in naroda!« Ta klic še zdaj odmeva od zidovja kranjske deželnozborske dvorane. Pa če si ogledamo stvar nekoliko natančneje, se lahko prepričamo, da bo imel i:a ta način naš narod med svetom — če mu bodo tako pridobivali čast — jako malo ugleda in veljave. Ne vemo, ako bodo rešili narod s tem, če odpravijo iz dežele eno višjo in jako vplivno osebo — posebno pa še, če se je hočejo iznebiti s škandalom. No, in ker je ravno ta oseba — baron Hein •— deželni predsednik, in so nam že očitali, da opravljamo zanj službo nekake predstraže, zatorej slovesno izjavljamo, da kot slovenski učitelji nikakor ne odobravamo birokratiškega teptanja narodovih pravic. Odločni nasprotniki smo vsakemu tlačanstvu in birokratizmu. Toda Če ste hoteli odpraviti to vam tako neljubo in za narod tako nevarno osebo, zakaj ste pa tako dolgo čakali ? Kje je bil prej vaš demokratizem in kj e je bila prej vaša narodna odločnost. Prvega in drugega nimate nič. Oboje kažete le umetno — v slepilo nevednim in politično nezrelim Ijudem. Predobro vas poznamo, da bi ne vedeli in ne poznali vaših nakan, ki jih kujete proti vsakemu, ki se upa na kmetih le malce vzdigniti glavo in neustrašeno, povedati resnico o vaših smotrih. Gorje mu in trikrat gorje, če pridete kdaj do moči! To pač n.e znači demokratizma ! Taka je tudi z narodnostjo. Zakaj prihajate šele zdaj z zahtevo: »Proč s Heinom!« Če ste res vzeli vso narodnost v zakup in je nje rešitev na Kranjskem zavisna le od barona Heina in njega odstranitve, tedaj bi bili to že prej zahtevali ko ste imeli vso drugo moč v pokojnem škofu Missiji. Zakaj pa tedaj niste pokazali te narodne odločnosti ? Seve, Missiji je bila narodnost neznan pojem, kar je vam še danes z razliko, da zasledujete pod krinko narodnosti svoja klerikalna stremljenja. Na dolgo bi se dalo Še razmotrivati o tem, toda zaključek bi bil vedno stari refrem: Pesek ljudem v oči! Ravno taka je z demonstracijami. Kaj mislite, da bo narod z njimi rešen ? Četudi nam odrekate vsako politično zmožnost, vendar se drznemo tudi to odločno zanikati. Ljudska šolaje mesto, kjer se brani čast narodaindežele. Časti vsaktereganaroda, nemerimo po škandalih in raznih demonstracijah, ampak po njega kulturi in napredku, njega duševni izobraženos t i ter fiztčno-podjetni energiji. Tu vas čaka še toliko nerazoranega polja, ki zahteva neutrudnega dela. Tu pridite z nujnimi predlogi in recite: V tem kraju je toliko sto otrok brez šolskega pouka, tu je toliko otrok, da je treba šolo razširiti. Zahtevajte, ki vam je toliko za narod, nadaljevalne tečaje za poljudnopotrebne stroke. Tu, tu je čast naroda in dežele! Kaj pomaga vse vpitje in vsa Krekova teorija o socijalizmu, ko Ijudstvo nima potrebne ljudskošolske naobrazbe. Če se hoče narod rešiti, ga je treba dvigniti na najvišji kulturni nivo, da je v stanu konkurirati s sosednimi bolj izobraženimi in gospodarsko trd- nejšimi narodi. Da se pa to zgodi, je treba Šol, šol in zopet šol. Sami morate uvideti v svojih zadružnih društvih, kam zavede človeka nevednost, ki je najdražja reč na svetu, in še nočete izpregledati. Le brez skrbi bodite, ko bo narod dovolj vsestransko izobražen, ni se mu treba bati pogina, in naj sedi na deželnopredsedniškem stolu kdorkoli. Seve, za ta predlog vi niste, ker ljubite temo in se bojite belega dne. Ni vam za blagor ljudstva, ampak le za njega izrabljanje. »Naše dobro, zavedno ljudstvo« še nima teh lastnosti v isti meri, kot se mu pripisuje, posebno zadnje ima za 90% manj, kot vpijete. Le duhovski terorizem ga sili v to navidezno zavednost. Potem, seveda, bi še tega ne bilo, in vi bi ne mogli porabljati tega Ijudstva niti za — »Stimmvieh.« Verjamemo, da gre to nevedno ljudstvo že zdaj za vami in tudi pojde, dokler boste na ta način reševali čast domovine in naroda. Zdaj tudi še lahko govori dr. Šusteršič o »težkih bataljonih,« saj ni čuda, ko se obetajo po raznih klerikalnih shodih že vilel*) Tega potem ne bo več, če boste reševali čast dežele in naroda po zgoraj navedenem nasvetu — z Ijudsko šolo. *) To je bilo na shodu na Češnjici. Uiedn.