DOMOVINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
CLEVELAND 3, 0., TUESDAY MORNING, SEPTEMBER 21, 1943
LETO XLVI. — VOL. XLV1.
Z gospodarskega L stališča
bistvo
, otrebščine za civilno prebijajo še izgleda, da bi ^ razpolago v kaki večji Vni'vBoj'na fronta zahteva liiVa|sJec stvari in civilno predlo Jf° bo m°ralo čakati, dasi ; Potrebuje ledvic, trukov,
ev ^ drugega.
* * *
v Evropi in na bolj , °mo v Ameriki vedno "'!tl!i- Zlasti bo vlada zaftig Se več bombnikov. Mu-|ot^elamo dovolj za teko. Ittodupj Seine- Združeni narodi Tojujjj aj0 zdaj trikrat toliko %eda P,ebščin k°t osišče in, Viki8 Produkcija je v
v . * * *
-najsi
Ho S° JaP°nci okupirali
Sle'vemlja' kjer ima"J° ne" teSa u'e sirovin, pa Japonci
iiiu v moi'ejo izrabljati, ker
ma*jka ladjevja. * * *
v°lj delav V°jna industrija do-da SeCeV' bo vlada zahtevale e, 0prosti vojaščine vse Siv;V0 neobhodno po-" lnd«striji; da se mobi-
ur na dan dela nedai- 6 gospodinje; da
'eh * * '* irfe za? Italije ne bo tako kot SO misli-% It' a- trdijo' ko bofla
X b -ani Videli' da se i[m
i j tl Pomanjkanja, bodo
* ^ jih KS	mn°g° ži'
Skoro dovol.j za vse
ko Prebivalst
C^aj' st^."1 nišnl
tvo.
*W. * *
da b0 dovol.i S č na razpolago in
Marshall in King urgirata novačenje družinskih očetov
Načelnik generalnega štaba in poveljnik mornarice, oba zahtevata, da se kongres ne vtikuje v načrt armade in mornarice, ki uvidevata potrebo za rekrutiranje družinskih očetov.
Washington, 20. sept. — General George Marshall, načelnik generalnega štaba, je danes pričal pred senatnim in poslanskim vojaškim odsekom ter svaril kongres, naj ne dela zapreke veliki ofenzivi Združenih narodov s tem, da bi prepovedal rekrutirati družinske očete.
"	"Mi smo zdaj na ofenzivi," je
Amerikanci so zasedli višine pod Neapljem
DVOMIJO, DA BI PARTIZANI VZELI SPLIT
Ako so pristanišča res vzeta, so jih vzeli hrvaški ustaši.
MORDA JE TO PAST ZAVEZNIKOM?
mornari ev,

n
Ni7;^ene za dobavo
.H
- tako potreben
dko zavezniške ladje
H.
drža
»30.
*
bQd0 poslali Ita-
°lj§a
" e intPridelavo živil in
,, <rotive-da Bi iz.
Promet. Toza-11 80 že v delu.
v
HcZ. a^iniStraciji
načrt
V!>irai
tJo
tlK
I^^UbVn -	----------
Ne10 razd v b° zabteval sJR°sel, 989 E. 74. St. je bi Alfr> , ebtev na t,oi____ lien v?W«i sinko nrvoroier
Washington. — Ameriški uradni viri dvomijo nad resničnostjo poročil iz Londona, da bi jugoslovanski partizani res okupirali Split in druga dalmatinska pristanišča. Ako so bila ta pristanišča res okupirana, bi bilo bolj verjetno, pravijo v Wash-ingtonu, da so jih vzeli Nemci Italijanom, ali pa so jih okupirali hrvaški ustaši s pomočjo nemških čet.
Niti jugoslovanski partizani, niti četniki generala Draže Mi-hajloviča niso mogli dozdaj obdržati v svoji oblasti kako važnejše mesto ali pristanišče, iz katerega so jih hoteli Nemci prepoditi. -
Vladni uradniki v Washing-tonu se strinjajo s tem, da je verjetno, da so zasedli ta mesta Hrvati in sicer oni, ki sodelujejo z Nemčijo, to so Paveličevci.
stro" ri • Sa-> Je znano> da Je Hitler oblju-rid.,™1.^-,^! Hrvatom Dalmacijo, ako bodo ostali še nadalje pri njem.
Nekateri celo mislijo, da širijo Nemci sami vesti, da so partizani zasedli dalmatinska pristanišča, da bi s tem izvabili zaveznike v prezgodnjo in nevarno past.
-o-
Bingo je postavno dovoljena za organizacije
Sinoči o polnoči je stopila v veljavo nova postava države Ohio, ki dovoljuje bingo igre dobrodelnim, patriotičnim in verskim organizacijam. Policija bo pazila, da bo igra ostala strogo pod pokroviteljstvom in v dobrobit teh organizacij. Prva igra je nocoj v dvorani pod cerkvijo sv. Vida.
Vesela vest
Družini Mr. in Mrs. Henry
bil ro-
i |e bil Po katerem bi
.Hi
Si , lo več j rv,ttaik;i™ oi & od ^ tak0 od Podje-C °^ljuhfi ev' Tovarnam
CH prioritete
K^Hhwl zdaj izka-
KSv W ,delavcem bi ^
% 10 Stal"o delo tudi po ^t * * * C?eSaLP°trebščin za ci-
V^ako t 1 zelo resen Hi>3ein ,, ah trgovci se
izjavil general, "in velika nesreča bi bila, ako bi se hotelo to ofenzivo ovirati. Brez dvoma je, da imamo pred seboj še velike in težke boje in ako bi se hotelo ovirati armado pri nabiranju novincev ,bi bilo to v veliko nesrečo našemu vojnemu programu."
General Marshall je bil klican na pričevanje, predno pride na debato v kongres predlog senatorja Wheelerja, da se z novačenjem družinskih očetov počaka.
Tudi, če se s tem odloži za tri mesece, bi to zelo oviralo program armade, je rekel general.
Zdaj, ko imamo sovražnika na begu, je najboljše, da kolikor mogoče pritiskamo za njim, predno more priti k sapi," je izjavil. "Ako pa bo stopil zdaj vmes kongres in nam zmešal načrt in vojni program, potem je najboljše, da svoj program zmanjšamo in svojo strategijo spremenimo. Ako z m a n j šate zdaj našo armado, bodo naše izgube toliko večje na bojnem polju.
General Marshall je zdaj prvič izjavil, da je ameriška armada, polno treniarna in disciplinirana, razpostavljena na vseh bojiščih sveta in pripravljena na udar na vseh frontah. Poudarjal je, da novincev ne potrebujemo toliko za bojno fronto, kot da jih pravočasno izvežbamo ter jih imamo pripravljene za vsak slučaj.
Admiral Ernst King, vrhovni poveljnik ameriške bojne mornarice, se je izjavil podobno kot general rekoč, da bi vsaka ovira pri obvezni vojaški službi škodovala našemu vojnemu programu.
-o-
NOVI GROBOVI
Frances Hegler
Danes ob eni zjutraj je umrla Frances Hegler v visoki starosti 85 let, stanujoča na 6223 Glass Ave. Pred zakonom se je pisala Rus. Doma je bila iz Strug na Dolenjskem; v Ameriko je dospela v spremstvu svoje hčere Josephine Košir leta 1920. Poleg te hčere zapušča tukaj tudi pet sinov: Joseph, Louis, John, Jimmy in Frank. Truplo bo položeno danes popoldne na mrtvaški oder v Gr-dinovem pogrebnem zavodu, 1053 E. 62. St., odkoder bo pogreb v četrtek zjutraj ob devetih v cerkev sv. Vida in na Kal-varijo. Blagi materi večni mir, preostalim naše sožalje.
Joseph Vičič
V Warrensville bolnišnici je umrl po daljši bolezni Joseph Vičič v častitljivi starosti 95 let. Tukaj zapušča sina Vin-centa na 999 E. 76. St., pri katerem je prej živel. Rojen je bil v Ilirski Bistrici, kjer zapušča dva sinova, Antona in Ivana, hčer Albino in več sorodnikov. Pogreb bo v četrtek popoldne ob eni iz Želetovega pogrebnega zavoda, 6502 St. Clair Ave. na Highland park pokopališče.
Frank Pečjak
Kot smo že včeraj na kratko poročali, je umrl Frank Pečjak, star 55 let, stanujoč na 665 E. 159. St. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Amalijo roj. Drobtina, doma iz Vič-Glince pri Ljubljani, sinova Franka in Pvt. Williama, ki služi 'v Kaliforniji, dve sestri, Mary omož. Stroj in in Ano omož. Longar ter več sorodnikov. Tukaj je bival 30 let in je delal v Willard Storage Battery zadnjih 26 let. Bil je član društva Kras št. 8 SDZin društva sv. Janeza Krst ABZ. Pogreb bo v petek zjutraj ob 8:45 iz Želetovega pogrebnega zavoda, 458 E. 152. St. v cerkev Marije Vnebovzete in na Kalvarijo. Truplo bo dano na mrtvaški oder v sredo zjutraj. Naj počiva v miru, preostalim sožalje.
Cvetkovičev pogreb
Na tisoče primorskih fantov v Egiptu!
Iz zanesljivih virov smo zvedeli, da je zdaj v Egiptu že nad 7,000 primorskih fantov, ki so bili izbrani iz ujetih italijanskih vojakov in delavskih bataljonov na Siciliji in južni Italiji.
Fantje so se priglasili prostovoljno, da pomagajo zaveznikom v boju proti Nemčiji. Tako je prav, fantje!
Nemški generali v Rusiji so se organizirali proti diktatorju Hitlerju
Moskva.—V raznih ujetniških taboriščih v Rusiji se je organiziralo več kot 100 nemških generalov in častnikov z namenom, da vržejo Hitlerjevo vlado ter organizirajo svobodno in neodvisno Nemčijo.
Ti nemški častniki so poslali apel na nemški narod in armado rekoč, da bo nadaljevanje vojne privedlo Nemčijo do popolnega razpada. Finska, Madžarska in Romunska bodo kmalu stopile iz vojne, kar dokazuje, da je Nemčija izgubila vojno in tega je kriv samo Hitler in njegov režim.
Seji, kjer so sprejeli ta apel, so prisostvovali med drugimi tudi sledeči nemški častniki: topniški general von Seidlitz, general von Daniels in generala Korfes ter Martin Latman.
S tem 5. ameriška armada popolnoma dominira neapeljski zaliv; zavezniška zračna armada neusmiljeno mrcvari umikajoče Nemce pri Salernu. Nemci so izpraznili Sardinijo.
NEMCI HITE S 30 DIVIZIJAMI NA BALKAN IN V ITALIJO
f^6-°;ada tr£°vci na de
zT
VeHke prodajno produkci-
t -v na vse trgo- Jen včeraj sinko prvorojenec v a že za Ue bo usPe»no jejLakeside bolnišnici. Srečni ata *v*oke8r°Zi1' da bo ;z(ii| pričakuje vsak čas klica v armado. John in Mary Rogel, isti naslov, sta tako postala prvič stari ata in stara mama. Ce-no se boje, j stitke!
>tV|
siSi1
Zavezniško brodovje baje pluje proti Balkanu
London.—Italijanski begunci, ki so dospeli na Turško trdijo, da pluje veliko zavezniško brodovje severno ob turški obali. To je dalo povod govoricam, da se bliža invazija na Balkan.
Poročila tudi pripovedujejo, da so zavezniki okupirali otoke Castelrosso, Samos, Lero in Cos v i t a 1 i j a n s k.i h Dokekanezih Največji otok v tej skupini, Ro-

! 4?>kot rie v ro>vec P«™dil svojo ceno za to V sredo ob 8:30 bo darovana vstopnic so proaau za nedelj-1	Z^ariS'Yiee E. 60. St., ša za pokojnim Antonom Pla-
N 5' Zat0 (1° P° H"«*), kar bi vzel° sicer nekaj " cZadUSmCa .ZaQ Pprireditev. Od stevdavodita p;znan0 mlekarsko'ninšek v spomin šeste obletnice ' da h« i , a Priprav- v^č Časa toda vlada bi dobila John Stih v spomin 2. obletnice danih vstopnic je odvisno, ce se roca pozdrave vsem prijateljem ki vouuh p	lni-pfrnvp .mrti
t	trJyeČč ^rl"7& robo	1 njegove smrti.___bo stvar vršila ali se ne bo. lin znancem. Ob priliki ga raz-, podjetje.	_njegove smrti._________
i Vojnimi bondi pomagate k zmagi?
Vsak naj kupi vojno obveznico, je geslo
Vodstvo kampanje za 3. vojno posojilo izjavlja, da sicer kvota vojnega posojila raste v denarju, toda posameznih kupcev se ne oglaša dovolj. Vsak izmed 700,000 prebivalcev v okraju Cuyahoga bi moral kupiti vsaj en bond v tej kampanji, je geslo. Dozdaj je 181,980 oseb kupilo za $188,244,350 vqjnih bondov. Kampanja bo do 30. septembra in kvota za ta okraj je $233,000,-000. Vsak naj stori svojo dolžnost in vloži svoje prihranke na varno pri Stricu Samu.
-o-
Važna seja V četrtek po pobožnosti bo imelo važno sejo Oltarno društvo fare sv. Vida. Vse članice naj gotovo pridejo.
Druga obletnica
deja, pa so okupirali Nemci po Pogreb Elija Cvetkoviča bo vitem, ko je 5,000 nemških voja-
sredo zjutraj ob 9:30 iz Grdi-novega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Pavla na 40. cesti in na Kalvarijo. Pokojni je bil samski ter je bil član društva Napredni Slovenci št. 5 SDZ.
Papež ni hotel sprejeti nemškega maršala
Bern, Švica. — Depeša iz Stockholma javlja, da je papež Pij dvakrat odrekel obisk nemškemu feldmaršalu von Kessel-ringu, zahtevajoč, da mora nemška armada najprej zapustiti Rim in izpolniti Hitlerjevo obljubo, da bo ostala nemška armada pred Rimom. Poročilo iz Rima pa zatrjuje, da je papežev državni tajnik Magliore sprejel nemškega ambasadorja.
Euclid Rifle klub
V sredo popoldne naj pridejo vsi člani na Močilnikarjevo farmo, da poročajo, koliko
kov razorožilo 25,000 Italijanov.
Iz daljne Kalifornije je dospel domov na dopust Pfc. Joseph S. Zelko, sin Mr. in Mrs. Joe Zelko iz 5516 Carry Ave. V pondeljek 27. septembra se bo zopet vrnil nazaj v garnizijo. Njegov naslov je: Pfc. Joseph S. Zelko, 681st Q. M. LDY. Co. APO 181, c/o ostmaster Los Angeles, Cal.
Ha Ra Pa
Glavni stan zaveznikov, 20. sept. — Ameriška 5. armada je dobila v roke južni del neapeljskega zaliva s tem, da je zasedla vse višine na polotoku Sorrento, za katerim se razprostira neapeljski zaliv. Ker imajo zavezniki v rokah otoke.Capri, Išia in Procida, ki leže na morski strani zaliva, imajo s tem popolno oblast nad Neapljem, ki leži od zavezniških pozicij komaj 12 milj oddaljen, torej popolnoma v dosegu daljnosežnih ameriških topov. Ognjenik Vezuv je komaj 10 milj oddaljen od ameriških postojank._
Medtem, ko so nekatere ame- "
Maršal Badoglio apelira na Italijane, naj se bore na strani zaveznikov
Gl. stan zavez., 20. sept.—Ita-janski premier, maršal Badoglio, je potom radia naslovil na italijanski narod apel, da je "absolutna dolžnost Italijanov, da se bore na strani Angležev in Amerikancev proti Nemcem."
Pozival je Italijane, naj se poslužijo gerilskega načina bojev, kjer so Nemci v premoči ter naj razdirajo mostove in uničujejo Nemcem zaloge potrebščin, pa napadajo posamezne skupine.
Ta apel je v nasprotju z Mussolinijevim, v katerem je poživljal Italijane, naj primejo za orožje in se bore proti zaveznikom na strani Nemčije in Japonske. Badoglio je urgiral vojaštvo in civiliste, naj napadajo Nemce, kjerkoli jih najdejo.
-o-
Ruske armade so samo 10 milj od Bele Rusije
London, 20. sept. — Rdeča armada je okupirala Velič, 65 milj severozapadno od Smolenska in se s tem približala na 10 milj do meje Bele Rusije. V Ukrajini Rusi prodirajo naprej proti Kijevu in so včeraj napredovali za 11 milj.
Nemci poročajo o silovitih bojih za Smolensk in trdijo, da spuščajo Rusi parašutarje za nemško linijo.
Včeraj so Rusi zavzeli Koze-lec, 40 milj severno od Kijeva. -o-
Dr. Ivan M. Čok zapustil Ameriko
New York City.—Dr. Ivan M. Cok, ki je bil poldrugo leto v Ameriki, je pred nekaj dnevi odpotoval v severno Afriko, kjer bo nadaljeval svoje delovanje kot predsednik Odbora Jugoslovanov v Italiji. Pred svojim odhodom je dr. Cok brzojavno čestital predsedniku Rooseveltu na kapitulaciji Italije rekoč, da je usoda Slovencev in Hrvatov na Primorskem prešla s kapitulacijo Italije v roke mogočnih zaveznikov in on upa, da je njihova osvoboditev zdaj
zagotovliena.
-o-
riške čete zasedle polotok Sorrento, so pa druge udarile vzhodno in severno od Salerna, kjer se Nemci umičejo na celi črti in pod točo bomb zavezniških letal. Ta napad na Nemce je podoben onemu, s kakršnim so Nemci bičali Angleže, ko so se umikali z Grčije.
Nemci priznavajo, da so popolnoma izpraznili otok Sardinijo, katerega je imenoval nekoč Mussolini kot drugo obrambno točko za varstvo Italije. Z okupacijo Sardinije po italijanskih četah, je postala pozicija Nemcev na otoku Korziki, komaj 7 milj oddaljenem, skrajno nevarna.
Italijanska letala še vedno uhajajo z letališč, ki jih imajo v rokah Nemci in prihajajo na
zavezniške baze.
* * *
London, 20. sept. — Nemci hite s 30 divizijami, najbrže več kot 250,000 mož, v Italijo in na Balkan, da si zavarujejo južno fronto, katero zdaj zavezniki ogrožajo.
Iz zanesljivih virov se poroča, da hiti 24 nemških divizij na
Balkan, druge pa v Italijo. * * *
Alžir, 20. sept. — Francoski general Giraud naznanja, da so se francoske čete izkrcale na otoku Korziki, kjer pomagajo Italijanom trebiti Nemce. Baje so Nemcem že vzeli glavno mesto Korzike, Ajaccio.
-o-
Kupujte vojne bonde!
RS
Naši.
vojaki
veselite s kako kartico. Njegov naslov je: Pvt. Edmund A. Mat. jasic, 35534768 AAC> Co. G, APO 12216, c/o Postmaster New York, N. Y.
R9 R
Na kratek dopust je bil prišel Petty Officer 1st Class Anthony M. Snyder (Znidaršič), ki je bil brzojavno poklican nazaj. Na dopustu je tudi njegov brat Pvt. Harry Snyder, ki služi v Santa
Mr. in Mrs. Joseph Matjašič iz 6805 Bonna Ave. sta prejela
pismo od sina Pvt. Edmunda A. j Monica, Calif. Oba sta sinova
V sredo ob 8 :30 bo darovana! vstopnic so" prodali za nedelj-1 Matjašiča, ki piše, da je srečno! poznane družine Mr in Mrs, An.
sko prireditev. Od števila pro- dospel v Severno Afriko ter na-] ton Znidaršič, 1166 E. 60. St danih vstopnic je odvisno, če se roča pozdrave vsem prijateljem j ki vodita poznano
Ob priliki ga raz-,podjetje.
maša zadušnica za pokojnim John Stih v spomin 2. obletnice
šesta obletnica
V sredo ob 7:30 bo darovana v cerkvi Marije Vnebovzete maša za pokojnim Antonom Pla-mlekarsko'ninšek v spomin šeste obletnice njegove smrti.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
(JAMES DEBEVEC, Editor) 6X17 St. Clair Ave.	HEnderson 0628	Cleveland 3, Ohio.
Published daily axccpt Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po poŠti, celo leto $7.50 Ea Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po poiti, pol leta $4.0C Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po poŠti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznaialclh: celo leto $8.50, pol let« $3.50,
četrt leta $2.00 Posamezna Številka, 3c
SUBSCRIPTION RATES: United State* and Canada $«.50 per year. Cleveland by mail $7.60 per year U. S. and Canada $350 tor 6 months. Cleveland by mall $4.00 tor 0 month* U. S. and Canada $2.00 for S months. Cleveland by mall $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.60 per year, $1.50 for 6 month*, $2.00 for $ month* Single copies, 3c
Entered as second-class matter January 5th, 1909. at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
No. 222 Tue., Sept. 21, 1943
nici fare Dobrova, obe v neposredni bližini mojega doma . . Dalje pravi pismo:
"Dobrovčanov je malo doma
Lahi v internacijo. Le kaj je s temi interniranimi Slovenci
Lojze Adamič ima zopet en poraz za klobukom
Časopisna in ustna bitka med ameriškimi Slovenci glede partizanov in generala Draže Mihajloviča je končana in zmagali smo mi na celi črti, ki smo trdili, da bo končno le Mihajlovič' oni, na katerega se bodo zavezniki obrnili za izpeljavo načrtov glede invazije na Balkan.
Naši čitatelji se bodo gotovo spominjali, kako smo mi na tem mestu neprestano trdi, da so zavezniki postavili Mihajloviča za to, da jim pripravlja teren in da jim bo s svojimi četami pomagal ob času invazije. Mi smo trdili, da tega ne pišemo zato, da bi bili zaljubljeni v Mihajloviča, ampak zato, ker smo prepričani, da pišemo samo fakta in nič drugega kot gola fakta, pa naj si pri tem sami mislimo že kar hočemo.
To so nam silno zamerili oni, ki so videli v partizanih edino zveličavno borbo, in ki so psovali Mihajloviča s fašistom, nemškim in italijanskim podkupljencem in kaj še vse. Celo pisatelj Louis Adamič je pisal pred nekaj meseci v Saturday Evening Postu, da bo Mihajlovič fašist in da zato nima nobene veljave med narodom v Jugoslaviji in da mu baje tudi ne zaupajo niti zavezniki.
Mi smo opetovano trdili, da ne verjamemo, da bi Draža Mihajlovič izdal Jugoslavijo, ker je preveč vdan svoji domovini. Mi smo trdili, da imamo zanesljiva in avtentična poročila, da ameriška in angleška vlada še vedno verujeta v Mihajloviča. Mi smo vedeli,, kaj govorimo in pišemo toda gotovi faktorji, ki so slepo sledili Louis Adamiču, nam niso verjeli in so besneli proti nam, kot bi bili mi tisti, ki smo v zvezi s Hitlerjem in Mussolinijem.
Mi smo pisali, da verujemo v borbo generala Mihajloviča, ker je pač vojak in kot tak postopa ter strategično udarja, kjer vidi, da lahko in se umakne premoči. To dela zato, ker hoče prihraniti svoje sile za tisti čas, ko bodo pri-drli zavezniki na Balkan. Pisali smo, da zaveznikom grobovi jugoslovanskih domoljubov ne bodo v nobeno pomoč, pač pa bodo v pomoč le živi borci, kaljeni v dveletnih borbah po jugoslovanskih gorah.
Bili pa smo nasprotni partizanskim skupinam, o katerih smo trdili, da je to v prvi vrsti politična organizacija, ki pripravlja teren za komunizem na Balkanu. To trdimo še danes.
Torej sta bili v Jugoslaviji dve odporni sili proti osi-šču: ena Mihajlovičeva, ki je svetovala previdno in strategično vojskovanje in druga, partizanska, ki je imela za geslo povelje iz Moskve: bij, mori, pa naj bo to brat ali sovražnik!
Mi smo sodili, da dela prav Mihajlovič in smo trdili, da če se prej ne bodo izkazale naše besede resnične, se bodo tedaj, ko bodo pričeli zavezniki z invazijo.
No, naše besede gredo že v klasje! Pred nekaj dnevi je prišlo poročilo iz Washingtona, da je bila ustvarjena prva radijska zveza med Jugoslavijo in Ameriko in da je bilo poslano sem že prvo radijsko poročilo.
Ameriški državni oddelek je izjavil, da imajo to radijsko postajo v rokah četniki Draže Mihajloviča. Dalje je bilo poročanc iz Washingtona, da je vladna komunikacijska komisija dovolila Press Wireless, Inc., da sme sprejemati ta rsdijaka poročila iz glavnega stana Draže Mihajloviča ki bodo redno pošiljana v New York, Washington in Los Angeles.
Zdaj se pa vprašajmo: Ako bi bil general Draža Mi-, hajlovič res fašist ter nemški in italijanski podkupljenec, ali >i mu ameriška vlada potom svojih agencij dovolila pošiljati adijska poročila v Zedinjene države? Prosimo, naj nam na to odgovori pisatelj Louis Adamič, ali pa kateri njegovih zvestih pristašev.
Ali ni zdaj jasno, da dela zavezniški glavni stan z generalom Mihajlovičem roka v roki in ž njim dela načrte, ako jih ni že napravil, za invazijo na Balkan? Tako je n nič drugače! Tako smo trdili mi in resnici na ljubo moramo povedati, da je ves čas prav isto trdila tudi Prosveta.
Izkazalo se je torej, da sta bila edina Prosveta in Ameriška Domovina na pravem, ko sta pisali in trdili samo edino logično izpeljavo odpora v Jugoslaviji z ozirom na invazijo zaveznikov. Nekateri drugi listi so bili direktno proti našemu pisanju, drugi so bili naplotu in niso vedeli, kam bi skočili, nekateri so bili pa tiho in čakali, kako bo stvar izpadla.
Mi nismo imeli pri svojih trditvah pred očmi drugega cot smernice naše ameriške vlade. Na vse drugo se nismo ozirali. Vedeli smo, da je ameriška vlada za Mihajlovičem in to nam je bilo dovolj. Državljan, ki v vojnem naporu podpira svojo vlado, ne more biti nikoli na napačni poti.
Tu je zopet en dokaz, kako grozno se zna zmotiti pisatelj Louis Adamič.
Ako bi bili gotovi faktorji poslušali Ameriško Domovi- \Vat. „	*
nn na Ki iim kil«	u	7 ■ 1 ker Pa popolnoma gotovo vem,
no, pa di jim bila danes prihranjena ena precej velika L„ „•	, .
bhmaža	1 ' sem se ne"
Najnovejše poročilo iz Ljubljane
P. Bernard, Ambrožic OF M.
Najnovejše ga imenujem zato, ker sem ga prejel šele 13. septembra, 1943. Drugače je pa precej staro, saj je bilo pisano v Ljubljani' dne 30. aprila, 1943. Tako dolgo je torej ta pošta hodila.
V pismu je največ privatnih zadev, ki se tičejo mojih ljudi tam in takih reči. Nekaj tega bi bilo zanimivo tudi za javnost, toda sam Bog ve, če je danes—še kaj res, kar berem v tem pismu.
Nekaj je pa o—partizanih. Pa ravno sedaj, ko sem izvlekel na dan razna prejšnja poročila! Kakor da bi ne imel še dovolj tega materiala . . . Vendar je par reči, ki so nove tudi meni in ki spadajo v celotno sliko, ki jo itak te dni podajam javnosti v vednost.
O mojih domačih pravi pismo:
"Ne stradajo še ne, so pa v vedni negotovosti, da jim komunisti vsega ne izropajo. Ti pridejo enkrat k eni hiši, drugič k drugi, in odnesejo vse: Živež do zadnjega, vso obleko, obuvalo, živino in sploh vse. Ta teden so tam v bližini na ta način izropali dve hiši. Gabersko cerkev so požgali, zvonik pod-minirali in p o r u š i 1 i. Enako hruševsko cerkev požgali. Ku
zanstva in nas pridobili za "moralno in materialno" podpiranje partizanov-komunistov!
(Zato proč z Adamiči iz vrst slovenskih Amerikancev, kamor so se nam vrinili z lepimi besedami o slogi, v mislih so pa imeli—izdajstvo!
-o-
Kako je pri sosedih
Hubbard Rd. — Ko sem se prepeljal malo krog naših prijaznih sosedov tja na Dock Rd. sem se najprej ustavil pri Matevž Maukotu. Matevž me je takoj povabil v hišo, kar sem tudi z veseljem storil. Mrs. Mauko je ravno pripravljala za južino kurja bederca. Takoj sem si mislil, da bi bilo dobro počakati, da bi bila pečena. Z Matevžem sva se pogovorila o gospodarskih zadevah in nato pa sem si ogledal še njih krasni vrt, ki je ves posejan s krasnimi cvetlicami, saj sem že večkrat omenil, da Mrs. Mauko tudi j ako veliko da na lepe rože in zato jih pa tudi imajo, da je kar lepo videti. Vsaka stvar je posajena na svojem kraju, da je res kar veselje stopiti k taki hiši. Pa so tudi jako po-strežljivi ti ljudje. Le žalostno je, ker sta ostala Mr. in Mrs.
, Mauko kar sama, kajti dva nji-pola se je zrušila. Pa prav ta- hoya ginova gta že y službi gtri.
ko več drugih cerkva po deželi.' S ca gama_ Upajmo> da bo prej
Tx dve cerkvi sta bih podruz-;vojske konec kot M prišk) do
kaj hujšega.
.Od tukaj pa sem se potil k našem Mike Telichu. Pri njem je pa še vedno vse tako kot sem
Nekaj jih je slo med partizane-1 že popisal> da mu gre gamo dfi_ komuniste.'	1 ]o pQ glavj Na vg0 mQČ je či_
Kje so drugi, pismo ne ome- | gtn paradižnike pomagaia pa nja. Toda vem iz prejšnjih po-1 mu je njegova pri(Jna soproga> očil, da so jih veliko odgnali da bogta z njimi postregla pri_
jaznim ženskam v Clevelandu.
HHHHHH	v Saj vemo, da je< Mike jako po-
Italiji sedaj, ko so Nemci za- strež]jiv gvojim clevelandskim
prijateljem, da se vedno vse
sedli vse kraje, kjer so bili naši zaprti v mnogih tisočih . . .??? Toda še več iz današnjega pisma :
"Nikdo nima pojma, koliko gorja so prinesli partizani nad naše ljudstvo. Ko je bila mera prepolna in ljudstvo ni moglo
peha krog njega. Malo pa se mi tudi fržmaga, da se bo prijazni Mike poslovil iz naših krajev. Tako lep dom si je uredil, k^r je vzelo veliko dela in truda in sedaj ga je šel pa prodat. Namesto, da bi sam
več tega prenašati, so se orga-j užival, pa je vse to napravil za nizirali in zaprosili za orožje v druge, tisti imenitni pod in pa samoobrambo svojih domov. most> ki ga Je s tako velikim
Ustanovili so vaške straže. Kjer so te, tam je ljudstvo zopet v miru in lahko gre delat na polje. Tudi na Dobrovi je že usta-
trudom napravil.
Saj pravim, trudit se na vse mile viže, pa sadu svojega dela ne uživat. Saj ne mislim, da
novljena. Morda bo v kratkem je prodal radi denarja> ampak
tudi v Gaber ju in na Hruševem, potem bodo Vaši domači zaščiteni pred temi tolpami, ki kradejo, ropajo in požiga j o, družine naših kmetov pa puščajo v največji bedi. Cele vasi so že uničili. Koliko so pa naših ljudi že pomorili po njihovih domovih, tega niti še ne vemo. Tudi otrokom ne prizanašajo. Največje gorje, ki je prišlo nad naš narod, je partizanstvo, ker vse to vodijo skrajni komunisti. In ti ne pobijajo samo, ampak svoje žrtve-mučijo. Našle so se žrtve brez oči, brez ušes, s polomljenimi udi, brez prstov,
brez jezika, brez kože na glavi." * * *
Toliko navajam iz pisma. Brez ovinkov povem, da mi ga je pisal duhovnik, moj redovni sobrat. Razume se, da razni Adamiči že zato ne bodo nič verjeli, ker je pismo napisal "klerikalec," menda celo kak "klero-fašist!" To je za Adamiče dovolj, da na vse to odgovarjajo z "laž, laž, laž" . . . kot je nedavno tega nekdo na neki seji kričal . . .
O, kako rad bi tudi jaz videl, da bi bilo vse to in tako—laž!
Kupite vojne bonde
prijetnega dela, da pokažem naši javnosti, kako silno slabo uslugo napravljajo slovenskemu narodu Adamiči, ki bi radi še nas amerikanske Slovence
zato, ker so ga nadlegovali drugi ljudje in on jih je pa poslušal, jaz pa pravim, da se bo še kesal in mogoče jo bo prima-hal še nazaj in morda celo na naš Hubbard Rd., kaj se ve. Tako smo se poslovili in upam, da nas bo kaj obiskal ob priliki.
To posestvo pa je kupil neki Felix Hren, ki ima, če sejn prav razumel, neko "ajriš lady" za ženo, tako, da bo tisto lepo posestvo še zanaprej ostalo v slovenskih rokah.
Od tu sem stopil pa še malo naprej pogledat k Gregorčiču, to je štacnar iz Clevelanda, ki ima svojo farmo ravno poleg Teličeve farme. To je res krasno posestvo. Ti ljudje so pa že tako pridni. Lojze ima kar naprej kladivo v roki in z njim razbija na vso moč, saj se pa tudi vidi, kaj je že vse napravil novega. Nove stavbe gredo kar neprestano kvišku. Vselej, kadar se tam ustavim, je kaj novega. Zato pa taki ljudje tudi lepo uspevajo, ker so tako delavni in mislijo samo na delo, ne kakor jaz, ki samo mislim, kam bi se peljal, samo če bi mi neslo tako.
Mrs. Gregorčič je pa tudi jako delavna in postrežna. Vselej, kadar se tam ustavim, se moram tudi malo usesti, da se malo prav po domače pogovoriva. Pravijo, da so jako zadovoljni s svojo novo domačijo, ki
speljali v proslavljanje parti- > bo res krasen dom, ko bo en-
krat vse dogotovljeno, da bo kar veselje prebivat tam. Pa tudi "stinži" niso ti ljudje, kadar se tam oglasim, me vselej prav imenitno postrežejo. Prav lepa hvala njim in vsem prijaznim sosedom tam na Dock Road.
Mislil sem zaviti tudi k našemu prijaznemu Jakob Maukotu. Ko sem se peljal mimo sem videl Mrs. Mauko pri vodnjaku, ker pa sem bil že precej pozen in se mi je mudilo domov, zato se nisem ustavil, zato se bom pa prihodnjič ob prvi priliki.
Po južini sem se bil šel pa malo sprehajat med našo koruzo, ki je pa že tako lepa in visoka, da jo je kar veselje videti. Ker pa naša njiva drži prav tja doli do Burjevega posestva, sem pa stopil kar malo čez cesto, pa sem bil pri Burjevih. To so tudi zelo pridni in delavni ljudje, ko sem jaz prišel tja, so imeli že eno veliko njivo krompirja skopanega. Kar za čudil sem se, ko sem videl tako lep in debel krompir pa bel in gladek. Sam pri sebi sem si mislil: no, vidiš jih, prvo leto, ko so se pričeli ubijati s takim delom in poleg tega tudi nič gnoja niso deli na njivo, pa imajo tako lep krompir, jaz pa, ki se ukvarjam s takim de lom že toliko let, pa ne morem priti do pravdanskega krom pirja. Kar malo fržmagalo se mi je. Nisem ravno rad nevošč ljiv, pa ob pogledu na tako lep krompir, bi skoro bil.
Mislil sem si, da gotovo ga znajo bolj prav sadit kot pa jaz in menda tudi ob pravi luni. Pri nas so pa sami lešniki in še tisto je vse piškavo, kar ga je. To se reče ta zgodnji krom pir, ta kasni je bil zrastel pa kar v dva nadstropja, ker sem ga bil usadil precej globoko, ker sem vedel, da bo suša. Pri vrhu je bil tudi ta bolj droban, a kar ga je bilo pa bolj globo ko, je bil pa že lepši, a niti iz daleka ne tak kot pri Burjevih Ko sva bila z Edditom z zgodnjim krompirjem gotova, pa ni bilo skoro kaj pobirat. Pa pra vi Eddie, morda ga je pa kaj še bolj globoko v zemlji in pričela sva kopati globoke jarke, kot bi kopala za strelske jarke. Kmalu sva videla, da je globlje v zemlji res debelejši krompir.
Pa jo pogrunta naš Eddie in pravi: grandpa, ali bi ne bilo dobro, če bi šel domov po konja in plug, pa bi ga izorala. Rečeno, storjeno, šel je po ko nja in plug ter pričel orat. Plug je bil pa na nesrečo tako napravljen, da je rezal krompir ravno na polovico. Nekaj se ga je obrnilo ven in druga polovica, pa je ostala v zemlji. Šlo je s tako naglico naprej, da ni bilo časa pogledati, kako in kaj se dela. Tako bomo to zimo jedli samo "v oblicah" krompir in pa kislo mleko vsak dan. Druga polovica krompirja, ki je ostal v zemlji, bo pa menda prišel prav spomlad za zgodnji krompir. Tako se bo mogoče nekaj prihranilo, ker ne bo treba kupovat semenskega krompirja.
Zimski krompir pa pride še na vrsto tja krog božiča. Če bo kaj prida obrodil, bom pa že enkrat povedal.
Imeli pa smo tudi obiske. Zadnjič so se bili ustavili pri nas Anton Znidaršič in njegova soproga iz 60. ceste, kjer imajo svojo mlekarno. Z njima sta bila tudi Anton Obreza in njegova soproga iz Euclida. Ogledali so si to krasoto narave v jesenskem oblačilu, ko je tako lepo videti, ko vse že rumeni, posebno pa je lepo videti rumena in rdeča jabolka med še malo zelenim listjem. Nekatere jablane so tako polne, da jih je bilo treba podpret, da se ne polomijo. Paradižniki tudj prav pridno marširajo na trg, da si jih bodo pridne gospodinje pripravile za zimo.
Vidite, kako podeželski lju-
dje skrbimo za mestne ljudi, da bi ne bili lačni pozimi. Obiskali so nas tudi Peter Milakovič in soproga s sinom in hčerko iz Prosser Ave. Ti so bili tudi nekoč naši odjemalci, ko smo imeli na Glass Ave. svojo šta-cuno in se nas še vedno spominjajo. O, ko bi se nas spomnili tudi tisti, s katerimi smo si še v (denarnem) sorodstvu, pa bi bilo kaj prijazno. Tudi Mila-kovičevim se zelo dopadejo ti naši kraji. Še več drugih je povpraševalo zame, med njimi tudi prijazna dekleta, ki me pa niso videle, ker sem bil malo odnesel pete od doma. Saj pravim, tako je, če le malo zginem od doma, pa že kdo sprašuje po meni. Le oglasite se pa še drugič. Prav lepa hvala vsem za obiske. To bo za danes dovolj in saj tudi ni, da bi vse naenkrat povedal, bom pa še prihodnjič. Pozdrav, -
Frank Leskovic.
Borba Jugoslavije
Edward D. Kleinlerer
Ako je vse v redu, potem Heinrich Himmlerja ni tam. Kjer je on, tam pomeni, da je nemirna zona v Hitlerjevi zavzeti Evropi. In eden zadnjih obiskov šefa Gesta pa je bil posvečen Jugoslaviji, kjer Balkan vre najmočneje.
Himmler je prihitel v Hrvatsko, kjer je spremenil vlado marionetnega premier j a Ante Paveliča, dal nekaj strogih navodil domačinom in italijanskim uradnikom, odredil celo vrsto grozot in vključil kot po navadi vporabo ognja in sablje proti celim vasem in napravil osnutek propagandne kampanje proti nemirom.
Berlin ne more dovoliti, da v tem trenutku, ko preti anglo-ameriška invazija, pride Jugoslavija do prilike, da se mu izmuzne iz rok. Izguba Jugoslavije bi pomenila izgubo Balkana in izguba Balkana bi imela pa tudi nepreračunljive posledice. Balkan je važen ne samo kot izvor hrane in sirovin temveč je Balkanski polotok strategično najprimernejša pot za invazijo proti srcu Evrope in same Nemčije. Naj samo zavezniška vojska dobi svojo postojanko na Balkanu in znak se bo bliskovito razširil po kontinentu.
V nobeni drugi deželi se nimajo Nemci boriti s tako splošnim uporom kot v Jugoslaviji; in to je edina dežela v Hitlerjevi Evropi, ki ima redno vojsko pod vodstvom vlade v izgnanstvu. Gerilci napadajo Nemce, Italijane in domače ko-laboracioniste. V borbah, ki se vodijo, so izgube težke in uni-čevapje veliko.
Himmler j ev obisk v Zagrebu, hrvatski prestolici, je podprla akcija berlinskega zunanjega ministerstva, ki je skušalo na lahek način zatreti nemire. In to pa seveda na način, da se postavi na čelo vlade popularen vodja. Že predhodno so brezuspešno poskušali dobiti takega človeka, dr. Vladko Mačka, vodjo hrvatske kmetske stranke. Že takoj v začetku bi bili Nemci raje vporabili dr. Mačka kot pa Paveliča in njegove ustaške čete za svojo marioneto. Toda on je odklonil svojo pomoč osišču pri razdelitvi Jugoslavije, katere integralni del je bila Hrvatska skupaj s Slovenijo in Srbijo.
Eden Mačkovih starih prijateljev in političnih sodelavcev, ki je sedaj v Zed. državah, mi je pravil, da so njegovi pogledi na "neodisno" — to je marionetno — Hrvatsko, osiali nespremenjeni! In moje lastno poznanje tega popularnega hrvatskega vodje jeklene volje, mi ne dovoli nobenega suma, da bi žuganja, ki se jih gestapo poslužuje njega pokorila, ampak bodo ostala tudi za naprej brez učinka, kakor so doslej.
In sedaj vporabljajo N®:;
bolj marljivo kot kedaj P<# tisti svoj način, na katerega*-se vedno naslanjali v svoji -riji zmag. Stoletja je že ta tunika znana makiavelsP umom "deli in zmagaj." Ta ^ čin je v Jugoslaviji, ki je ^ la sestavljena iz več raznih ničnih in verskih skupini Pos; bno uspeva, ker izrablja F krito zlovoljo in prirodne like.
V Srbiji pripada skoro srbski narod pravoslavnic kvi. Nemci so jih oddeli^
jim postavili marionetno ^ poznane skupine oportun's katerim stoji na čelu g® Milan Nedič in izigravajo proti Hrvatom. Hrvati P^ večinoma rimo-katoliške (Dalje na 3 strani)
rai-
V.
J
»Ti. kaj pa in se pripravlja, koi .-
kam, da se ne more
in že enkrat zapisati, ^ če Je oni
kje na ukancah in
»
kje je bil !"*-Tako si je £ izposodil našega FraD^fl ] manov France, ki ves .. bira tole kolono, ob P času pa zavija našim ^ njam v papir klobase- ^ in druga telesna ki so od mesa in kar J1 ^ bere naša slavna
"Kar tje v ofic P0^1 f njim zmeni," je praVllD
ko navadil, da dene^^ in polomije meni v ko)A '

dal moj France^kijSfl® ^
hvalo si pa deliva P° no. Tako sem ga zlDllatj 0 , njegove lastne vam08 J^^ ne in duševne, da ne _ f kake pomote, kadar
nese med posebno _ : iti 5 das' .ne?1
H iie
Wil tfiii ipa
I
U
i Sli
ne L
lore
k dr,
ko Ko si
Je j
hv
s
Ali j
i v,
Je)
auj \
saj \
Ifi2se
iaj
«ši,"( ik ■«
Je do
ura
h> ?
piBSG BIBB pWL- - 51II®
ki hočejo narekovat^. ^
temu listu za baro ^ nikdar pokazali poce_ . ša v podporo podjetJ1 • ^ r> Ažmanov France J® / brže poslan v ofenz1^ njenih odjemalk, ki "^.v ko razdražil s tenl ^ njem o mojih ukanc*^ je Tega pa ne vedo, ^ ^ nes skoro vse, kai' vojaška tajnost. zapisati se mora ta '0pii če ne ve, kaj hoče * , vedati, v največ sl^idite,* niti urednik sam- ^ ^ ^
je z Mussolinijem-
kar Je

en teden je,

blebetal, da ga Je „e luknje, pa še danes
V*
kje da prav za Pra! In kdaj ste P»
maršira ta in ona * p'
in ta cilj ? Šele, ^ p0v< nam cenzorji dov eg»\ ti nekaj bo« ^ ^ takrat le tisto, Kei
dUž° r
prav in zdravo, za	,
Tega se tudi ja* ^
pa tudi tako pff' g^J kraj svojih pocitnl '
,obi
dar bom videl, da -šel ^ varnosti več, bom^ ^ zacijo na dan — p" . te. naj bi ja* da bom šel tje ^V^ J' tedaj, kaj bi *JV } ^ diti. da bi bil tek^ri^ ^
C
k
v
i
C h H
'Ži
o
»h
s »61
je 1
S
kak neprijatelj, ' j^V jaz, kot pravijo, J IeJJy
A
atriji S
tO ^V, .
sreča, posebno
jaz, Koi F«"', HirK6 a' bi mi bil 8 kakim čico ali magari z » ^j, U , \ -
šči™ dobrodošel,	t
telj? Saj bi bila" ^
bom tajil, da ne
bi
led? J
-v, in i« i*
ziral copfenštrajh	k^
veliko požrtijo mw ^ j
tega sveta-	J,^ j(
neumen, da J „ v • (3 -
tako sproti? Ne bo*
vo s sem voj, tako Pr
pa bila, vas vpr na I

%
sžf'^ A cAj
bila, vas vi"-- eW f ut
P naselbina b^^, ,^,
Ampak ker
•ost b(y
vsaka nevarn
zagotavljam,	jjel
dolgo, ko bom P besedo na dan-
'en® jprej so ji se-t teh-\sW ata-deže-Lh et-pose-pri-raz-
3 ves celili® vlad« istoT, mera; S* pa ve«
iiibW
e
k msko=poljske revolucije
Spisal dr. Leopold Lenard
^je vprašala grofi-ne zanimalo iti na Nekoliko sem ker konjski šport H, R ravno k mojim slabo-I 7?.®« Je Pa tudi go-
'•fcSrs nag°varJ'ai'
Je bo °bljUbil-tea,
'Ali ioj'i
'Kje?
;a ^ li
•ost^
isp°f stea«f
ne P-
in'
pof
Škodilo u' ce vidim nekaj no-
Tori
'ei sem 'ružboj
se odločil in šel s na Mokotov, kjer se e dirke.
Hču Sed8li in gledali P° "'"at 'Jfe pregovorila naje	Radziejevska,
svoji „ daleč Od me-^'.Bestrični, ki je sede-
;;!Jovidiš tamle
našo Po-
Kje?"
med
'Si
Saj Je
poglej
ono gručo čast-
Govorila je s tako naivnim glasom, da me je silil smeh. Beseda "učitelj" pomeni lahko ljudskega učitelja ali pa gimnazijskega. Bolj verjetno je, da je mislila poslednjega, ker je težko, da bi taka gospa bila zadovoljna za svojega brata s tako nizko službo, kakor je na Ruskem stališče ljudskega učitelja. Kakšno izobrazbo ima njen brat, mi seveda ni znano, vendar ne more biti veliko večja od njene.
Pozneje nas je gospa Poluša nekoč obiskala, ko sem bil navzoč pri grofici Radziejevski. Zdi se mi, da ni bil njen obisk nič posebno dobro došel. Grofica me je prosila naj ji pomo-rem jo sprejeti in odsloviti. Sprejeli smo jo v majhni sobici poleg kuhinje, kjer so imeli
BORBA JUGOSLAVIJE
rdeč:
res!" vzkliknila
P!Zi11 to izvanredno Sajp'f * sem vprašal: 'Saj^.Po luša?"
Jaz
sem vam še Povest o naši je grofica An
Poslušajte:
na onile klobuk z | služabniki neke vrste čitalnico, lnu r°žami." i sprejemno sobo in govornico. S je I seboj je pripeljala dva svoja ; otroka, majhna lepa fantička, jako čedno oblečena.
Gospa Poluša je vzela iz svoje domače vasi neko drugo kmečko dekle k sebi za služkinjo. Dotično dekle je pa kmalu zbežalo in ker ni yedelo kot in kam domov, je pribežalo k grofici Radziejevski, o kateri je vedelo, da ima svoje posestvo v bližini ravno iste vasi, ter jo prosila, da ji pomore domov.
"Zakaj pa nisi marala ostati pri gospodi," je vprašala grofica, "ali morda niso bili dobri s teboj ?"
"O, prav dobri so bili, prosim -gospodična."
"Morda pa gospod ni bil dober s teboj ?"
"Prav dober je bil, prosim gospodična,"
'Pošten v, r° Je star in ^ bild0Vek- Ima pa si-' 8® «sto mlad že le dobil , atvine- Pozne-" Uradu ?UŽbo na colnin-Wn]er J'e ponaredil <eUCl'Ubljev- Ker ta, 8 let> je bil ob-
, 2m lahko služil da-Up
■d4 lji?KPa vzela iz vasi
,0 ^ee rkulr imam pose"
"ttžkin dekle k se" v,; ' V Varšavi se kl.Meimogla civilizira-
<ni ^ po svoji 11 nosi.
i!1 0(1 *
je!
J*
, t ■J
i"1,}
: %
k
m 'Ji
fCt dh

So ,
S* S Je s sinom naše-
Stl*med tem 0d"
V
ušati
Ta služki-ovala Poluša.
Hotela sta
FV>alaa Ja7e™ Polu-Nosi^^.Toda ona ni

"i ga je vze-
-JLJe Pa izkazalo, kl Stoj
H] v' v	1-1
JN. Jaršavski polici-
ena izmed
Polu-
ie	tam med
? SSn^fva gospa in j5 ' služkinja
J 2 rde?'2 velikim klo-
S u£l rožami. Bila k tip, krep-runetka, vrtna
(Nadaljevanje z 2 strani)
tako da nacisti v svoji propagandi izkoriščajo verske in nacionalne razlike v svrho delitve in vladanja.
Toda, so še drugi elementi, katerih se poslužujejo propagandist osišča v tem vrtincu domače borbe, z namenom, da naj se narod rajši bori med seboj kot pa da bi se borili vsi skupaj proti skupnemu sovražniku in zavojevalcu. V Jugoslaviji je 1,100,000 Mohame-dancev. Nje hujskajo Nemci tajno proti kristjanom, Tam so tudi Judje, proti katerim ima osišče vedno eno in isto vrsto politike, ko spravlja antisemit-ski del naroda do medsebojnih prepirov in hudih borb.
Nemci so izdali odloke, ki določajo smrtno kazen za one Srbe, ki bi na katerikoli način pomagali srbskemu Judu. Veliko število Judov je pobegnilo v planine, kjer se bore ob strani svojih sonarodnjakov v geril-skih odredih. Srbski narod je v večini pokazal svoje simpatije za judovske žrtve nacističnega terorja ter jim tje pomagal na njihovem begu in skrivanju.
Brezmejna surovost Ante Paveliča na Hrvatskem je že zdavnaj odstranila veliko večino naroda od njegove kvizlin-ške vladavine. Odkar je bil Himmler na obisku pri Paveli-ču ima ta Milana Budaka za ministra zunanjih zadev, ki je že dolgo časa nemško orodje namesto dr. Lorkoviča, ki je imel simpatije za Italijo. Nekaj časa je bil Budak minister v Berlinu. Njegova naloga je, da skuša prepričati Hrvate, da morajo podpirati Hitlerjevo borbo "v obrambi zapadne civilizacije pred boljševizmom."
; On bo govoril Hrvatom nelogi-
Hitler raje zavzame deželo po metodi Trojanskega konja in jo razdeli znotraj namesto od zunaj, kot je to moral narediti z Rusijo. Pred kratkim se je izvedelo, da je bil Milan Ačimovič, ki je bil nekoč minister notranjih zadev v Jugoslaviji, štiri leta na spisku plač za svoje izdajalsko delo. Franz von Neuhausen, orožje nemškega gestapa, ki je bil poprej nacističen generalni konzul v Beogradu in vodja pete kolone v predvojni Jugoslaviji, vodi sedaj vso srbsko industrijo in Dragomir Stojadinovič, brat prejšnjega premier j a Milana Stojadinoviča, ki je bil za osišče, je sedaj z N<ynci solastnik srbskega tiska.
Pred kratkim mi je rekel nek jugoslovanski državnik v izgnanstvu: "Jugoslavija je drago plačala za svojo vojno. Po zmagi bo jugoslovanski narod pametnejši, ker se bo naučil, da'so delitve med njimi v katolik^ pravoslavne, j ude in mo-hamedance samo orožje v rokah mogočnega napadalca. Hrvati, Srbi in Slovenci se morajo strniti v eno celoto v ujedinje-ni Jugoslaviji."
Neki jugoslovanski diplomat, katerega sem poznal na konferenci v Genevi je pripom-
nje otrok, ki so bili „kot vojne žrtve največ prizadeti.
V tem svojem delovanju se pomladek poslužuje dveh vrst različnih metod, da pride do svojega cilja: potom National-nega Dečjega fonda, ki ima namen pomagati otrokom doma in v inozemstvu in potom izdelave igrač in poklonov, ki jih bodo razdelili nesrečnim vojnim žrtvam.
Tekom zadnjega leta je Nacionalni dečji fond nabavljal čevlje za ruske vone sirote, zgradil in vzdrževal dom za otroke ranjene v vojni na Angleškem ter nabavljal najnujnejše šolske potrebščine za otroke poljskih beguncev, ki so bili prisiljeni v britansko Vzhodno Afriko. Ta fond služi tudi za nabavo gotove količine božičnih darov za vojne ujetnike Združenih narodov v Evropi.
Kar se tiče produkcije je Pomladek Rdečega križa napravil načrt, ki idilično odgovarja njihovem šolskem delu. Deklice v razredih za domačo obrt so napravile jopiče in druga oblačila, kakor tudi perilo za novorojenčke, ki bo poslano potom Rdečega križa v pokrajine uničene od vojne. V večih primerih so dečki napravili zaboje, v katerih je bilo vse to blago odposlano. Drugi pa so zo-
"Morda pa jesti niso dajali i čno kot to delajo po navadi na-

iri 'ierv, „ "> vlLnč XSeem razc tjUi Raz
hSCoThno'sme-
V. J1 -le ugajala l ^at •
»at g°Spa P«luša
J* »as
gospa
in morala je
^l.So
Rr *
Vl^ku :c'Je v primer-
da»ekdanjo gospo. Je vznemiri-

^Pustila svoj Približala. J° obdaja-in poli
lib;
oni
tako da j
t0 Posta/ Je' tudi Je 1 0 ^Prijetno.
K: K il°Spa Poluša
*
p
J.
h z Srofin86 spustilal
K!6 ^d°e RadZiejeV"
>4 ; ,ln njene ,Hil Jo- Pn, uJemale s
ima 7000
)n\

dovolj ?"
"O, dosti so dajali, prosim gospodična."
"Morda plačali niso dobro?"
"O, prav dobro so plačali, prosim gospodična."
"Zakaj pa potem nisi marala ostati?" vprašala je dalje grofica Radziejevska.
Dekle je nekaj časa molčalo v zadregi, potem je pa s spregovorilo z nekoliko zmednim in tihejšim glasom:
"Ja nje hoču bute tam, de višajut." (Jaz ne maram biti tam, kjer obešajo.)
To je bila torej naša Poluša. *
Moje življenje je teklo jako mirno in enolično. Gospodično Klenievsko Eleonoro sem srečal večkrat na ulici, tudi njeno sestro Janino sem videl semter-tja. Pri neki priliki se mi je zdelo tudi, da sem opazil nekje na ulici gospodično Rakoczy. Toda morda sem se zmotil, ker sem kratkoviden. Čudno se mi je zdelo, da sta bili sestri gospodični Klenjevski tako elegantno oblečeni, ker sicer ni bila njuna navada, da bi tako skrbeli za svojo zunanjost. Čudno se mi je tudi zdelo, da mi ne marata povedati svojega stanovanja in da se mene tako očividno izogibata. Moralo se je nekaj zgoditi in nekaj je moralo priti vmes.
Vendar si s tem nisem belil glave.
Nekoč sem srečal v saškem vrtu gospodično Eleonoro in jo spremil do konca drevoreda. Pri tej priliki sem jo naravnost vprašal, kako da nastopa sedaj popolnoma drugače, kakor je nedavno v Krakovu in kako da se sedaj nahaja v Varšavi.
(Dalje prihodnjič.) --o-
cisti, da so komunisti z vzhoda ludje, ki jih vAdi Stalin in da so britanski kapitalisti Judje, ki jih vodi Churchill.
nil: '"Zločinci v Jugoslaviji se,
j • • •	, . . pet izdelali igračke m druge
ne dajo primerjati z nobenimi 1 .	.	.
razne igre za otroke, ki so vojne žrtve.
Razdelitev škatelj z darili, v katerih je najmanj deset koristnih potrebščin, je letni projekt Pomladka Rdečega križa. Lanskega leta je bilo poslanih skoro 100,000 takih škatelj z darili v Rusijo, na Islandijo, v Irsko, Anglijo in narodom Centralne in Južne Amerike. Poleg tega pa je bilo poslano na Angleško 50,000 funtov raznih slaščic in -v Rusijo pa 2,000 funtov. Ce bi bilo več prostora na ladjah za prevoz, bi bilo še več tega blaga poslanega.
Čeprav Pomladek Rdečega križa posveča največ svojega delovanja otroškim vojnim žrtvam, pa ne pozabljajo ti mla-
v tzgodovini Evrope. Najbolj vroča želja vsakega Jugoslovana je, da za vse te zločine pride tudi prava kazen."
Med tem pa jugoslovanska vlada v izgnanstvu v Londonu drži konference in skuša obdržati slogo, da ne bi njihova medsebojna delitev privedla do slabosti in propada.
-o-
Pomladek Rdečega križa dela za vojne žrtve
Ko se v tem mesecu zopet vrne milijone dečkov in deklic v šolo, tedaj bo zopet pričel delovati Pomladek Rdečeka križa z velikim razmahom. Ta pomladek bo delsjjal, da kolikor le mogoče pomaga lajšati trplje-
Letalo bodočnosti. — To je slika velikega transportnega letala Henry Kaiser izdelka, kakršnega ravno sedaj izdelujejo v Hughes Aircraft Co. v Culver City, Cal. To velikansko letalo je dvakrat in pol večje, kot največje letalo, ki je bilo kedaj zgrajeno. Nosilo bo lahko 60 ton tovora in ima osem motorjev.
« kate, °je 8krbi
^ CLr »ič
se
ne
nared
Pa je 2«a. Naj-
iti
za uči-
$5,000—dve hiši, vsaka za 2 družini, vsaka po 4 sobe. 4 kopalnice, alley, dvojna veranda, blizu St. Clair in 67. St.
McKenna
1385 E. 55. St.
HEnderson 5282; MUlberry 4285.
(224)
Slika nam predstavlja ameriške vojake, ši se vadijo v streljanju na sovražna letala na vežbališču Harlingen Air Field, Texas. Leteče vežbalno letalo je v poletu zelo nizko in pilot istega daje navodila strelcem potom radia.
di ljudje na dolžnost nasproti našim ljudem v vojski. Več kot 17,000,000 pomladka se je prijavilo in mnogo se je napravilo tudi v tem pravcu. Skupno je bilo tekom zadnjega šolskega leta napravljenih 9,000,000 raznih stvari za vojake. Med te predmete spada tudi pohištvo za jedilnice in dnevne sobe vojakov, vse vrste iger za rabo v taboriščih in bolnišnicah, obleka in veliko število raznih drugih predmetov.
-o-
Pomagajte Ameriki, kupujte obrambne bonde in znamke.
DELO DOBIJO
MOŠKI
za
Splošna dela v tovarni Mašinski operatorji
izvežbani in neizvežbani
Inšpektorji
Plača od ure Pet dni dela v tednu 50 ur
100% vojno delo.
V centralnem naselju ki se ga lahko doseže z vseh strani mesta.
THE BISHOP & BABC0CK MFG. C0.
1285 East 49. St.
(226)
AKO STE
NEIZVEDENI VAS BOMO MI IZURILI
HOTEL STATLER
je kot malo mesto, ki ima odprto vse vrste zaposlitve za skoro vsako uro, ki joželite delati delno ali ves čas.
Zastonj zdravniška postrežba; zastonj zavarovalnina; jedilnica za slu-žabništvo; prijetne sobe za odpočitek; plača.
Zglasite se v sobi 335, vhod za slu-žabništvo na 12. cesti od 9. dopoldne do 5 popoldne.	(223)
DELO DOBIJO
PUNCH PRESS OPERATORJI
$78 in več na teden
za popravo modelov
Nočni ali dnevni šiht Polni ali delni čas ARC VELDERJI LATHE DELAVCI SPOT VELDERJI ASEMBLERJI INŠPEKTORJI
TEŽAKI 100% vojno delo. Visoka plača od ure in bonus Lepa prilika za delo po vojni
GEOMETRIC STAMPING CO.
1111 E. 200. St.
(226)
Dobra služba
Dekle ali žena dobi delo, da bi pomagala streči za baro, poln ali delni čas. Zglasite se na 747 E. 185. St.	(224)
Moške in ženske
se potrebuje za
splošna tovarniška dela
6 dni v tednu 48 ur dela na teden
Plača za ZAČETEK
Moški 77^c na uro
Ženske 62^0 na uro
Morate imeti izkazilo državljanstva in prestati zdravniško preiskavo.
Zglasite se na
Employment Office
1256 W. 74. St.
National Carbon Co., Inc.
_ (222)
Državljanstvo se ne zahteva
Nič dela ob nedeljah ženske za čiščenje
3:30 zjutraj do opoldne Dobra plača
Delo išče
ženska išče delo za par ur na dan. Zglasite se na 7617 Lock-year Ave.	(222)
MALI OGLAS!
Hiša naprodaj
Na Cherokee Ave. blizu 185. ceste je naprodaj 5 sob bungalow; garaža za en avto. Za sestanek pokličite M. F. Intihar, 630 E. 222. St. IV-2644 ali IV-0678.	(222)
ZAVIJ ALKE
Lepa prilika za delo tudi po vojni
Prijetne delovne ure Dnevno delo Zglasite se v 8. nadstropju v Employment Office
HALLE BROS.
(222)
Pohištvo naprodaj
Prodam popolnoma novo kopalno banjo in kombiniran tank za gretje vode, kakor tudi rabljeno White Star kuhinjsko peč. Zglasite se na 1233 E. 169. St.
(222)
Za popravo garaže •
Za popravo imamo garažo, katero delo želimo oddati slovenskemu mizarju-gradbeniku. Točnost bo upoštevana. Zglasite se na 15413 Lucknow Ave. Telefon IVanhoe 1229.	(X)
Stanovanje iščemo
želimo dobiti stanovanje 3 do 4 sobe, za mlad zakonski par brez otrok; oba delata. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče ENdi-cott 2258.	(222)
Delo dobe
pridne in patriotične ženske, ki hočejo storiti svoj delež za vojni napor. Delo je ob večerih 4 do 5 ur in sicer čiščenje uradov v modernih laboratorijih. Dobra plača od ure. Pokličite ENdicott 0475, ali pa se zglasite osebno na 1032 E. 62. cesta. (222)
M0ŠKI-ŽENSKE
DOBE TAKOJ ZAPOSLITEV v 100% vojnem delu NOBENO PREDZNANJE
POTREBNO UClTE SE ZANIMIVEGA ASSEMBLY DELA Plača od ure in overtime NAGLO NAPREDOVANJE
DNEVNO DELO Ure: 8 zjutraj do 4 popoldne V soboto 8 dopoldne do poldne
The Swartout Company
18511 Euclid Ave.
(224)
Sobo išče
Iščem sobo in hrano za vdov-za z 8 let. staro hčerko. Kdor ima kaj primernega, naj se zgla-si na 1000 E. 66. Place. (224)
TOVARNIŠKO DELO
100% OBRAMBNO DELO predznanje ni potrebo Plača od ure in overtime Ako ste zdaj zaposleni v važni industriji, morate dobiti izpust-nico, da ste na razpoloženju. THE DRAPER MFG. CO.
E. 91. St. and Crane
1 blok južno od Union Ave.
(222)
vam vsak dan prinaia v hišo
Povejte to sosedu, ki ie ni narofen nanjo
Vendar se mu ni zdelo nič kaj pametno, tvegati sedaj po nepotrebnem kar toka tjaven-dan na slepo srečo zopet novo nevarnost, pa je zato raje zavil na manjšo stransko pot, ki se je cepila od glavne ceste dober strel'aj ali dva pred mestom, ki ga je obkrožil v manjšem loku, potem pa se vrnil šele na njegovi drugi strani zopet nazaj na glavno cesto, po kateri je prej jezdil.
Ura je bila pozna in noč postala temna, da ni videl deset korakov pred sabo; imel pa je to srečo, da je bila vsaj cesta za tiste kraje in razmere še primerno dobra pa tudi stranpoti, ki bi ga drugače gotovo motil, in mešale, jako malo.
Samo nekaj je bilo, kar ga je začelo najprej sicer bolj malo, a kmalu potem pa čimdalje bol skrbeti. Kolikor bolj se je namreč bližal strmim in div-
V BLAG SPOMIN
DRUGE OBLETNICE SMRTI PRE-LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA
JOHN STIH
ki Je zaspal večno spanje in se ločil od svojih dragih dne 21.septenibra, 1941.
Dve leti sta sedaj potekli, kar Tebe več med nami ni, a nismo Te še pozabili, v srcih živi blag spomin.
Z Bogom! Ti sedaj želimo, na Tvoj grob spomini hite. počivaj mirno, soprog in oče, in prosi ljubega Boga za nas.
Žalujoči ostali:
MARY STIH, soproga. JOHN in JOSEPH, sinova. MARY, FRANCES. LOUISE, CHRISTINE in JOSEPHINE, hčere..
Cleveland, O., 21. septembra, 1943.
V SPOMIN
ŠESTNAJSTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NEPOZABNEGA OČETA
Dominik Perko
ki je za vedno zatisnil svoje oči 21. septembra 1927.
Zdaj v grobu mimo sniva in počiva sladko naj, Bog daj njega duši blagi večni mir in sveti raj.
žalujoči ostali
OTROCI. Cleveland, O., 21. sept. 1943.
jim Maltratskim grebenom, ki jih je želel prekoračiti po moči še tisto noč in dospeti vsaj tja za jutra na njihovo drugo stran, kjer se začenja širna, na rahlo valovita, v večini gola in zato lahko hodna ravan Osrednje mehiške visoke planote, tem hladneje je postajalo ozračje in tem nižje so padali gosti, vlažni in vedno temnejši oblaki.
Pot je začela postajati sčasoma strme j ša pa tudi vedno slabša, zamolkel, votel in na dolgo zategnjen prvi grom pa se je zdajci oglasil med ozkimi in komaj malo manj kakor navpičnimi, z visokim hojevjem na gosto obraščenimi gorskimi stenami, kjer je plezal Rudolf le počasi in samo z največjim trudom komaj še naprej na svojem skrajno zdelanem ko nju, ki je bil že zopet ves pre močen od znoja in le s težavo lovil pohajajočo sapo. Po ozkih izsekah in majčkenih, str mo ležečih nivicah, ki so se začele pojavljati presledkoma na desni in na levi v bližini poti, je sklepal, da se že mora najbrž bližati mali hribovski vasi ci Maltrata, ki leži samotne skrita nekako sredi ondotnega gorovja, ko je začutil v tistem hipu prve redke pa debele deževne kaplje na svoji koži, ki pa so postajale gosteje in gosteje vsak trenutek ter se iz-premenile že v nekaj sekundah v pravo divjo ploho.
Izprevidel je takoj, da mu ne bo mogoče nadaljevati poti v takem vremenu. Zaradi goste teme in silnega dežj'a, ki je zdaj lil že v deblih, gostih curkih z neba, ni več videl niti ne en sam korak pred sabo, pot po kateri je do zdaj hodil, pa se je izpremenila. nakrat kakor na rek čarovnika v deročo strugo divjega potoka, kjer sc je valilo kamenje, listje in ve jevjekakorv pravi reki. Tu in tam so pokrili globoki plazovi opolzke ilovnate zemlje in visoki kupi gosto skupaj strnjene, za konja sila težko prodirnc gozdne šare okolico tako, da ni mogel mestoma že skoraj več razlikovati poti od divjine. Dolgi, v stotero manjših slepilnih resic razcefrani bliski so švigali kakor peklsnski jeziki neprestano iz oblakov, med oglušujočim in nepretrganim bobnenjem gromov pa so padali po-gostoma rezko sikajoči treski, ki so parali na dvoje tudi naj-ponosnejše gozdne velikane, kakor da bi bili slamnate bilke.
Rudolf je bil seveda premočen prav do kože, konj pa se mu je plašil in spotikal ob vsakem novem blisku in gromo-vem udarcu, ki je pretresel za-dušno, kakor svinec težko ter čisto po žveplu vonjajoče oz račje okrog njiju, tako da se je bati, da zdaj pa zdaj izpodrsne in da telebneta oba v prepad, kakršni so zijali malodane ob vsakem ovinku ceste, ki je bila še celo za časov svojega najboljšega stanja v teh krajih komaj vredna takega imena.
V bledem odsevu novega, hitro zapored večkrat se ponav ljajočega bliska, ki je razsvet lil za par sekund okolico krog njega, je Rudolf tedaj nenadoma zapazil nemalo vesel in pre senečen malo, uborno indijansko kočico, spleteno iz naseka-ih kolov, vejevja praproti in listja, napovrh pa še zadelano z glino, ki je stala tam samotno ob robu pota komaj dobrih pet korakov ali kaj od njega. Brez najmanjšega pomisleka je obrnil svojega konja naravnost proti njej in potrkal od-
ločno na zaprta vrata. Odzdravilo mu je takoj močno pasje lajanje od znotraj, kmalu nato pa se je razen tega tudi še prikazala pri malem, v tistem hipu razsvetljenem okencu velika in kuštrasta indijanska glava hišnega gospodarja, ki je hotel prestrašen vedeti, kdo da je zunaj in česa da prav za prav želi.
"Zakasnel, pa miroljuben potnik, gospodar," mu odvrne brzo Rudolf, "ki bi rad dobil zavetja pred nevihto, če Vas smem prositi za tako uslugo. Sam sem in pa moj konj, a se bova stisnila do jutri naj bo že kamorkoli, samo da sva pod streho."
Imel je srečo, da je ravno zadel na prijazne in obzirne domačine, ki so mu brez strahu takoj odprli vrata in ga sprejeli v svojo hišo kakor lastnega človeka, kar je bilo za tiste čase vsekakor nekaj precej čudnega in nenavadnega.
Povedal jim je, ko je odpravil konja v hlevu in si tudi sam slekel premočeno obleko, da želi ostati pri njih samo do jutra, potem pa odriniti nemudoma naprej, kakor hitro se le malo uvedri. Res da je sicer napočil kmalu drugi dan, a dež pa ni med tem ponehal niti malo, baš narobe: lilo je kakor iz škafa neprestano ves tisti kakor tudi še naslednji dan, da se ni bilo niti varno pokazati iz hiše.
Tako je bilo torej šele na vse zgodaj tretjega dne, ko se je nebo čez noč nenadoma spet ujasnilo, da se je mogel Rudolf posloviti od svojega .uslužnega gostitelja in njegove števi-le, sicer revne, pa vendar prijazne in silno postrežne družine ter tako nadaljevati svojo šiloma prekinjeno, še več ko dvakrat tako dolgo pot proti glavnemu mestu.
Radi obilice deževja zadnjih dveh dni je bila cesta preko gorovja v neizrečeno slabem stanju. Na različnih krajih so jo bili razrili naglo drveči hudourniki tako, da jo je bilo sploh težko najti ali izpoznati, drugod pa je moral zopet delati velikanske ovinke, če je hotel obiti velikanske kupe vsakovrstne gozdne navlake, ki so jo bili naplavili fcslepo divjajoči gorski potoki iz više ležečih slemen in pobočij. Na dnu bolj stisnjenih medgorskih kotlin in v manjših usedlinah je za lila
njihova kalna, nebrzdano deroča in glasno šumeča voda vse male, doslej lepo zelene in soč-nate ravnice čez in čez. da so skoraj sličile resničnim gorskim jezercem, ki so bila na nekaterih krajih tako globoka, da je zmanjkalo konju večkrat trdih tal pod njegovimi kopiti in jih je zato moral deloma preplavati z Rudolfom na svojem hrbtu. Drugod, kjer ju je zanesla pot slučajno preko pretežno ilovitih tal, pa je moral Rudolf navadno celo stopiti naravnost doli s konja in sam voditi svojega zvestega tovariša počasi pa previdno za dolgo uzdo, ker se je bilo sicer bati, da izpodrsne in si zlomi nogo ali pa zleti z njim vred v prepad. Žival je bila k sreči pametna in krotka, pa se je zato dala voditi svojemu gospodarju zlahka, kakor da bi i sama slutila potrebo združene previdnosti po teh opasnih potih.
Solnce je stalo že visoko na opoldanskem nebu, ko sta šele pustila za seboj nevarne in utrudljive grape divjih "Cum-bres de Maltrata" in stopila onstran male in neznatne vasice Boca del Monte (Gorska usta) končno vendar zopet na zlož-nejša in malo boljša tla.
Bil je zdaj, ko je jahal zopet po ravni in še precej dobri cesti ter se spominjal vseh ravnokar premaganih nevarnosti in pa naporov preko mogočnega gorovja, v resnic izredno ve-
sel in zadovoljen, ker je prekoračil brez nezgode najtežji in tudi v drugih ozirih najnevarnejši del poti, saj ga je svaril gostoljubni Indijanec, kjer je bil prisiljen vedriti, cela dva dni pred tolpami obcestnih roparjev, ki so se potikali prav tedaj številno po teh krajih in jih strahovali, vedno pripravljeni vzeti človeku življenje, denar, orožje ali konja, v zadnjem slučaju celo samo obleko in pa kar bi sicer še imel pri sebi.
Mudilo se mu je, da bi dospel čimprej v glavno mesto in pojasnil cesarju osebno vse dogodke, ki so se mu pripetili na njegovi poti v Veracruz in pa nazaj. Sklenil je zato, da se bo vstavil v Esperanzi, prijaznem malem trgu, kateremu se je zdaj bližal, le toliko časa, da se na kratko zglasi pri ondot-nih krajevnih oblastih, potem pa še nekoliko odpočije in malo pokrepča tako on sam kakor tudi njegov konj, da bosta naslednje jutro toliko bolj pri moči nadaljevati pot, ki je še ležala dolga pred njima.
Od župana Esperanze, prijazne, stare in odkrite kreolske duše, je izvedel še tisti večer, da mu bo nemogoče nadaljevati od tu naprej po glavni cesti, ki vpdi čez San Andres, Hua-mantlo, Tlaxcalo in druge manjše kraje proti glavnemu mestu, kakor je najprej nameraval, to pa zaradi številnih
močnih vstaških čet, ki so se pojavile zadnje dni od vera-kruške obale sem na raznih krajih med San Andresom in Huamantlo ter pretrgale vso zvezo z glavnim mestom na tej j črti. Širile so se tudi govorice, i da čakajo baje samo še novih' pojačenj, ki so se hitro bližala od juga iz države Oaxace, da udarijo potem z združenimi močmi na lepo mesto Pueblo, ki je po svoji velikosti, važnosti in bogastvu prvo za presto-lico v deželi.
Tako je bil torej prisiljen izpremeniti nekoliko svojo prvotno in od vseh najkrajšo smer naravnost proti severo-zapadu, kakor je sprva name-
raval, pa je zato krenil^ solnčnim vzhodom našle dne iz Esperanze strogo F zapadu ter dospel po®« čer istega dne preko chaloa, Tepeace m A® ves izčrpan, lačen m za=!" Pueblo.
In Loyal Support
of our fighting men.we have pledged ourselves to remind every American to buy more Wir Stamps & Bonds *A/ow.
NOVIC	E-	z vsega sveta
NOVIC	E»	ki jih potrebujete
NOVIC	E--	ki jih dobite še sveže
NOVIC	E--	popolnoma nepristranske
NOVIC	E--	kolikor mogoče originalne
NOVIC	E--	ki so zanimive
Osiški vojaki na Siciliji so bili silno P''ese. ■ M so se razletavale zavezniške granate nad
enečM
H md ^""^''r
mi, pa je mesto smrtonosnega železa, letela nan^€ ! ,-o.ifi1 da na raznih letakih. Na sliki vidimo dva o>ne1 ,,.>*'(.
ki pripdavljata tako granato, da se bo on času if(-
Zadnja pot. — Na sliki vidimo 60 let staro ^ ki je ves ta čas opravljala svoje delo vied Cli»l(!' cjcJon vitle, Colo, na njeni zadnji poti na dotični Pr°g'\v(fje & jo bodo odpeljali v Alasko, kjer bo nadaljeval s (lanje delo na tamkajšnjih ozkotirnih progah
/.•t
..deW'J
š Slika nam predstavlja avto domačega 7T, n'"-^ potrebuje nobenega gazolim. Te vrste avto d' J pr«1'11/ J. B. Hanson iz Oxforda v Angliji. Avto je . f2' aatnijt starih delov biciklov in je tudi na