Ve s t n i k. Sajvišje darilo. Nj. veltfanstvo presvetli cesar je podaril šolski občini v Šmarijah pod Ljubljano iz zasobne blagajnice 250 gld. za razširjenje šolskega poslopja in krajnemu šolskemu svet.u v Predosljih 200 gld. v isti namen. Osobne vesti. Učiteljem glasbe na c. kr. učiieljišči v Ljubljani je imenovan g. Alojzij Sokoll, reg. choii v Melku. Pred kratkem iinenovani ravnatelj ueiteljišča v Knpru, naš ožji rojak, g. Ivan Markelj imenovan je članorn deželnega šolskega sveta ister-, skega. G. Janko Likar, učitelj v Izlakab, dobil je službo učiteija - voditelja na ljubljanskem barji. Gdč. Jadviga Šarc, podučiteljica v Vojniku, pride stalno na drugo učno mesto v Moravče. Izprašana kandidatinja gde. A m a 1 i j a T n m c pride začasno na drugo uono mesto pri Sv. Križi nad Litijo. Izprašana kandidatinja Frančiška Žebre je dobila začasno II. učiteljsko mesto v Hotedršici. Jfa Savi pri Litiji so ustanovili šolo za silo. kjer poučuje uinirovljeni učitelj Fr. Cetelj. V Trbijali nad Trato se je pretekli mesec otvorila ekskurendna šola. Petje v l.judski šoli na Koroškem. Po najnovejši uredbi se otroci v ljudskih šolah na KoroškeLn ne bodo več učili petja po notah. — Ta nova uredba se nikakor ne da odnbravati. Ponk v risanji. Naučno niinisterstvo je izdalo ukaz, s katerim se prenarejajo načrti za učenje riaanja na učiteljiščih. Pouk bode v bodoče v vsaketn razredu skupen, t. j. gojenci vsakega razreda se bodo bavili ob jednem z jedno in isto risarsko nalogo. (Ministerski razpis nd dne 28. kimovca 1891. 1. št. 10.158). Domače naloge iz latinskega in grškega jezika so se na višjib gimnazijskih razredih odpravile in se ima ta čas porabiti po možnosli na branje. (Min. razpis od 30. kimovca 1891. 1. št. 1086). Predavanje v miizejskem društvu. V Rudolfinuniu je predaval 14. vinotoka pred innogobrojnim občinstvom g. deželni aibivar A. Koblar v slovenskem jeziku o kranjskem železarstvu. Razvil je vso zgodovino železne obrti na Krarrjskem od prazgodovinskib dob do denašnjega dne. Na posebnern zemljevidu naše dežele je pokazal vse železne rudnike, katerib je bilo prav mnogo. zlasti na zahodnem Gorenjskein; povedal je njib število in kdaj =o bili ustanovljeni. Razkazoval je različne železne rude, iz katerib so na Kranjskem topili železo in ga še tope. Razložil je način topljenja v prazgndnvinski, rimski in slovensko- nemško-italijanski dobi. Opisoval je prvotne peči na sapo in pozneje peči na volka, iz katerih so se v 16. stoletji razvili denašnji plavži. Dokazal je, da je bila naša dežela že v starih časih sloveča zaradi železa. Navajal je različne rudarske zakone. katere so omogočale, da se jo železarstvo pri nas v 16. stoletji kaj lepo oživilo in razcvelo. a povedal je tudi vzroke, radi katerih je pozneje prnpadalo. Občinstvo je jako pazljivo poslušalo vseskozi natančno in zanimivo predavanje in ga je h konci živabno odobravalo. Želeti je le, da bi nam marljivi g. arbivar še večkrat kaj predaval iz zgodovine naše krasne in rudnin bogate dežele. Častno občanstvo. V Anzbachu na zahodni žeteznici je praznoval 1. vinotoka ondotni šolski vo- ditelj Frančišek Posch petdesetletnicn svojega ufiteljevanja. Pri slavnosti, ki so jo vsled tega priredili, nagovoril je župan Scbvvab zbrano družbo tako-le: »Vsi, kateri sino hodili v šolo k Pocchu, dobili smo inarsikatero po roki in mnogo tudi kam drugam. in !e škoda je za. vsaki mabljej, ki ni dobro zadel. Sklenili smo dečki takrat maščevati se, kadar dorastemo. Vsi udje občinskega zastopa sino pa bili učenei gospoda Poscha in izvršujoč svoje, nekdaj sklenenn maščevanje, iinenovali smo gospoda Poscha jodnoglasno častnega člana naše nbfine. Kmetijskih in gozdarskih šol iinamo v Cislitvaniji po porof-ilu c. kr. kmetijskega ministerstva 103. Od teb zavodov je 6 državnih, 31 deželnih, 3 občinski. 61 društvenih in 2 privatna. Razvrstitev po kronovinah je sledeča: Niže Avstrijska ima 1 visoko kmetijsko šolo (Dunaj), 2 srednji in 8 nižjib kmetijskih šol; Geška iraa 6 srednjih in 34 nižjib ; Moravska 3 srednje in 15 nižjih; Galicija 3 srednje in 10 nižjih; Štajerska 4 nižje. Po 3 kmetijske šole ima Tirnlska, Koroška in šlezija. Po 2 Goinje Avstrijska in Goriška; po jedno Kranjska, Istra, Dalmacijain Bukovina. ./. B. Zahvala. Slavno društvo »Narodna šola« ,je blagoizvolilo tukajšnji jednorazredni ijudski šoli za mali znesek obilo raznega «nlskega blaga podariti, za kar se podpisaui najiskreneje zahvaljuje. Horjul dne 21. vinotnka 1891. I. Pokorn. Zahvala. Slavno društvo »Naiodna šola« je blagoizvolilo za raali znesek poslati mnogo šolskega blaga ljudski šoli na Bučki. Tem potem izreka se prelepa zabvala. Šolsko vodstvo na Bučki dne 22. vinntoka 1891. Franeišek Fabjančič. šolski vodja. Zahvala. Slavno društvo »Narndna šola« je blagoizvolilo poslati za ubogo šolsko mladinn tukajšnje šole mnogo raznega šolskega blaga. Za ta velikodušni dar se v imeni uboge mladine ]):)dpis.ini iskreno zahvaljuje. Vodstvo trirazrcdne šole v Knežaku dne 23. vinotoka 1891. V. Pin, vodja. Zalivala. Tukajšnji gostilnirar g. Frančipek Celestina je v poletneiu fesu priredil »kegljanje za dobitke« n:i korist naši ubogi šolski mladini. Cisti prebitek 94 gld. 60 kr. sva prejela nd g. okrajnega glavarja Mati.je Grilla, da se vporabi v l)lag narnen. Vrlemu prijatelju nežne šolske niladine, gospodu Fr. Getestini! izrekava za obilni trud, ki ga je iinel pri tem blagem podjetji, v imeni obdarovane uboge šolske mladine najtoplejšo zahvalo. Bog mu povrni stoterno! V Litiji dne 27. vinotoka 1S91. L. Sreter,J. Rarnikar, odsednik kr šul ?veta naducitulj. Zahvala. Slavna kran.jska hranilnica je blagoizvolila za ustanovitev polske delarne na naši soli pndariti znesek 120 gl.d Za ta velikodušni dar izrekava najtoplejšo zabvalo. Iran Ganis,Fran;;ižek Ks. Trošt, predsi'dn:k kr. šol. svetn.n:i,lueitel). Na Igu, 2(i. vinotoka 1891.