Cltatelfem v pouk in zabavo. Iz hralicsfva mrcesa. Brezdvomno zavzema mrčes glede Števila v živalstvu prvo mesto. Raznega mrčesa cenijo na svetu % do l^ milijona različnih vrst. Od mrčesa je znan le manjši del in ta šteje 20.000 povsem raznih vrst. Radi neizmernega števila, radi neznatne velikosti in požrešnosti je mrčes največjega pomena za življenje na zemlji in predvsem tudi za človeka. Saj ni pod solncem nobene tvari, ki bi bila varna pred mrčesom, ko pa se hrani tolikokrat mrčes celo z najhujšim strupom. Nepopisna je razmnožilna možnos. mrčesa pod ikoličkaj jjgodnimi pogoji. Že en par navadne &obne muhe se lahko razmnoži v petih rodovih do 25 miliijonskega potomstva, pri 6 rodovih se dvigne omenjena številka do 1 in pol milijarde in pri 10 rbdovih bi bila zemlja premajhna, da bi imele na njej prostora vse muhe. Velika vodna bolha bi dosegla lahko t.kom par tednov milijardno potomstvo. Pri listni uši bi bila, teoretLčno vzeto, razmnožitev v 5. rodu na 6000 milijonov ikomadov. Kakor v svetu sesavcev in ptičev poznamo rned mrčesom orjake in pritlikavce. Najmanjšega mrčesa s prastim očesom niti videti ne moremo. Znan je hrošček, ki doseže komaj velikost >* mn. Seveda je ta mrčes uprav goljat napram najmanjšim rastlinskim živim bitjem, katerim pravimo: bakterije. Največjd znani hrošč, 'ki živi v vročih dclih Amerike, se imenuje Herkul. Samec doseže velikost 15 do 16 cm in mu štrlita iz glave dva roga, od katerih je zgornji dvakrat tako dolg kakor spodnji. V južni Ameriki je doma največja stenica, fci postano dolga 10 do 11 cm in je njena slina strupena, Omenjena stenica živi- v vodi ter izmozgava ribe do kože. Po Braziliji lazi orjaški pajek, iki napada ptiče, jim izpije ikri in se skriva v podzemeljskih luknjah kakor krt. Navadno rabi mrčes za razvoj le malo časa; pri našem majskem hrošču pa traja ra .vojna doba 3—5 let. V Združenih severnoameriških državah je doma mrčes, ki rabi od jajca do papolnega raz.vitja 17 let. Hcdenina mesto zlala. Skupnemu deiu policije raznih držav je us-pelo, da je prišla pod ključ troperesna deteljica, ki je uganjala goljufije po vsej Evropi, p&sebno pa je bil njen delokrog razpreden po Švici. Lopovi so rodom poljski židje in se pišejo: Yankiel Goschbaum, Noje Zusman in David Baziler. V policijske mrcže &o se zapletli dcloma v Pragi in v Antwerpnu, odkoder so jih izročili Švici, ikjer bodo sojcni. Goljufije so izvrševali vedno po e:.3m rcceptu. V nobel oblekah so se lotili v najbolj imenitnih hotclih in restfi-vracijah bogatinov. Izdajali so se za ruske mornarske častnike in so ponujaii na povelje njih kapitana. iki se mu- di nekje ob Adriji, čisto zlato v palčicali in ploščicah v na;kup. Kazali so ikovček, v ikaterem je bilo 8 ikg lSkaratnega zlata, ki se je izkazalo pri vseh preizkušnjali kot pov&em pristno. Za zlato so si pustili izplačati protivrednost v denarju.Nato so se podali z izbrano žrtvijo na kblodvor kraja, koder so nastavili svoje mreže. Pripovedovali &o, da imaj>o kovček, v ikaterem je nekovano čisto zlato, shranjen pri železniškem vratarju. Pri pi^edaji ikovčeka iz rok vratarja se je pridružil vsikd^r dvema goljufoma bolj neopaženo še tretji, ki je držal v rofci čisto enak kovček in tega je z vso spretnostjo zamenjal z onim, v katerem je bilo pravo zlato. Še le tedaj, ko je odklenil kupec kovček doma, je opazil, da ne vsebuje zlatih palčic in ploščic, ampak kose iz nirčvredne medenine. Zadnji, ikaterega »o ogoljufali lopovi, je bil trgovec iz švicarskega mesta Biel. Izplačal je za kovček z zlatom v gotovini 11.300 frankov. Za zaostanek, ki je znašal 20.000 frankov, je zastavil nalut. Opeharili so ga za okroglih 16.000 frankov. Posebno srečo je imela lopovska trojica v Belgiji, kjer znaša njen prigoljufani plen 650.000 frankov, cisii za nomne. Pri vajah v metaujvt bomb iz letal s« poslužujejo na Angleškem brzočolnov, ki se ne potopi.o in je med vajami na njih posadka. Čolni &o namreč obdani od močnih oklepov, pod katerimi so povsem na vrrnem strojiln moštvo. Brzočolni, ki so se dobro obnesli, &o dolgi 12 do 13 m in vozijo 45—50 km na uro. Pogon osikrbujejo 3 motorji pq 100 k. s. Posadko tvorijo trije, ki imajo poleg jeklenih čelad še tudi maske proti strupenim plinom. Pri vajah se poslužujejo letalci bomb, ki so težke 5 kg, jih mečejo iz višine 5000 m in vendai* ne morejo prebiti oklepa čolnov. SLgurnost zadetkov znaša 20% in imajo čolni to dobro, da se lahko hitro premikajo, spreminjajo smer in mora letalec res pokazati, koliko da je izurjen v metanju bomb. Pred iznajdbo omenjenih brzočolnov so se posluževali na Angleškem za cilj bombni letalci ladje »Centurion«, iki je bila brez posadke in so jo ikrmarili brezžičnim potom. Slarl Pimiiani na p:!o Stare Riimljane imenujejo narod graditeljev cest in jih ni na tem polju moglo doseči človeštvo do 19. stoletja. Rimljani so preskrbeli svoje Cesarstvo s tlakovanimi cestami v najbolj oddaIjene kraje in luknje. Radi dobrih cestnih zvez je bil promet po rimskem cesarstvu dobro razvit. Državna pošta, katero jo vpeljal cesar Avgust, je dosegla brzine, ki so »e lahko ikosale z naglico 19. stoletja. Dobro razviti trgovinski promet je poklical v življ«nje tudi tujski in turistovski promet. Bogati Rimljani v vročem poletnem času niso zevali po svojih razkošnih palačah v Rimu; po hribih ter ob jezerih &o posedali vile in letovišča. Rimsiki bogataš je cdpotoval v letovišče s svojim številnim spremstvom in sužnji, kar je zelo pospeševalo promet. V zimskih. časih so pridno obiskovali kopališča in to predvsem žveplene vrelce. Stari Rimljani niso potovali samo po Italiji, ampak &o se radi mudili v Siciiiji, na Grškem, v Mali Aziji, Egiptu itd. Večkrat čMamo, ikako so se rimsiki izletniki pritoževali zaradi slabih ter umazanih razmer, ki so bile ukoreninjene v krčmah po tujini. Zelo žalostne so. bile moralne razmere po rimskih hotelih. Na svojih polovanjih so RimIjani radi posečall lcraje, 'kjer je cvetela um&tnost in ki so se odlikovali po naravnih krasotah. Čut za. keajevi||>i le? poto je.bil pri starih Rimljanih nn-^elfšk visoki stopnji. Lepo razviti prom^t po starorimskih cesčah, ki se je veselil procvita stoletja, je propadal s propadanjem Rima in je bil popolnoma uničen ter je zastal v žalostni dobi preseIjevanja narodov. siarlli casih. Zdravniški poklic je ravno toliko star kakor človeštvo. Pri priprostih in divjih narodih je zdravniški poklic še danes združen s svečeniškim. Na nagrade zdravnikom za zdravljenje naletimo šele pri kulturnih narodih Evrope ter &prednje Azije. V naslednjem bomo dokazali, kako prejemajo zdravniki dan«s mnogo manjše nagrade nego v starih časih. Vladar na vzhodu (leta 358 pred Kr.) je plačal za zdravljenje svojega sina in prestolonaslednika v našem denarju 7,840.000 Din. Rimski cesar Klavdij (50 po Kr.) je plačeval svojemu dvornemu zdravniku na leto 1,820.000 Din. Rimski višji uradnik je nagradil zdravnika, ikateri ga j« rešil neke kožne bolezni, s 484.000 Din. Da se je v starih časih zdravnikom godil j dobro, dokazuje slučaj iz 9. stoletja po Kr. Hišni zdravnik turškega kalifa je priredil pojedino, na kateri je bilo zasedenih ter bogato obloženih 5 tisoč miz. Ruska carica Katarina Vel. jc plačala angleškemu zdravniku Tomažu Vinsdale, iki je postal slaven radi cepljenja proti ikožam, za 7 cepljenj potne stroške v znesku 658.000 Din, nagrado 2,660.000 Din, letno rento za 140 tisoč Din ter mu je še podelila naslov barona ter dvornega zdravnika. K smrtni postelji avstrijskega cesarja Jožefa II. so poklicali francoskega zdravnika Guerina. Cesar, ki je umrl 4 dni po prihodu zdravnika, ga je imenoval še pred smrtjo za barona iin mu je pu^ stil izplačati 2,240.000 Din. ~