TEKSTILEC
Leto XX
Oktober 1979
St. 5
Letos je bil že 8. sejem proizvajalcev tekstilnih strojev (s kratico ITMA), ki se organizira vsake 4 leta in je vsakokrat v drugem mestu. Letos je bil v Zapadni Nemčiji v mestu Hannover, ki je tudi že l. 1963 gostil to prireditev. Zadnji tovrstni sejem je bil L 1975 v Milanu, prihodnji pa bo 1. 1983 v Angliji.
Sejem je bil zelo velikega obsega, saj je na preko 121.000 kv. m razstavnega prostora razstavljalo preko 1.100 proizvajalcev tekstilnih strojev in pripomočkov s celega sveta. Sejem si je ogledalo preko
100.000	strokovnjakov s področja tekstila in je bil sejem v teh dneh prava podoba našega sveta v malem. Tako si lahko srečal Evropejce, Indijce, Afričane, Japonce, Američane s severa in juga in seveda tudi Jugoslovane.
Sejem sem si ogledal bolj natančno le v predilski stroki in bi vtise strnil v naslednjem:
Razvoj predilske strojegradnje je usmerjen v sledečem:
—	nenehno izpopolnjevanje tehnologije
—	vključevanje elektronike v procese
—	večje zmogljivosti v kapacitetah
—	nadaljnji razvoj OE-pre-denja
— popolna avtomatizacija pri kontroli in zamenjavi podatkov.
Vodilne svetovne firme na področju predilske strojegradnje, kot so Rieter, Ingolstadt, Zinser, Triitzschler, SACM in drugi, stalno izpopolnjujejo svoje proizvode in se po 4 letih vidi očiten napredek. Avtomatizacija je na velikem pohodu, kar je razvidno iz predstavljenih eksponatov, od katerih so že mnogi v redni proizvodnji.
Tako je firma Rieter predstavila nov način odpiranja bal, kjer se lahko naenkrat pobira s 30 bal in ne potrebuje nobenega delavca, razen tistega, ki odpira in pripravlja bale.
Tudi firma Ingolstadt je na podoben način konstruirala stroj za rahljanje bal. Na tem področju so tudi firme Hergeth, Triitzschler, Platt, Marzoli in drugi prikazali nekaj izpopolnjenih rešitev. Opaža se tudi pojav strojev za intenzivno odstranjevanje nečistoč in še posebno mikro-prahu, kateri dela velike preglavice OE-tehnolo-
giji-
Firma Ingolstadt je zopet predstavila mikalnik, ki zmore proizvesti do 100 kg na uro. Tokrat je tudi firma Rieter predstavila oz. razstavila mikalnik M 1 / 4, ki lahko proizvaja do 80 kg na uro (naši »samo do 30 kg).
OE-predilni stroji firme Rieter M 1 / 1
Tudi česal ni stroji so izpopolnjeni in meje zmogljivosti postavljene navzgor — n.pr. Rieter do 300 ob. / min (počesov).
Raztezalke so že imele hitrost do 600 m/min. Pri tem je večina z avtomatsko izmenjavo polnih loncev in z elektronsko regulacijo številke. Medtem, ko je bil v Milanu le 1 flajer s 1.500 obrati, jih je bilo tokrat najmanj 6, med njimi tudi Rieter s 1.800 obrati vreten. Posebnost flajerja Rieter pa je bila tudi v skoraj popolni avtomatizaciji. Ta
flajer ima urejeno avtomatsko snemanje navitkov in nato na-tik praznih cevk. Cel »snem« je trajal le dobri 2 minuti. Ker je dobro »zaprt«, se ne pojavlja prav nič sviža, dovod pramenov pa je urejen po cevi. Take vrste flajerjev bi lahko posluževala 1 flajerka in to kar 8—10 strojev. Tudi firma Ingolstadt je izdelala napravo za snemanje, kar dokazuje razmišljanja konstruktorjev za večjo avtomatizacijo. Prstančni stroji vseh firm so opremljeni z napravami za avtomatsko snemanje kopsov. Firma Zinser je predstavila svoj super prstančni stroj, ki ima 1.000 vreten in je kar zelo dolg. Nadalje je predstavila prstančni stroj z rotirajočim (vrtečim) prstanom — poganja ga stisnjen zrak — kar omogoča obratovanje vreten z 18.000 obrati, kar je bilo tudi demonstrirano. Rotirajoče prstane pa je predstavila tudi firma SACM in Tek-stima. Firma Zinser je tudi izdelala napravo za vezanje pretrgov na prstančnih strojih, firma Hispano pa je svoj tak aparat že dodobra izpopolnila (prvič ga je predstavila 1. 1971 v Parizu).
Največ poudarka je bilo na sejmu vsekakor OE-strojem.
/	"	N
Pogled v nadaljni razvoj tekistilne strojegradnje
ITMA-79
Rie te rje v stroj za odpiranje bal (Unifloc)
(Nadaljevanje na 2. strani)

DER KOPSZUFÜHRUNG UND DER AUTOS», KREUZ-SPULWECHSLER MM- Ktm, ZSPUUUJTOMArfcN RAS

Križno-previjalni avtomat Savio RAS 15 CL z avtomatskim nakladanjem konsov
(Nadaljevanje s 1. strani)
Tu so vse firme napravile precej, vendar bi rekel, da so najdlje prišle firme Rieter, Ingolstadt in Schlafhorst. Pri teh strojih so že kar normalni vrtljaji do 80.000 na minuto. Ker pri taki brzini ni možno več ročno vezati, so vsi imeli Siissnov aparat za vezanje, katerega se da prilagoditi vsem strojem. Poleg aparata za vezanje pa ima Süssen tudi aparat za čiščenje rotorjev, kateri avtomatsko čisti turbine.
Firma Savio je predstavila med drugim tudi svoj super-avtomat za previjanje preje, kateri ima urejeno avtomatsko nakladanje kopsov in avtomatsko snemanje križnih navitkov. (Te stroje smo tudi mi predvideli v našem srednjeročnem programu). Take vrste strojev lahko ena previjalka poslužuje do 5 (do 240 vreten skupno).
Velik napredek so tudi napravili konstruktorji pri mikal-nih strojih, kjer vsekakor prednjačijo firme Hamei, Saurer Alima, pa tudi Savio.
Ob zaključku tega pregleda bi vsekakor omenil firme, ki izdelujejo aparate za kontrolo, kjer so elektronika, oz. transistorska tehnika in seveda tudi že mikroprocesorji s polno »paro« vključeni in je možno opraviti že vse vrste opazovanj, tako da je na koncu vedno potreben le eden, ki odčita rezultate in že vnaprej ve, kje se mora napraviti poseg.
Ob vsem tem človek dobi vtis, da bo naša proizvodnja kmalu postala tako avtomatizirana, da bo potrebno za po-služevanje samo specializirane kadre, kajti vse fizično delo že skoraj opravljajo stroji. Res je tudi, da se vse še ne bo obneslo takoj v praksi, vendar, kdor si je ogledal več teh sejmov lahko ugotovi, kako tehnologija le nezadržno napreduje in to s tako hitrostjo,
da lahko postane to, kar je danes novo, jutri že zastarelo. Vse to nas mora vzpodbujati, da moramo spremljati ves ta razvoj in v čim večji možni men tudi obnavljati naš strojni park.
B. Pertot
RAZVOJ TEHNOLOGIJE IN OPREME PLEMENITENJA TKANIN
Za trend razvoja tega tehnološkega področja je značilna tehnološka oprema, ki omogoča predelavo proizvodnih in vse večjega števila umetnih vlaken, in ki omogoča visoko stopnjo plemenitenja tkanin z ozirom na specifično namembno uporabo.
Področje strojev za plemenitenje so sestavljali sledeči podsistemi:
a)	Stroji za odsesavanje vode iz tkanine
—	ožemalni kalandri
—	centrifuge
—	posebni stroji za odse-savanje in odstranjevanje vode iz tkanine
Ta podsklop tekstilnih strojev je bil v prejšnjih obdobjih zapostavljen, ker sloni na enostavni tehnologiji. Njihova uporaba pa je dobila visok pomen, kajti odstranjevanje vode iz tkanine je tudi do 800%, cenejše kot celotno odstranjevanje vode iz tkanine s sušenjem.
Ožemalni stroji so grajeni za Oljni, hidravlični pritisk z minimalno stopnjo 3 atm pritiska in ki omogočajo tudi do 45% ožemanja. Za bolj občutljive tkanine so primerni odsesalni kalandri, ki manj poškodujejo tkanino.
Odsesalni kalandri so opremljeni z nihajočimi valji, ki omogočajo breznapetostno stanje pri ožemanju.
Z ozirom na manjkajoče sušilne kapacitete in velike stroške sušenja z vročim
zrakom, bi bila umestna nabava tovrstnega stroja v kombinaciji s kontinuirno belilnico in sušilnim cilindrom.
b)	Razpenjalno	sušilni
stroji
—	thermofiksirni stroji
—	cilindrični sušilni stroji
—	kanalski sušilni stroji
—	Hotflue sušilni stroji
—	žarkovni sušilni stroji
—	mansardne sušilnice
—	obešalni sušilnik
Napredek navedenih sušilnih strojev je v opremi za doseganje vlage na tkanine, v napravah za samodejno ravnanje votka in pa v tem, da so opremljene za obnavljanje pogretega zraka in s tem omogočajo ca. 25—33% prihranka potrebne energije. Te naprave se lahko montirajo na že obstoječe RSS. Z ozirom na ceno energije se odplačajo v 24 mesecih. RSS so grajeni skoraj vsi na visoko temperaturo ca. 195 stopinj C in tako primerni tudi za termofiksi-ranje tkanin.
opremo za kontaktno sušenje. Če je sušenje prigrajeno kon-tinuirnemu belilnemu stroju in sledi takoj toplemu izpiranju z vmesnim ožemanjem, se pri-
-	hrani na energiji, predvsem pa je ta tvorec visoke kvalitete, ker je proces zaključen, tkanina se
-	navija na valje in ni možna poškodba ali zamazanje tkanine.
Umesten bi bil predlog, da se predvsem novejši ARTOS opremi z napravo za obnavljanje in čiščenje zraka in na osnovi lastne kalkulacije dobi izhodišče za nadaljno nabavo tovrstne opreme.
c)	Stroji za razškrobljenje, smojenje, izkuhavanje, beljenje
Predvsem se kaže v tej smeri tendenca, da se diskon-tinuirni stroji zamenjajo za kontinuirne in da se v isti liniji uvede sinhrono skupaj s sušilnim agregatom.
Smodilni stroj je v večini primerov povezan s foular-dom, tako, da je možno istočasno tudi impregniranje s
Slinami struj saurer /Mirna
Nova je tudi oprema za avtomatsko regulacijo temparatu-re HONEWELL. Uvijalnisistem .pa je izpopolnjen z WEFTROL-_LOM za zanesljivo ravnanje "votka.
Posebnost so sušilni cilindrični agregati za sušenje tkanine v baterijski proizvodnji na koncu kontinuirne beliine naprave. Stroji so popolnoma zaprti in opremljeni z dodatno
H202 po hladnem postopku beljenja.
Ločena enota smodilnega stroja in impregnirnega stroja dobiva vse večji pomen, kajti v predelavi mešanic PES bombaž za barvanje in tiskanje ima široko uporabo.
Kontinuirni belilni stroji priključene enote za pranje, ki delajo po prototočnem prin-
Mini color barvni stroj Kleinevvefers
čipu in sicer z vertikalnim vodenjem (sistem Küsters), ki ima prednost predvsem v tem, da je vertikalno tvorjeni zwikelj pralne tekočine konstanten in da ne bremeni s svojo težo tkanine. Efekt prototočnega pranja se na ta način ojača posebno pri hitrostih od 60 m/ min naprej.
S področja kontinuirnega beljenja so najuspešnejši: Brugman, Menzel, Benninger, Küsters. Naprave so hermetično zaprte, tako, da ni možen vstop pare v obrat in prirejene za obratovanje z malim vlečnim pritiskom, tako, da je uporaba univerzalna.
Z ozirom na predviden nakup kontinuirnega belilne-ga stroja, naj se nadaljni programi vodijo tako, da bo možno hladno beljenje s H202 in kontinuirani postopek za celotno planirano količino. Upoštevati je treba tudi predlog, da se kontinuirnemu stroju priključi sušilni agregat, v kolikor to poceni predvideni proces.
d)	Stroji za barvanje tkanin in preje
Za barvanje tkanin je opazna vse večja zamenjava barvnih žigrov s kontinuirnimi barvnimi stroji. Na ta način se privarčuje z delovno silo in energijo in pa uporaba hladnih postopkov barvanja po KKV.
Vendar se pri barvanju na MINI PAD STEAM strojih opaža, da njihov razvoj še ni dokončan in da stroji v sedanji konstrukciji povzročajo veliko napak, in da njihova uporaba barvanja še ni vsestranska. Ekonomičnost uporabe pa je zaznavna, vendar pri partijah
2.000	m po varjanti.
Trenutno najbolj izdelana naprava je od firme: Küsters, Benninger, Babcook, dočim je za Mini Color Kleinewefers ugotovljeno, da ima določne pomanjkljivosti v obratovanju
Penta šablone za rotacijski tisk
in kvaliteti. Naprave za barvanje se v zadnjem času obvezno povezujejo z barvno kuhinjo, dodajanje barvil in kemikalij pa je programirano.
e)	Tekstilni tisk
V tekstilnem tisku sta vidni dve smeri razvoja:
1.	Še nadaljni razvoj TRANSFER tiska, predvsem za tiskanje dragih tkanin in pletenin.
2.	Nadaljno izpopolnjevanje ROTO tiska, da predvsem z uporabo novih PENTA šablon 125, 285, 255 MESCH nadomesti vse tehnike rolo tiska.
Tako se uporablja roto tisk za tiskanje finih kontur, obrobnih linij in zahtevnih drobnih vzorcev, ki so prej zahtevali ročno ali moletno gravuro.
Novost na roto STORKU je tudi priredba računalnika z glavnim pomnilnikom, ki ima spomin za 2.000 dessenov.
Dela na principu, da vzame v spomin podatke o tiskanju dessenov takrat ko se tiska optimalno in pri ponovnem tisku ali menjavi variant, nastavitvijo številke dessena zavzame optimalne nastavitve glede točnosti raporta, pritiska tiskarskega noža, vendar je pogoj, da je priprava blaga za tiskanje, priprava tiskarskih barv in šablon, konstantno idealna.
Novost STORK rotacije je tudi Duplex naprava, ki se montira na stroj in omogoča istočasno levo in desno stran tiska z istim ali drugačnim vzorcem. Vendar ta izvedba tiska zahteva gosto bombažno tkanino, ki omogoča vsled kapilarnih sil enostransko zadrževanje barvila.
Tako izpopolnjene tehnike na STORKU omogočajo popolno zamenjavo rotacije z
ROLO tiskom in omogočajo večjo produktivnost in kvaliteto.
Konstrukcijsko sta zelo dobro izpolnjena stroja za roto in film tisk firme Reggiani, Buser in ICHINOSS — Japonska. Stroji roto in film firme MITTER pa so prirejeni specialno samo za tiskanje preprog in stenskih gobelinov, velikih raportov in v širini 280 320 cm.
Stroji za parjenje in fiksiranje barvil so konstruirani z zaprto komoro za HT, in normalno parjenje z prigra-jeno avtomatično regulacijo temperature in vlažnosti pare, katera se nastavi za vsako skupino barvil posebej.
HT parilnik sitema ARIOLL1 je tako izgubil vodilno vlogo, predvsem iz razloga, ker je pri odprtem sistemu parjenje z nasičeno paro REDUKCIJSKIH barvil nesigurno in nekvalitetno.
Johannes Zimmer je demonstriral nov rakci, ki izhaja iz KOMBI rakelna s štirimi palicami za tiskanje zahtevnih decker vzorcev.
Kot lepilni sistem za lepljenje tkanina na tiskarsko podlago se še nadalje močno reklamira termo lepilo, ki je nanešeno na tiskarsko deko in ki se ogreva z IC napravo.
V pripravi barvil za tisk ima še nadaljno vodilno vlogo sistem WAN WAYK, pri katerem se barva izdela na osnovi programske kartice ali recepta.
Programatorje je možno prigraditi tudi k našemu sistemu barvne kuhinje.
Ploski filmski tiskarski stroj FMX-1 STORK
(Nadaljevanje na 6. strani)
Uspela akcija »NNNP«
GRADITEV	SISTEMA
SPLOŠNE	LJUDSKE
OBRAMBE JE NEPOSREDNO VTKANA V VSE CELICE NAŠE DRUŽBE IN JE POSTALA SKRB, PRAVICA IN OBVEZNOST VSAKEGA DELOVNEGA ČLOVEKA, JUGOSLAVIJA PA NEZAVZET-NA trdnjava: ZA. VSA,-KEGA AGRESORJA.
TITO
O pripravah na akcijo »NIČ NAS NE SME PRESENETITI« v naši delovni organizaciji smo že pisali. Priprave na to akcijo so potekale že praktično vse leto. O pomenu in nalogah civilne zaščite se je razpravljalo in seznanjalo delavce preko samoupravnih organov, odborov za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito in družbenopolitičnih organizacij. Organizirana so bila tudi razna predavanja, tako s področja požarne varnosti, eventualnih poplav in drugih elementarnih nesreč. Pripadniki civilne zaščite so obiskovali tudi razne
seminarje, na katerih so se praktično usposabljali. Izdelal oz. izpopolnil se je tudi načrt civilne zaščite, po katerem bo civilna zaščita delovala v neposredni vojni nevarnosti ali vojni ter v različnih elementarnih nesrečah. Zaključna vaja, na kateri naj bi pokazali, kako in koliko smo pripravljeni, pa je potekala torej 29. septembra letos v delovni organizaciji, oz. 30. septembra v krajevnih skupnostih.
Stab civilne zaščite je v sodelovanju z odborom za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito izdelal lasten program za zaključno vajo, in sicer naj bi bil to zračni napad s porušeno stavbo, pod ruševinami pa ranjeni. Pri napadu je poškodovan tudi vodnjak, kjer je bilo treba ugotoviti onesnaženje oziroma okužbo vode, ter po potrebi označiti kontaminirano mesto.
Stab civilne zaščite se je sestal ob 6. uri. Takoj je bila aktivirana tudi enota narodne zaščite, ki je zavarovala vhode in objekte v obratu I in II. Aktiviral
Pripadnik enote RBK v zaščitni opremi ugotavlja okuženost vodnjaka
Voda je okužena, zato je bilo potrebno postaviti varnostno oznako
Dobro usposobljene ekipe PIMP
se je tudi oddelek za zveze in kurirji so odšli nemudoma s pozivi. Že ob pol osmi uri so se formirale oz. aktivirale ekipe prve medicinske pomoči, tehnične reševalne in radiološke biološke kemične zaščite, katerim je bila razdeljena tudi potrebna osebna oprema. Uro zatem so ekipe že poročale štabu civilne zaščite o uspešno izvedeni akciji. Po končani vaji so se sestali predstavniki vseh odborov za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, predsedniki samoupravnih organov, sekretarji ZK in predsedniki izvršnih odborov sindikata, ter analizirali potek in uspeh akcije.
Že izdelane analize o poteku zaključne vaje so pokazale na nekatere pomanjkljivosti, katere moramo v čimkrajšem času odpraviti. Pri tem naj bi omenili
problem »dvojnega« angažiranja naših delavcev, t. j. v delovni organizaciji in istočasno v drugih strukturah, predvsem v krajevni skupnosti.
Celoten potek akcije, njen uspeh in ugotovljene pomanjkljivosti v naši delovni organizaciji, nam vsem, predvsem pa odgovornim dejavnikom (družbenopolitičnim organizacijam, izvajalcem nalog, štabu in enotam CZ, samoupravnim organom, itd.) nalagajo nove naloge med letošnjim in prihodnjim letom.
Uspeh akcije nas ne sme uspavati, temveč spodbuditi vse, da bomo še nadalje sodelovali in podružabljali ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, tako da bo naša domovina zares nezavzetna trdnjava, ter da nas tudi razne nesreče ne bodo našle nepripravljene.
Paket rezervne hrane »Danes in jutri 84«
Z razvojem naše samoupravne socialistične družbe smo dosegli tudi na področju graditve splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite pomembne uspehe, predvsem zaradi dejstva, da je ljudska obramba in družbena samozaščita sestavni del človekovih samoupravnih pravic in dolžnosti. To daje delavcem in ob-
Prav zaradi tega je prehrana in preskrba pribivalstva bistven element v letošnji republiški akciji »Nič nas ne sme presenetiti«, ki s preverjanjem obrambne sposobnosti naprav in pripravljenostjo delovnih ljudi in občanov na izredne življenjske situacije, doživlja vrh svojih akcij v septembru letošnjega leta.
' «Seal
ve praviloma 2-porcijske. Paket tehta 25 kg.
Prehrambeni paket, ki vsebuje 45 izdelkov prehrambene industrije Jugoslavije, je sestavljen tako, da zadovoljuje dnevne fiziološke potrebe tako po kalorični kot nutritivni plati. Dnevni obrok (na osebo) ima kalorično vrednost 1900 kalorij in vsebuje 55 g beljakovin poleg ogljikovih hidratov, mineralov in vitaminov, katerih kalorična vrednost povsem zadošča dnevnim potrebam človeškega organizma.
Vsebino paketa je podrobno pregledala in potrdila mešana komisija strokovnjakov s področja prehrane, ki jo je imenoval republiški komite za tržišče
in cene. Paketu je priložena brošura, ki vsebuje navodila za pripravo jedi iz prehrambenega paketa in kompletne jedilnike za 7 dni, kar vsekakor olajšuje hitro in pravilno pripravo obrokov.
Paket bo v vsakdanjem življenju tudi nekakšen regulator med zalogami prehrambenih artiklov, predvsem v dnevih, ko nakup v trgovini ne bo mogoč, oz. ko bo družina potrebovala hitro in enostavno pripravljen obrok, pa tudi na izletih in taborjenju.
Jedi, vsebovane v paketu, bodo uporabne najmanj leto dni, nekateri izdelki tudi dlje, tako da bo družina ta prehrambeni paket postopoma obnavljala.
Prometna varnost otrok in šolske mladine
STARŠI!
čanom široke možnosti za ustvarjalno in samoiniciativno delovanje, tako v združenem delu, KS in družbenopolitični skupnosti; glede organiziranja, opremljanja in preskrbe prebivalstva z živili. Eden izmed pomembnih dejavnikov v funkciji preskrbe je tudi akcija z geslom »Danes in jutri 84«, saj praktično rešuje eno izmed važnejših nalog ljudske obrambe in družbene samozaščite, to je zagotovitev minimalne rezerve živil v vsakem gospodinjstvu.
Znanstveno-sociloške ugotovitve so pokazale, da so rezerve hrane predvsem v večjih urbaniziranih stanovanjskih soseskah, glede na nov način preskrbe in prehrambene navade nezadostne, in ne zagotavljajo niti najnujnejše prehrane družin v izjemnih situacijah. Lahko pripomnimo, da to velja še posebej za področje Gorenjske.
Temeljni element, ki izhaja iz izkušenj in načel NOB in daje celovitosti sistema ljudske obrambe in družbene samozaščite specifičen poudarek, je človek, delavec in občan, edini ki se lahko v organiziranih in pripravljenih akcijah bori tudi pioti moderni vojaški tehniki in premaguje s svojo voljo in sp >sobnostjo tudi naj večje elementarne stihije.
Ta sistem aktivnosti je v delovni organizaciji HP Kolinska časovno pogojeval tudi pospešeno pripravo proizvodnje in sestave paketa rezervne hrane v temeljni organizaciji Slovenj Gradec, ki se je tako vključila v akcijo »NNNP«.
Vsebina paketa rezervne hrane »Danes in jutri 84« omogoča kompletno prehrano štiričlanski družini
po 3 obroke za 7 dni
7 dni X 3 obroke x 4 osebe= 84
z dopolnilnimi obroki suhega sadja, mleka in vitamina C.
Tudi naša sindikalna organizacija se je vključila v to akcijo in je naročila 2 paketa rezervne hrane, ki sta bila po obratih dana na vpogled vsem zaposlenim. Tako imamo možnost neposrednega naročila, poleg tega pa se plačilo paketa poravna lahko v 4 obrokoh. Cena paketa je 1.050 dinarjev, po vrednostih posameznih izdelkov v paketu pa je za približno 20% nižja od maloprodajnih cen.
Pri sestavi paketa so strokovnjaki upoštevali predvsem biološko vrednost jedi, obliko in hitrost priprave jedi oz. obrokov. Paket je primeren tudi za manjše družine, saj so konzer-
Začetek šolskega leta je mimo in otroci so se spet vrnili spočiti in zdravi v šolske klopi med svoje sošolce.
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri skupščini občine Kranj vas želi ob tej priliki opozoriti na prometno varnost vaših otrok, ko se samostojno vključujejo v promet na cesti kot pešci ali kolesarji. Pri tem jih opozorite
—	na nevarno prečkanje ceste čez prehode za pešce in izven prehodov,
—	na semaforizirana križišča in svetlobne prometne znake,
—	na nevarno prečkanje na prehodu čez železniško progo.
Na poti v šolo in domov naj uporabljajo varnejšo šolsko pot in označene prehode čez cesto. Hodijo naj po pločnikih oziroma po levi strani ceste v smeri hoje, kjer ni pločnikov.
V	šolo naj prihajajo peš! V kolikor kdo iz upravičenih vzrokov prihaja v šolo s kolesom, mora imeti opravljen kolesarski izpit in opremljeno kolo. Brez zvonca, obeh zavor, prednje luči, odbojnega stekla na zadnjem blatniku in odsevnika na padalih, kolo ni zadosti opremljeno. Taka neopremljena kolesa bodo ob kontroli miličnikov izločena in odstranjena, učenci pa prijavljeni vodstvu šole.
VOZNIKI MOTORNIH IN DRUGIH VOZIL!
Na naših cestah se je zaradi hitrega razvoja motornega prometa iz objektivnih in subjektivnih vzrokov povečalo število prometnih nesreč, katerih žrtve so v mnogih primerih tudi predšolski in šoloobvezni otroci.
Vzroki tem vrstam prometnih nesreč so neprevidnost, razstresenost in otroška brezskrbnost, pri najmanjših pa tudi nepoznavanje prometnih pravil za pešce v cestnem prometu.
RUMENA TRIKOTNA RUTA, zavezana okrog vratu najmlajših, je opozorilni znak za voznike motornih in drugih vozil, da bi bili do njih še posebno obzirni, previdni ter jim posvečali večjo pozornost. Zavedajte se, da je otrokova varnost v prometu predvsem v vaših rokah!
SVET ZA PREVENTIVO IN VZGOJO
V	CESTNEM PROMETU PRI SKUPŠČINI
OBČINE KRANJ
ITMA-79
(Nadaljevanje s 3. strani)
Mešalci za mešanje barvil so zaprtega tipa, ker se pri vsipanju barvilo močno praši.
Pri programiranem izdelovanju gostila se viskoznost naprej nastavi in jo je moč dosegati konstantno.
Opaziti je, da razvoj tiska firme Stork in razvoj barvne kuhinje Wan Wayk, gresta skupno k popolni avtomatizaciji z nadzorno funkcijo kvalificiranega kadra.
f)	Stroji za končni pregled tkanine in zavijanje blaga
Razvoj teh strojev gre k večji univerzalnosti, to se pravi, da je navijalnim strojem prigra-jena še pregledovalna miza, ki omogoča istočasni pregled z navijanjem.
Stroji so primerni za navijanje od 150 0 cm do 500 0 cm ter za navijanje na okvirje.
Novost v opremi adjustirne-ga oddelka so stroji za avtomatično zavijanje komadov in odlaganje.
Najbolj znan proizvajalec teh strojev je firma Maschine fabrik FLUMS — AG.
Stroj je grajen za zavijanje rol od 0 100—500 mm dolžine od 0 800—1.600 mm
Zmogljivost tega stroja je
2.000	rol v 2 izmenah typ stroja je automatische Folienver-‘packungs maschinc ADOP-TOMAT II — 2300/600/500.
Stroj ima avtomatsko regulacijo za nastavitev zavijanja za široke ali ozke role.
Stroj ima sledeče dele:
—	prostor za odlaganje rol na transportni trak
—	transportni trak
—	avtomat za regulacijo uporabe vrste in širine folije
—	avtomat za zavijanje komadov v folijo
—	skladiščenje in uvajanje folije
—	toplotni kanal za skrčenje folije na roli
— odlaganje komadov
Stroj poslužuje 1 delavec, oziroma 2, v kolikor se odlaganje kosov kombinira z isto-
Stroj za avtomatsko zavijanje in pakiranje blagovnih bal
časnim konsigniranjem gotove tkanine.
Pri uporabi tega stroja je smotrna reorganizacija razporeda navijalnih strojev, ki mora biti podrejena delovanju ZAVIJALNEGA stroja.
Opaziti je, da gre razvoj konstrukcije tekstilnih strojev in tehnologije v smeri večje produktivnosti (predelava 2 x_140 cm) in avtomatizacije z uporabo računalnikov in programiranih	nastavitev.
Stroji se gradijo tudi za bolj univerzalno predelavo različnih surovinskih osnov. Bistveni poudarek pa je v tem, da je traba obstoječe stroje čim bolj izkoristiti (tro izmensko delo), kar pa bo omogočeno z bolj kontinuirnim študijem zahtev tržišča. Le ta faza je tista, ki omogoča bolj smotrno in plansko delo ter večjo produktivnost zelo dragih plemenitilnih strojev.
Bajželj Jošt dipl. org.
Plan prostih sobot za leto 1980
Odbor za splošne zadeve je na 13. seji dne 12. 10. 1979 potrdil in sprejel plan prostih sobot za leto 1980.
Leto 1980 je prestopno in zato bomo naslednje leto imeli 267 obratovalnih dni. Prostih sobot bo 36, 52 nedelj, 9 dni praznikov in še dva druga prosta dneva (ponedeljek, 21. julij in sreda, 31. december).
Marsikdo bo ob pregledu koledarja pregledal tudi »vi-
kende« parnih in neparnih avtomobilov (v kolikor bo seveda prepoved veljala po istih predpisih kot letošnje leto). Parnim zaradi praznika na torek odpadeta 2 dni prepovedi vožnje, neparnim pa 1 dan. Pri sobotnih in nedeljskih prepovedih pa bodo morali tudi neparni več sobot priti na delo peš ali z avtobusi. Sicer pa smo se hočeš-nočeš morali že kar privaditi na tak »vozni red«, ali ne?
JANUAR
FEBRUAR
MAREC
APRIL
MAJ
JUNIJ
N		6 13 20	27	3	1 o	1 7	24	2	9 16 23 3^	6 13 20 27		411 1825	1 8 15 22 29
P		7 14 21	28	4	11	1 8	25	3	10 1 7 24 31	7 14 21 28		5 12 19 26	2 9 16 23 30
T		8 1 5 22	29	5	1 2	1 9	26	4	11 18 25	1 8 15 22 29		6 13 20 27	310 17 24
S		, 9 16 23	30	6	1 3	20	27	5	12 19 26	2 9 16 23 30	.	7 14 21 28	4 11 18 25
Č	3	10 17 24	31	7	14	21	28	6	13 20 27	3 10 17 24	A	8 15 22 29	5 12 19 26
P	4	11 18 25		1 8	15	22	29	7	14 21 28	411 1825	A	9 16 23 30	6 13 20 27
S	5	m mm	1	2fTlfT6l		23		cono 15 pod 29		rann 19 tm	ršTiroi 17i~24ir3n		7 l~l~4l fpTT |~2~8l
		JULIJ			AVGUST				SEPTEMBER	oktober		november	DECE M3ER
N		6 13 20	27	3	10	17	24 31		7 14 21 28	5 12 19 26	2	9 16 23 30	7 14 21 28
2
3
4
5
6
P
T
S
Č
P
S
7 14 (20
1	8	15
2	9	16	23
3	10 17 24 A 11 18 25 mfT2Tr!!H2 6
11
12
13
14
15
18
19
20 21 22
25
26
27
28 29
8
9
10
11
12
15	22
16	23 1 7" 24 1 8 25 19 26
29
30
6
7
8 9
10
13
14
15 1 6 17
20
21
22
23
24
27
28
29
30
31
1 0 1 1 1 2 1 3 14
1 7 1 8 1 9 20 21
24
25
26
27
28
8
9
1 0 11
1 5 22 16 23 1 7 24 18 25
29
30
(u)
|~2inn 1 6 r2~3ll~3Ö~l	6 TT3T120II27T	OJ till Ell 11ZT	A 8
12 19 26
P~5ir2TH27
Pred sprejetjem sam. sporazuma o ekonomskih stanarinah
Razvoj družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu ne sledi družbenim prizadevanjem in tudi ne sorazmerno velikim vlaganjem sredstev v stanovanjsko gradnjo. Družbenoekonomski odnosi še niso dovolj uveljavljeni, zlasti na področju družbene reprodukcije, saj stanarine ne zagotavljajo normalne amortizacije stanovanjskega sklada, niti ne zadoščajo za normalno vzdrževanje in upravljanje stanovanjskih hiš in stanovanj.
Uresničevanje urejanja odnosov pri gospodarjenju s hišami in prehod na ekonomske stanarine je nadaljevanje procesa pri uveljavljanju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjksem gospodarstvu.
Temeljni pogoj za oblikovanje ekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu, tako na področju graditve, kot pri gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, je uvedba ekonomskih stanarin. Ekonomsko stanarino se opredeljuje kot družbeno priznano ceno za uporabo stanovanja, ki jo določijo vsi prizadeti dejavniki, upoštevajoč splošno raven cen ter potrebe za enostavno reprodukcijo. Tako opredeljena stanarina omogoča vzdrževanje in obnavljanje stanovanjskih hiš in stanovanj in na ta način ohranja njihovo stalno vrednost.
Ekonomska stanarina tudi zagotavlja večjo materialno osnovo za samoupravljanje in odločanje stanovalcev pri gospodarjenju s stanovanjskimi hišami, s tem pa zagotavlja gospodarno vzdrževanje stanovanj.
Z upoštevanjem specifičnih pogojev v vsaki občini prehod na ekonomske stanarine temelji na enotnih skupnih izhodiščih.
—	Stanarina mora pokrivati najmanj amortizacijo v višini 1% od revalorizirane vrednosti stanovanja ter vzdrževanje in upravljanje.
—	Osnova za izračun ekonomske stanarine je revalorizirana vrednost stanovanja na dan 31/12-1978.
—	Prehod na ekonomske stanarine se določi s samoupravnim sporazumom s tem, da je postopen in da bodo najkasneje do leta 1985 v vseh občinah prešli na ekonomske stanarine.
— V letih prehoda na ekonomske stanarine se k izračunanemu in samoupravno dogovorjenemu deležu stanarine priračunava tudi povečanje stanarine zaradi inflacije.
S prehodom na ekonomske stanarine bo znatno večja potreba, da dogradimo sistem subvencioniranja stanarine. Že dosedanji sistem je uveljavil nekatere kriterije, ki bodo sprejemljivi tudi v prihodnje in zanje se zavzema tudi skupnost socialnega varstva Slovenije. O subvenciji naj bi odločal skupni organ Samoupravne stanovanjske skupnosti in Občinske skupnosti socialnega varstva ob sodelovanju ustreznega organa v krajevni skupnosti.
Osnove za izračun planirane količine stanovanj so plani TOZD in Samoupravne stanovanjske skupnosti, kjer mora biti jasno opredeljena količina stanovanj za posamezno obdobje.
Ekonomska stanarina je bistveni element družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu, materialna osnova za samoupravno dogovarjanje in odločanje pri gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini. Zato mora biti osnova za izračun:	planirane količine
stanovanj, planirano število točk, planirana površina, planirana letna stanarina in vsakoletna revalorizirana vrednost točke ob predvidenem vsakoletnem povečanju cene novih stanovanj za 12%.
Delež stanarine v % od povprečnega dohodka gospodinjstva znaša v letu 1978 4,8, medtem ko bi s prehodom zagotovili v letu 1985 6,6 in bi tako obremenitev dohodka gospodinjstva povečali za 1,8%.
Samoupravni sporazum o določitvi ekonomske stanarine in prehod na ekonomske stanarine bodo stanovalci sklenili v zborih stanovalcev hiš, delovni ljudje in občani v krajevnih skupnosti ter delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih. Vsi udeleženci bi s tem samoupravnim sporazumom sprejemali osnove, skupne cilje, usmeritve in naloge v zvezi z določitvijo ekonomske stanarine in način prehoda na ekonomske stanarine, s tem, da se v začetni fazi udeleženci sporazuma opredelijo z notranjo delitvijo stanarine v primer-
javi z delitvijo % vrednosti stanovanj:
—	1% amortizacija
—	1,1335% vzdrževanje hiš v okviru Samoupravne stanovanjske skupnosti
—	0,3923% vzdrževanje hiš v okviru zborov stanovalcev
—	0,3653 % stroški upravljanja in delo strokovne službe in
—	0,1422 % funkcionalni stroški
Ekonomsko stanarino bomo dosegli v letu 1985 z letnim poviševanjem sedanje stanarine za 20,5 % in uveljavljanje tega vsako leto s 1. junijem.
Udeleženci sporazuma se bodo obvezali, da bodo sodelovali pri uveljavljanju minimalnih standardov za gradnjo stanovanj z namenom pocenitve gradnje in s tem manjšega obremenjevanja stanovalcev z ekonomsko stanarino, kar pa bomo dosegli predvsem z učinkovitim izvajanjem družbenega dogovora o cenah stanovanjske gradnje v SRS.
O uporabi sredstev amortizacije odločajo delovni ljudje in občani na osnovi samoupravno sprejetih planov v skupščini Samoupravne stanovanjske skupnosti in sicer za reprodukcijo stanovanj in stanovanjskih hiš, za gradnjo ali nakup nadomestnih stanovanj in za prenovo (revitalizacijo) že dotrajanih ali že amortiziranih stanovanjskih hiš in stanovanj.
Samoupravni sporazum o izvajanju vzdrževalnih del in oblikovanju cen po srednjeročnem programu vzdrževanja stanovanjskih hiš in stanovanj v občini Kranj sklenejo stanoval-
ci v zborih stanovalcev, delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti, delavci v temeljnih organizacijah združenega dela gradbeno komunalne dejavnosti, Združenje zasebnih obrtinkov, Samoupravna stanovanjska skupnost in izvršni svet Skupščine občine Kranj, s katerim se dogovorijo o izvajanju vzdrževalnih del, o načinu oblikovanja cen pri teh delih ter o načinu realizacije srednjeročnega programa vzdrževanja stanovanjskih hiš in stanovanj z namenom, da bi s sporazumnim sodelovanjem dosegli optimalne rezultate, spremljali kvaliteto del s ciljem, da se ohrani vrednost družbenega stanovanjskega sklada.
Ta sporazum naj bi veljal za vzdrževanje vseh stanovanjskih hiš in stanovanj, ne glede na lastništvo, lokacijo ali velikost objekta, razen za stanovanjske hiše, ki so jih občani zgradili v lastni režiji.
V kolikor smo hoteli slediti družbenim smernicam, da je potrebno izpoplnjevati in uresničevati sistem samoupravnega družbenega planiranja tako, da bo planiranje celovito, da bodo vsi temeljni nosilci planiranja enakovredno vključeni v proces planiranja ter da bodo odpravljene slabosti v procesu usklajevanja planov temeljnih nosilcev planiranja in slabosti v uresničevanju samoupravno sprejetih nalog, smo morali izpolniti sistem planiranja vzdrževalnih del na stanov. hišah in stanovanjih v občini Kranj. Letni plani nastajajo na podlagi srednjeročnih planov vzdrževalnih del.
DELEŽ POVPREČNIH STANARIN GLEDE NA POVPREČNI OD IN DOHODEK GOSPODINJSTVA DO LETA 1985
o o. >	2 .f’ 173 °- o t
c D	a T3
|°	<L> r* C 32 .* tB
> Ct,	> c O
T3 >o *	o,
£ »E	<D (V) <✓> i—1 j_ o
0* O. "O	Oh Qh OjD
C ra c
>cj c .5
d >o *-< o) cd
cl, c/> a O H « Oh E £
T3
°Q
i^O
1 > >6 I - 0)
c
'C Oh
cd O C CL
•g " o « G-g-c o 5 « °- Si
cr> 73 >N O T3 <D _ O
Q > ■a
1978	5.945	10.701	513,05	8,6	4,8
1979	6.837	12.307	618,25	9,0	5,0
1980	7.862	14.152	744,95	9,5	5,3
1981	9.042	16.276	897,70	9,9	5,5
1982	10.398	18.716	10.081,70	10,4	5,8
1983	11.958	21.524	1.303,45	10,9	6,1
1984	13.751	24.752	1.570,65	11,4	6,3
1985	15.814	28.465	1.892,65	11,9	6,6
X = upoštevana je 15% poprečna letna stopnja rasti osebnih dohodkov
xJ = poprečni dohodek gospodinjstev zajema 1,8 OD zaposlenih
I. Ribiška Tekstiliada
Ribiči Tekstilindusa - nepremagljivi
Nobena skrivnost ni, da je med nami veliko ljubiteljev ribolova, ki postaja vedno bolj množičen in priljubljen šport. Prav zato tudi ni čudno, da se je
Najboljši ribič — tekstilec: Malo Hudovernik
Marjanovi »ribiški prijemi«
nekje že spomladi rodila zamisel, da bi organizirali ribiško tekmovanje. Ce obstoja zimska tekstiliada, kegljaška tekstiliada, itd., zakaj ne" bi nastala še ribiška tekstiliada? Kot vse, je tudi fa zamisel potrebovala nekaj mesecev in končno se je tudi uresničila. Priprave so stekle in v soboto, 22. septembra je napočil dan, ko so se naši ribiči — amaterji podali na tekmovanje ob jezeru Bobovek.
Mrzlo, deževno vreme ni napovedovalo vrhunskih dosežkov, kljub temu pa se je ob
8.	uri zjutraj zbrala kar lepa skupina ribičev. Vsega skupaj je bilo prijavljenih 6 ekip (ekipa je štela 3 tekmovalce). K tekmovanju so se prijavile ekipe iz naslednjih delovnih organizacij: IBI Kranj, BPTTržič, Sukno Zapuže in Tekstilindus. Kot se prireditelju in organizatorju
I.	ribiške tekstiliade spodobi, je bila najbolj množična udeležba naših ribičev, saj so se prijavile kar 3 ekipe.
Formalni del otvoritve tekmovanja je potekel enostavno in brez posebnega ceremoniala, kar naprej je padal dež in najbolje je bilo, da se preide čimprej od besed k dejanjem. Najprej je bilo na vrsti žrebanje številk oziroma startnih mest. Vsak tekmovalec je dobil kartonček s številko in kmalu zatem je glavni sodnik z zvokom avtomobilske sirene označil začetek tekmovanja. Veliki lov na male ribe se je začel.
Razpisni pogoji tekmovanja so namreč določali, da bo najboljši ribič — tekstilec tisti, ki bo ujel v dveh urah največje število rib.
Resnično je škoda, da je prišlo zaradi dežja tako malo gledalcev oziroma navijačev na tekmovanje. Pisana vaba vseh mogočih barv in mešanic se je nahajala v plastičnih
Zadovoljni nasmeh Martina kaže na dober ulov
Mato šteje ulov
Najboljši posamezniki: Mato, Martin in Tone
I. mesto ekipno: Tekstilindus I
»Ribiški hotel v izgradnji« in priprava ribjih specialitet na žaru
II. mesto ekipno: Tekstilindus II
III. mesto ekipno: BPT Tržič
rezultati:
A. EKIPNO
Dosež. štev. točk:
1.	mesto: TEKSTILINDUS I — KRANJ
v postavi: Hudovernik Mato, Dežman Martin,
Slapar Simon	430
2.	mesto: TEKSTILINDUS II — KRANJ v postavi: Posedi Marjan, ŠtularTone,
Legat Vili	_	268
3.	mesto: BTP — TRŽIČ
v postavi: Rustja Jelko, Košir Jože, Jež Peter	154
4.	mesto: IBI — KRANJ
v postavi: Kotlovšek Janez, Pavlič Alojz,
Udovč Brane	94
5.	mesto: TEKSTILINDUS III — KRANJ
v postavi: Škrab Franc, Cesar Jože, Savernik Vili	35
6.	mesto: SUKNO — ZAPUŽE
v postavi: Irševič Miro, Novak Janez, Legat Jurij	28
B. POSAMEZNO:
L Hudovernik Mato — Tekstilindus Kranj	203
2.	Dežman Martin — Tekstilindus Kranj	118
3.	Stular Tone — Tekstilindus Kranj	114
4.	Slapar Simon — Tekstilindus Kranj	109
5.	Posedi Marjan — Tekstilindus Kranj	84
6.	Legat Vili — Tekstilindus Kranj	70
7.	Jež Peter — BPT Tržič	66
8.	Kotlovšek Janez — IBI Kranj	52
9.	Rustja Jelko — BPT Tržič	47
10.	Košir Jože — BPT Tržič	41
11.	Udovč Brane — IBI Kranj	25
12.	Škrab Frane — Tekstilindus Kranj	21
13.	Pavlič Alojz — IBI Kranj	17
14.	Legat Jurij — Sukno Zapuže	11
15.	Novak Janez — Sukno Zapuže	9
16.	Irševič Miro — Sukno Zapuže	8
17.	—18. Savernik Vili — Tekstilindus Kranj	7
17.—18. Casar Jože — Tekstilindus Kranj	7
I. ribiška Tekstiliada	Zahvale
(Nadaljevanje z 9. strani)
kanglah ribičev, ob njih pa torbe z ribiškim priborom, raznimi trnki in rezervnimi ribiškimi palicami. Kakšen je šele užitek, ko ribe začnejo prijemati?
Naš favorit Mato je imel najhitreje pokrito dno svoje posode. Kot bi pri njem stale ribe v vrsti na trnek! Jože iz predilnice je v navijaški vnemi vzel v roke stoperico in strokovno ugotovil, da Mato ulovi povprečno eno ribo v 25 sekundah, pa čeprav mu je ščuka menda nekajkrat prepodila še boljši ulov.
Tudi Martin, Jože in Simon iz naše ekipe niso dosti zaostajali za našim favoritom. Ekipa BPT Tržič je bila ves čas tekmovanja bolj molčeča in nič kaj niso bili radodarni s tekočinami podatki, kako jim ulov napreduje. Janez iz IBI je hotel na vsak način »nažgati« našega Vilija in njegova edina želja je bila, da bi imel vsaj eno ribo več.
Vilija se je na začetku tekmovanja držala smola. Že pri drugi ribi se mu je utrgal laks in moral je zamenjati palico. Kljub temu pa ni izgubil »živcev«, čeprav mu je malo kasneje ponagajal tudi krap. V drugi polovici tekmovanja mu je zmanjkalo tudi vabe, pa mu je hitro priskočil na pomoč Mato in ga rešil zadrege.
Kljub dežju, ki je razen kratkih presledkov padal kot za stavo, pa je čas tekmovanja potekel kot bi mignil. Zvok avtomobilske sirene je označil zaključek lova in tekmovalci so se zbrali na zbornem mestu. Začelo se je štetje ulova. Po vseh pričakovanjih in napovedih se je najbolje odrezal Mato Hudovernik, saj je vodil skoraj za 100 rib pred drugouvrščenim. Takoj je bilo kot na dlani, da bodo pokali prišli v roke naših ribičev in čestitke so deževale vsevprek. Zmagali smo ekipno, pa tudi kot posamezniki. Tudi Janezu iz IBI ni uspelo premagati Vilija, tako da je bilo veselje popolno.
Uradna razglasitev rezultatov, podelitev pokalov in diplom, pa se je odvijala v
C	'N
TEKSTILEC — glasilo delovnega kolektiva Tekstilindus Kranj — ureja glavni in odgovorni urednik Katarina Smodej in odbor za informiranje, ki ga sestavljajo: Brane Skubic —-predsednik, Sonja Jeönik — namestnik predsednika in člani: Marija Varacha, Pavla Pera-novič, Žvokelj Milan, Marica Kreft in Niko Srabočan. Tisk:
GP »Gorenjski tisk« v Kranju. Oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju štev.: 421/72
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
v____________________________z
opuščeni opekarni Bobovek. Tu smo se potem vsi skupaj znašli pod streho, ki smo jo krstili za »ribiški hotel v izgradnji«. Pa ne čisto brez vzroka! Medtem, ko je Vili objavil rezultate, podelil pokale in diplome, sta se Mato in Martin že »prelevila« v prvovrstna kuharja, zakurila ogenj in začela s pripravo ribjih speca-litet na žaru, pa ne tistih, ulovljenih na tekmovanju, temveč lepih, slastnih postrvi. Tudi tu sta Mato' in Martin dokazala pravo mojstrstvo.
Za zaključek smo seveda tudi zalili, saj obstaja pravilo, da mora riba zaplavati trikrat, in to smo tudi storili.
Prireditev je bila prijetna, pa čeprav je vseskozi nagajal dež. Dogovorjeno je bilo tudi, da bo organizator ribiške Tekstiliade naslednje leto IBI Kranj.
Ob boleči izgubi moje ljubljene mame
IVANE VIDMAR
se iskreno zahvaljujem sodelavcem finančnega sektorja za podarjeni venec, izraze sožalja, za spremstvo na njeni poslednji poti in vso izkazano pozornost.
Ana Gorenec
Ob prerani izgubi mojega dragega moža
MARKA ORAŽMA
se vsem iskreno zahvaljujem za darovano cvetje, denarno pomoč, poslovilne besede ob grobu in spremstvo na njegovi zadnji poti
žena Ivanka Oražem s sinom Markom
Ob nenadni smrti moje žene
MARIJE ARČNIK
se vsem mojim sodelavcem prisrčno zahvaljujem za sprejeta izražena sožalja, denarno pomoč in poklonjeni venec. Vsem, še enkrat prisrčna zahvala.
Žalujoči mož Pavel Arčnik
Ob izgubi mojega brata
MAKSA PIVCA
se iskreno zahvaljujem sodelavcem Tekstilindusa plemeni-tilnica II, sindikalni organizaciji za podarjena venca in izraze sožalja. Posebno se zahvaljujem tov. Daretu Firederju za poslovilni govor ob odprtem grobu. Iskrena hvala vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti.
sestra Stanka
Zupan Francu v spomin
Nenadna smrt je julija 1979 prekinila življenje Zupan Francu, vestnemu upravljalcu turbin v toplarni I.
Rojen je bil pred 59. leti v Litiji. Po končani osnovni šoli se je zaposlil pri kmetijskem delu. Že takrat nadarjen za kaj več, ni imel veselja do tega dela, zato je talentu primerno poiskal mojstra, ki ga je vzel v uk za strojnega ključavničarja. Po izučitvi je po osmih mesecih odšel iskat na Jesenice boljši zaslužek. Po treh letih dela ga je zatekla druga svetovna vojska in nemška mobilizacija. Od tam je pobegnil, se vrnil domov in ostal brez zaposlitve. Po nastanku nove Jugoslavije se je zaposlil v Inteksu, nato je odslužil še vojaški rok in se vrnil nazaj.
Franca sem spoznal, ko mu je potekalo odsluženje vojaš-
kega roka v Ljubljani na Kodeljevem. Že pri prvem srečanju sem ga ocenil kot resnega, discipliniranega fanta.
Leta 1960 se je Franc zaposlil v Remontu čevljarskih strojev v Kranju in tam sva se po dolgem času spet srečala. Z bežnimi vprašanji, kako delo, zaslužek in življenje, sem mu svetoval, naj razmisli, kako bi bilo, če bi se zaposlil v Tiskanim, saj smo imeli takrat potrebe po kadru v energetiki. Po kratkem času me je obvestil, da se strinja in jeseni 1961. leta se je zaposlil ter nastopil službo kot pripravnik strojnika visokotlačnih kotlov, nekoliko kasneje pa za strojnika parnih turbin. Ta dela je opravljal do prerane smrti.
Vse življenje ga je bila le pridnost pri delu, tako v tovarni, kot tudi doma. Bil je tovariški do vseh, strokovno nadarjen in discipliniran, tako da mi ni bilo nikdar žal, da sem ga nagovoril, naj se zaposli pri nas. Ni poznal izostanka razen dopusta, mogoče je premalo skrbel za svoje zdravje, saj v vseh letih ni bil niti en dan v bolniškem staležu.
Vsi, ki smo s Francetom sodelovali, se zavedamo, da smo z njegovo smrtjo izgubili zglednega, marljivega sodelavca, tovariškega do vseh, vselej pripravljenega, da svoje bogato znanje posreduje drugim. In tak nam bo Franc ostal za vedno v spominu.
Markelj Stane
Ob boleči izgubi drage mame se iskreno zahvaljujem vsem zaposlenim v adjustir-nem oddelku obrata I za poklonjeni venec in izrečena sožalja.
Angelca Arnež
Ob smrti moje mame se iskreno zahvaljujem svojim sodelavcem za izrečeno sožalje in denar, ki so mi ga poklonili za cvetje.
Marija Veternik tkalnica I
Ob odhodu v pokoj se vsem sodelavkam iz adjustirnega oddelka prav lepo zahvaljujem za prelepo darilo, ki mi bo ostalo kot drag spomin.
Marija Popovič
Sindikalni organizaciji ple-menitilnice obrata I se lepo zahvaljujeva za brezplačno tedensko bivanje na morju.
Jožica Jeraša Oter Marija
Vsem sodelavkam in sodelavcem navijalnice ter sindikalni organizaciji se zahvaljujem za darilo, ki so mi ga poklonili ob odhodu v pokoj in me bo vedno spominjalo na dolgoletno sodelovanje. Vsem skupaj želim še mnogo delovnih uspehov in vas lepo pozdravljam.
Tončka Cegnar