AIIMINIIRI MARKET - PRESCHER Matajur 2003 27® Festa della montagna Gorski praznik Fieste de montagne domenica 7 settembre Ore 8.30 Rifugio Pelizzo Incontro dibattito “Matajur uno sviluppo eco-sostenibile - Perché vivere in montagna: proposte - problemi - iniziative” (a cura del Comitato Radar no grazie / Radar ne hvala) ♦ 9.30 Saluto autorità ♦ 10.00 Salita in vetta al monte ♦ 11.00 S. Messa solenne cantata in vetta ♦ A seguire nel pomeriggio presso il rifugio Pelizzo: gruppo teatrale "La loggia di Udine”, cori locali e regionali, gruppo musicale "Bintars”. Comprensorio montano Tane Colilo Natisane - Banca di Cividale spa CEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432)731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Postni predai / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale grappo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 0,88 evra Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXF. PERQUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy St. 34(1168) Čedad, Četrtek, 4. septembra 2003 delavcev nalagajo s cestisca blato na kamion. Vrag se je razbesnel nad Ukvami. Pred vasjo so mnogi karabinierji. Gasilci so prišli iz vse dežele FJK in iz bližnje Avstrije. Z nji- POMAGAJMO KANALSKI DOLINI Društvo Planika, Skgz in Sso so dali pobudo za zbiranje denarnih sredstev v pomoč prizadetemu prebivalstvu v Kanalski dolini. V ta namen so odprli tekoče račune pod naslovom “Poplave v Kanalski dolini / Proalluvionati” in sicer: • Banca Crup - Tarvisio/Trbiž Abi 6340 Cab 64290 raCun 7720173S • Zadružna Kraška banka - Trst Abi 08928 Cab 02201 raCun 22039 • Banca di Cividale -Kmečka banka - Gorica Abi 5484 Cab 12401 račun 386740 • Banca Antonveneta - Čedad Abi 5040 Cab 63740 raCun 11300X Po jezi potoka usahnile tudi solze Vlada razglasila dolino za območje naravne katastrofe UK VE, 1. septembra -Potok Ukva skaklja s strme planine in teče natančno skozi vas Ukve. Ko je miren, plavajo v njem majhne postrvi. Večkrat se zjezi in zato so še pred nedavnim okrepili bregove. Tokrat je po dolgi suši ter nenadnem in strahovitem nalivu podivjal in razklal Ukve na dvoje. Pobesnela voda je s hriba butnila v vas hrib blata, hlodov, izrutih dreves in kamenja. Nobena slika ne pokaže do konca strahote. Ko se po avtocesti pelješ proti Kanalski dolini slutiš, da se je tam nekaj zgodilo, ker si bral časopise in gledal televizijo. Tabeljska cesta je bila še v ponedeljek zaprta. Z Mihom sva tuhtala, če naj vseeno zavijeva z avtoceste, vendar sva se odločila, da ne. Pri Tablju je Bela odnesla kos cestišča. Drugače se je po avtocesti normalno vila kolona tovornjakov in turistov. Pred Kanalsko dolino so ob cesti manjši usadi in skupinice naroči se na naš tednik Med petkom in soboto neurje z vodo, blatom in kamenjem razdejalo Ukve in spodnjo Kanalsko dolino Zgoraj levo: porušena cerkev. Desno: gasilci med Idelom v blatu. Spodaj: hlodi v marketu Preschern (foto Miha Obit) tednik Slovencev videmske pokrajine mi so prišli številni prostovoljci. To se takoj opazi. Kaj se je v resnici zgodilo, pa nama je z Mihom postajalo jasno, ko sva pešačila proti središču Ukev. V vasi sva se znašla med gorami blata, kamenja in hlodov. Ace Mermolja BERI NA STRANI 6 IN 7 f Vieš,DE: V N Š?muJE ''Boom ÉDIUZIO", MAJO ) \ TAKE fA/A/E / \ Hiše e!/ M D presidente Dly a Lubiana Il presidente della Giunta regionale Riccardo Illy, accompagnato dagli asses-sori Sonego (Viabilità e trasporti), Beltrame (Rapporti intemazionali) e An-tonaz (Identità linguistiche e cultura) è stato in visita ufficiale a Lubiana dove ha incontrato il ministro degli esteri Dimitrij Rupel e della viabilità Janko Presečnik. In mattinata il governatore del Friuli-Venezia Giulia è stato ricevuto anche dal presidente della repubblica Janez Drnovšek, con il presidente del consiglio Tone Rop si è incon- II presidente Illy con il ministro degli esteri Rupel trato durante una colazione di lavoro. E’stato un vertice molto proficuo, come ha commentato Illy, mentre eccellenti sono i rapporti tra le due realtà contermini a giudizio del ministro Rupel. Al centro dell’attenzione la questione dei trasporti e delle infrastrutture inseriti nel Corridoio numero 5, ma anche la questione della tutela della minoranza slovena, rispetto alla quale il presidente Illy ha sottolineato l’orientamento positivo della Giunta regionale al riconoscimento ufficiale di SKGZ ed SSO, le dtie organizazzioni più rappresentative della minoranza slovena. segue a pagina 4 Četrtek, 4. septembra 2003 2 L’attività del Comune in un settore importante Mero, ancora lavori per una viabilità migliore Continua ad essere di tutto rilievo l'attività dell’amministrazione comunale di Pulfero, improntata prevalentemente al settore della viabilità. Ma novità ci sono anche riguardo la pubblica illumi- nazione. Per quanto concerne le strade, interessati sono particolarmente i due versanti della valle. Da una parte si sta lavorando alla sistemazione della strada per Montefosca. "Un tratto verrà completato entro que- Veduta di Montefosca. A lato il sindaco Domeniš sto mese - fa sapere il sindaco Piergiorgio Domeniš -mentre altri lavori da Calla a Loch verranno eseguiti in primavera. La Protezione civile ci ha poi assicurato un intervento su due punti della strada pericolosi. C'è anche il progetto preliminare per l'asfaltatura della strada da Montefosca a Bu-drin, il decreto dell'Ispettorato regionale all’agricoltura ci ha concesso circa 70 mila euro". Sull'altro fronte, la sistemazione riguarda la strada per raggiungere Mersino, con fondi propri dell'amministrazione e contributi della Provincia e della Protezione civile. "In previsione - annuncia Domeniš - abbiamo la spesa di circa 60 mila euro per la viabilità che interessa Cicigolis, Tarcetta, Antro, Pegliano e Spignon". Capitolo pubblica illuminazione: in giunta sta per essere discusso un progetto che riguarda Calla, Puller ed Erbezzo, oltre ad altri punti dislocati sul territorio. Conclusi gli impianti di Zapatocco ed Antro, incarichi per lavori in questo settore sono stati affidati e riguarderanno alcuni tratti nelle frazioni di Pegliano, Spagnut e Spignon. Infine è in fase d'appalto la manutenzione straordinaria dei cimiteri di Rodda e Goregnavas. (m.o.) Pismp iz K Stojan Spetič V hribih Sabine, severno od prestolnice, je tudi vasica, utrjena na hribu. Ob vznožju tlakovanega klanca, ki vodi do cerkve, je ob glavnih mestnih vratih kip v naravni velikosti Enrica Berlinguerja, ki pod pazduho nosi časopis "Unità". Berlinguer je prav tak, kakršnega sem poznal: rahlo sključen, resen, majčkene postave. In vendar je izžareval in vzbujal globoke strasti. Občudovanje za njegovo moralno držo je porodilo leta 1984, nekaj dni po njegovi smrti, volilni rezultat, ko je njegova KPI postala prva stranka v Italiji s 34% glasov. Mnogi so na to pozabili, ali pa mislijo, da je šlo zgolj za epizodo kolektivnega sočutja. Piero Fassino v svoji zadnji knjigi, kjer hvali Bettina Craxija, o Berlinguerju trdi, da je kakor šahist, ki je omahnil tik preden bi mu nasprotnik dal mat. No, med "ljudstvom levice" imajo Berlinguerja še radi. Zato me ni čudilo, da so prav v tej vasici letos poleti priredili tradicionalni praznik "Unità". Rekli boste, kaj je tu posebnega? Take praznike imajo povsod po Italiji... Ne, ni prav tako. Prazniku je namreč naslov "Festa deli' Unità della sinistra". Skupaj so ga organizirali levi demokrati, obojni komunisti in zeleni. V kuhinjah so bili kar pomešani, tudi ob stojnicah z razno kramo. Na odru so imeli vsak večer razpravo o neki temi in tudi tu so bili vsi skupaj. Vsak je povedal svoje, v glavnem pa so iskali skupen jezik. Na prazničnem prostoru je, kajpak, vsaka stranka imela svoj kiosk, s svojim tiskom in brošurami. Označevala ga je zastava tiste stranke, ki je visela na levem boku, na desnem pa zelena zastava Oljke. A ni lepo, da je kaj takega mogoče? In ni tudi tragično, da je taka strpnost in sposobnost za dialog, tolikšna redkost, da jo morajo časopisi zabeležiti kot izjemo? Drugače pa za strankarske praznike velja stari sicilski pregovor, da "vsak pleše s svojo teto". Na otoku je bilo namreč nevarno plesati z drugo žensko, saj si jo takoj "kompromitiral", čemur je obvezno sledila prostovoljna ali vsiljena poroka. Da bi se i-zognili nevarnosti, so sicilski fantje plesali med seboj ali z najbližjo sorodnico. Na "naših" političnih praznikih je prav tako. Nobenega dialoga, nobene razprave med drugače mislečimi, k-večjemu povabilo vidnemu nasprotniku, da publiki pokažemo, kako smo korajžni in vzvišeni. In tako vsak govori svojim, prepričuje prepričane, polemizira z odsotnimi. Hudo je, ker to zaznamuje kakovost odnosov tako na levici, kakor tudi na splošno, v levi sredini, kjer se občasno spozabijo in prehitevajo s predlogi o enotni novi stranki reformistov. Nekaterim se namreč mudi k dvostrankarskem sistemu in pozabljajo, da je temelj dvostrankarskega sistema (ZDA, Velika Britanija) v abstinenci večine volilcev. Pri nas je to bilo za levico vedno pogubno. Bojim se, da tudi tokrat ne bo drugače. In bomo še naprej plesali s svojo teto. Priprave na jesensko delovanje Združena lista socialnih demokratov predlaga drugim vladnim strankam, naj bi se čimprej sestali, morda celo na ravni predsednikov strank, in podrobno uskladili poglede na odločitve, ki bodo jeseni na dnevnem redu državnega zbora. Po besedah vodje poslancev ZLSD Mirana Potrča so to predvsem spremembe ustave, zlasti njenih členov, ki govorijo o regionalizmu, novosti v volilnem zakonu, o uveljavitvi zdravstvene, davčne in reforme lokalne samouprave, o nacionalnem kulturnem programu in zakonu o boju proti korupciji- Glede aktualnih političnih vprašanjih je Potrč povedal, da ZLSD ne nasprotuje zamisli o konvenciji o prihodnosti Slovenije (v njej je tudi točka, ki obravnava odnos matice do svojih manjšin v sosednjih državah, op. ur.), toda bil bi čas, da predlagatelj Janez Janša in predsednik republike Janez Drnovšek javnosti jasno povesta, kako si to razpravo pravzaprav predstavljata. Glede na to, da se hitro bliža čas polnopravnega članstva Slovenije v Evropski uniji, bi bilo dobro tudi skupno oceniti, koliko sta vlada in državni zbor pripravljena in organizirana za delovanje v teh drugačnih okoliščinah. ZLSD spoštuje svobodo veroizpovedi, še posebno krščanske, ki je v Sloveniji v večini, ter tudi od rimskokatoliške cerkve pričakuje, da bo nehala za vse slabosti v družbi obtoževati vse, ki niso verni ali verujejo drugače (o tem "je spregovoril nadškof Rode na verskem srečanju v Brezjah, op. ur.). Njene obsodbe levice v tem okviru škodujejo prej Cerkvi sami kot pa levo usmerje- nim političnim strankam, nedavne izjave vodstva cerkve ocenjuje Miran Potrč in dodaja, da njegova stranka ne sprejema nobenih omejitev človekovih pravic glede spolne usmerjenosti, vztraja pri laični šoli in meni, da je bila odločitev za dekriminaliza-cijo prostitucije napredna in poštena. Napoved Hrvaške, da bo v Jadranskem morju razglasila svoje izključno gospodarsko območje, je neprijazna in za Slovenijo škodljiva poteza, zato je potrebno, da slovenska vlada te napovedi vsestransko oceni in ustrezno ukrepa. Ne kaže se namreč zanašati na to, da je to le predvolilna poteza, da bodo morebitne zaplete namesto vlade reševali drugi ali tekmovati v tem, katera izjava bo bolj radikalna, domiselna ali duhovita zaplete s Hrvaško komentira vodja poslancev tretje največje stranke v državnem zboru. Sicer “napetosti” med Hrvaško in Slovenijo so v središču političnega in diplomatskega zanimanja. Namestnik hrvaškega zunanjega ministra Ivan Simonovič je povedal slovenskemu veleposlaniku Petru Bekešu, da Zagreb želi odpraviti sporna vprašanja z neposrednim dialogom in končati vojno not, ki se je začela, ko so hrvaški funkcionarji napovedali, da bo Hrvaška v Jadranskem morju razglasila izključno ekonomsko cono. Hrvaška pozdravlja pripravljenost Slovenije, “da končno sprejme termin za dvostranski sestanek 16. septembra”, in poziva Ljubljano, naj na pogovorih o izključni ekonomski coni ne sodelujejo le vodje pravnih služb ministrstev, ampak tudi strokovnjaki za ribištvo in varstvo okolja, (r.p.) Inizia il nuovo anno scolastico Primo giorno di scuola Il primo settembre è i-niziato in Slovenia il nuovo anno scolastico per più di 280 mila alunni e studenti delle scuole elementari e medie superiori. L’anno si avvia all’insegna della scuola elementare rinnovata il cui ciclo si è allungato da otto a nove anni. Sono 17.815 i bambini di 6 anni che iniziano la nuova scuola elementare. Poiché la riforma è stata avviata quest’anno, ci sono ancora 8.250 bambini di 7 anni che siederanno sui banchi della prima della “vecchia” scuola elementare di otto anni. Medicina e Nato Nell’ambito della prima conferenza di argomento medico della Nato in corso a Lubiana, sabato 30 e domenica 31 agosto si sono tenute delle preconferenze sulla medicina iperbarica e trasfusionale. Lunedì 1 settembre si è invece aperta ufficialmente la conferenza sul tema della collaborazione tra medicina militare e civile. Vi hanno partecipato più di 300 tecnici e professionisti provenienti da 38 paesi. Tra gli argomenti all’ordine del giorno le armi biologiche, la problematica connessa agli ospedali mobili, indispensabili in caso di guerra o catastrofi naturali, la telemedicina. Scrittori in grotta A Lipica sul Carso e nei dintorni si possono incontrare in questi giorni scrittori e poeti provenienti da tutta Europa. Partecipano all’incontro intemazionale di letterati Vilenica che si tiene quest’anno per il 18 anno consecutivo. La manifestazione si chiuderà con la consegna del premio nella suggestiva cornice della grotta che da il nome all’iniziativa. Vi parteciperanno circa 100 ospiti, provenienti da 24 paesi, ha dichiarato il presidente di Vjlenica Iztok Osojnik. Uno dei momenti più significativi della manifestazione è stato quest’anno l’incontro con lo scrittore sloveno triestino Boris Pahor, candidato al Premio Nobel. Un minareto a Lubiana In base ai documenti urbanistici il centro religioso islamico di Lubiana dovrebbe avere una superficie di 14.800 metri quadrati (compresi i parcheggi), mentre il minareto potrebbe raggiungere l’altezza di 16 metri. I consiglieri comunali di Lubiana ne discuteranno e decideranno il prossimo autunno. Barometro politico Alla fine di agosto è stata nuovamente misurata la popolarità dei politici sloveni. Nuovamente ha riconquistato il primo posto il Presidente della repubblica Janez Drnovšek, che ha scalzato il presidente del Parlamento Borut Pahor, ora al secondo posto. La terza posizione è del ministro per gli affari europei Janez Potočnik, seguono il presidente del consiglio Tone Rop e la signora sindaco di Lubiana Danica Simšič. Allieva della Glasbena di S. Pietro (foto d'archivio) Scuola di musica, si ricomincia Četrtek, 4. septembra 2003 Posvet v Spetru o zakonski ureditvi in potrebah teritorja Raste potreba po dvojezični šoli Otroci v šolskih klopeh (arhivski posnetek) V torak 9. septembra ob 17.30 se bojo v špietarski občinski dvorani uradno od-parle urata šuole Glasbene matice, se pravi s kratkim uvodnim nastopom nekaterih uCencu, kateremu bo sle-diu tradicijonalni sestanek s starši. Na sestanku bojo orisali program dejavnosti an seznanili vse Člane z novostmi, ki jih novo šolsko lieto prinaša. TeCaji so za enkrat nespremenjeni, takuo da se bojo naši otroci lahko učil igrat na klavir, na harmoniko, na kitaro, na flavto an na violino. Kdor pa rad pieje, se bo lahko še vedno udeležil tečaju za solopevce. Lietošnji teCaji na bojo potiekal samuo v Spietre an v Čedadu pa tud v Hlodiču, v prostorih občinske večnamenske dvorane, an tuole zaradi naraščajočega števila vpisanih. Lani je GM v Spi-etre štiela sto uCencu, katerim je treba dodat vse udeležence ostalih pobud, kot so bli harmonikaški orkester, tečaj diatonične harmonike, predšolski teCaj an otroški zbor (zadnja dva v sodelovanju z dvojezično Suolo). Kot navadno bo glasbena šola nudila uCencem tudi stranske teCaje. Za vsa pojasnila an za vpise se lahko obameta na tajništvo šuole par Beneški galeriji s sledečim umikom: od pandiejka do petka, od 11.00 do 12.30 an od 16.30 do 18.30 (tel. 0432 727332, e-mail: glasbenaspeter@ho-tmail.com). Martedì 9 settembre si a-prirà ufficialmente l’anno scolastico della Glasbena matica a San Pietro al Natisone. Un breve concerto farà da introduzione alla tradizionale riunione con i genitori, che si terrà nella sala consiliare di S. Pietro con inizio alle 17.30. Durante rincontro verranno illustrate le novità per il nuovo anno e verranno fissati gli orari delle lezioni con gli insegnanti. I corsi di strumento rimarranno invariati rispetto allo scorso anno: gli allievi potranno cioè seguire gli insegna-menti di pianoforte, fisarmonica, chitarra, flauto, violino e canto. Visto il crescente numero di iscritti negli ultimi anni, da quest’anno i corsi non si terranno solo a S. Pietro e Civida-le, ma anche a Clodig. Lo scorso anno la Glasbena matica contava nelle valli del Natisone 100 allievi ai quali vanno aggiunti quelli che seguivano altre iniziative, come l’orchestra di fisarmoniche, il corso di fisarmonica diatonica, il corso pre-strumentale ed il coro di voci bianche (le ultime due in collaborazione con la Scuola bilingue). Agli allievi verranno proposti anche i corsi complementari e di teoria. Per ogni chiarimento e per le iscrizioni ci si può rivolgere alla segreteria della scuola presso la Beneška galerija a San Pietro, con il seguente orario: dal lunedì al venerdì, dalle 11 alle 12.30 e dalle 16.30 alle 18.30 (tel. 0432 727332, e-mail: glasbenaspeter@hot-mail.com). Dvojezično izobraževanje v zakonski ureditvi in potrebe teritorja. To je naslov posveta, ki ga organizira Zavod za slovensko izobraževanje v Spetru v petek 19. septembra s pričetkom ob 17. uri. Zasedanje bo potekalo v občinski dvorani občine Speter, ki je dala pokroviteljstvo pobudi, prav tako kot Pokrajina Videm in Dežela F-JK. Posvet, ki ga je koordiniral Donato Cemoia, se bo odprl s pozdravi županje Brune Dorbolò in predsednika goratega komprenzo-rija Nadiških in Terskih dolin ter Brd Adriana Corsija. Sledili bodo posegi predsednika Zavoda za slovensko izobraževanje Giorgia Ban-kiCa, špetrskih ravnateljic Žive Grudnove in Maria Ca-ciolle, predsednika paritetnega odbora Rada Raceta, Državno didaktično ravnateljstvo s slovensko-italijan-skim dvojezičnim poukom iz Spetra sporoča, da se bo pouk začel v Četrtek 11, septembra. ZaCetni sestanki učiteljev s starši bodo v ponedeljek 8. septembra, ob 17.30 za osnovno šolo in ob 18.30 za vrtec. La Direzione didattica statale con insegnamento bilingue sloveno-italiano di S. Pietro al Natisone informa che le attività didattiche inizieranno giovedì 11 settembre. Le riunioni iniziali con gli insegnanti a-vranno luogo lunedì 8 settembre, alle ore 17.30 per la scuola elementare e alle 18.30 per la scuola dell’in-fanzia. pokrajinskega odbornika Fabrizia Cigolota in deželnega odbornika Roberta Antona-za. Zaključke bo povzel generalni ravnatelj deželnega šolskega urada za deželo Furlanijo-Juljisko krajino Pier Giorgio Cataldi. Kot je že iz zgornjega programa razvidno so pobudniki posveta povabili okrog iste mize vse sogovornike, od javnih upraviteljev do predstavnikov šolske strukture, ki odločajo o bodočnosti in razvoju šolstva pri nas. Odprtih je namreč veC vprašanj, rešitve pa je treba še zlasti za tako občutljivo področje kot je šolsko, pravočasno nastaviti. Kar se tiče Nadiških dolin je najbolj zaskrbljujoč podatek, da se iz leta v leto niža število šoloobveznih otrok. Po drugi strani pa raste pri družinah zanimanje za dvojezično izobraževanje svojih otrok. Dvojezično središCe v Spetru nima neomejenih možnosti rasti, po drugi strani je veijetno napočil Cas, da se zaCne razmišljati o teritorialnem uravnovešenju, kar zaščitni zakon za slovensko manjšino (38/01) jasno predvideva, saj piše o podružnicah dvojezične šole ali celo o drugih dvojezičnih šolah, ki naj bi nastala ob italijan-sko-slovenski meji videmske pokrajine. Tu se seveda odpira vprašanje Terskih do- lin, kjer že vrsto let kažejo zanimanje in odprtost do slovenskega jezika. Sedaj pa tudi po sprejetju zakonov 482 in 38 si tiste družine in tisti otroci zaslužijo kvaliteten skok naprej. Ob razširitvi mreže dvojezične šole na ravni vrtca in osnovne šole je vse bolj občutena potreba po nadaljevanju slovenskega izobraževanja na vsej stopnji šoloobveznega šolstva, torej tudi na nižji srednji šoli. Nadgradnja sedanje izobraževalne ponudbe pa je verjetno edina rešitev pred nevarnostjo zaprtja šolskih sedežev v naših dolinah zaradi premajhnega vpisa otrok. Na vsa ta vprašanja bodo na posvetu, ki se obeta torej precej zanimiv, iskali odgovore in zadovoljive rešitve. Slovenski jezik na slovenski Obali Priprave na novo šolsko leto so že stekle in v kratkem se bodo spet odprla šolska vrata. Ni še jasno, Ce bo tako tudi za Kanalske otroke, še zlasti za tiste v Ukvah in drugih krajih doline, ki so bili hudo prizadeti od strašne poplave, ki je povzročila toliko škode in gorja in o kateri pišemo na drugem mestu. Pod moCnim vtisom dogodkov zadnjih dni so verjetno še bolj zbledeli spomini na poletne mesece. Vendar je prav zabeležiti, da se je tudi letos uspešno odvijala v Kopru poletna kolonija za kanalske otroke. Potekala je od 19. do 26. julija in je bila namenjena slušateljem slovenskega jezika pri Slovenskem kulturnem središču Planika. Otroci so se uCili in dopolnjevali znanje slovenščine pod mentorstvom mag. Nataše Komac in Tanje Sturm. Imeli so dve uri obveznega uCenja dnevno. Poleg živega stika z jezikom v slovenskem okolju so pa imeli tudi priložnost obiskovati prireditve namenjene otrokom ob priliki koprske noci, so poslušali in pripovedovali pravljice, saj je bil program dela tako sestavljen, da so bili sami uCenci sooblikovalci tečajev. Con Sara Conti riapre la Beneška galerija Dopo la mostra estiva delle opere di Paolo Manzini nella bella cornice del suo giardino, riapre i battenti il prossimo sabato 13 settembre la Beneška galerija di S. Pietro. La nuova stagione di attività si a-prirà con l’esposizione dei lavori di Sara Conti. Riprende vigore così u-no dei filoni dell’attività della galleria sampietri-na che ha dedicato spesso una particolare attenzione alla produzione artistica dei nostri emigranti. Ed in questa cornice si insersisce anche la Conti. Vernice della mostra alle ore 18.30. Naši paglavci Ivan Trinko Otroka sta bila zadovoljna s pomarančami in sta šla veselo s stricem domov. Drugi so ostali na straži in nestrpno Čakali, da pridejo še njihovi. «Ali ste videli? Pomarance jima je prinesel» je rekel Mihec. «Meni jih tudi prinese tata,» je dostavila Terezi-ka. «Jaz sem rekla tati, naj mi kupi “steglò”. Steglò je preprosti nožec, kateremu pravijo tudi “škloca” ali pa “kustera”.» «Meni pa prinesejo nov klobuk,» je segel vmes drugi Tonček. «Eh, kaj klobuk? Moj tata mi prinese celo oblačilo: nove hlaCe, novo jopo in nov telovnik,» pripomni DrejCek. «Meni pa nove Čevlje, da ne bo takih. Škripali bodo po gosposko,» se poba- ha Franček. «Pa boš le moCnik jedel,» ga podraži prejšnji TonCek. «Pa ti, kaj boš jedel?» «Gubanico bom jedel, Čeprav mi Čevlji ne bodo po gosposko škripali.» Malo da se ni prepir zanetil. Toda o pravem Casu je povedal svoje tudi Van-ček. «Naši pripeljejo prase,» je rekel, «tata in teta sta šla ponje.» «Naši pa so peljali kravo na prodaj. Belko so peljali. Kupimo drugo.» In tako je šlo naprej. Vsak je povedal, kar se mu je zdelo. «Katrica, kaj ti prinese tata?» vpraša Terezika malo deklico, ki je molčala in z bratracem mirno sedela, gledajoč po poti, Ce bi zagledala tato. “Polno reci mi prinese: rutico za na glavo in predpasnik, potem smokve in kolaCe » «Meni pa plinese konjiča,» je dostavil mali bratec. Potem so zaceli klicati na vse grlo: «Tata, tataaaa! Ali že greste?... Mama! Hitite. Čakamo, Čakamo, ča-kamooo!...» Po zategnjenem vekanju so se spet zabavali. Lovili so se po trati ter vnovič posedali na straži. Čakanje ne traja dolgo. Hkrati pridejo en tata, dve mamici in ena teta. DotiCni Cakalci jih takoj obkrožijo, da dobe, kar jim gre, nakar se veselo poberejo z njimi proti domu. Ostali Čakajo dalje, gledajo, kramljajo, kričijo, pojejo in se kakorkoli kratkočasijo, samo da mine Cas. Nekateri postajajo ne-sterpni; dvigajo se, skakljajo in norijo po trati, pa zopet prisedajo k potrpežlji- vejšim. Cedajci so po kratkih presledkih prihajali. «Ali gre naš tata?» «Ali gre naša mama?» «Ali gredo naši?» «Ali peljejo naše prase?» Tako so zaporedoma vpraševali vsakega novega prišleca in dobivali seveda različne odgovore. Z vsakim novim «Cedajcem» se je Četica manjšala. Ostali so samo še VanCek, Katrica z bratom in par drugih otrok. Toda kmalu se zasliši od daleC prašičje cvilenje: Kvii, kvii.. 3 - gre naprej novi matajur Četrtek, 4. septembra 2003 Aktualno II 2 settembre ha incontrato i vertici dello Stato D presidente Dly in Slovenia Il presidente del FVG Riccardo llly WM ZELENI LISTI Ace Mermolja Kakje naš odnos do tradicije? segue dalla prima Anche in vista del suo prossimo ingresso nell’limone Europea, la Slovenia è molto impegnata a completare ed ammodernare la propria rete autostradale e ferroviaria. In questa cornice è interessata a nuovi passi per accelerare la realizzazione della tratta autostradale che da Maribor prosegue verso il confine ungherese nell’ambito del Corridoio 5. Nella prospettiva della costruzione di questa tratta il presidente llly ha formulato l’ipotesi della costituzione dì una società mista tra le Autovie Venete e la Dars, la società autostradale slovena. A questo proposito il capo del governo sloveno Tone Rop si è impegnato personalmente ad accelerare l’iter governativo e parlamentare per la necessaria modifica organizzativa e statutaria della Dars affinché possa partecipare a forme di collaborazione con aziende straniere ed alla costituzione di società miste. Ciò permetterebbe di attivare maggiori risorse che garantirebbero un più rapido completamento della tratta autostradale tra Maribor ed il confine ungherese, previsto dal programma sloveno appena per il 2010. Una data troppo lontana, secondo llly per- ché l’integrazione europea non si fa senza adeguate infrastrutture. Il presidente ha ribadito inoltre l’interesse del Friuli - Venezia Giulia per il collegamento ferroviario tra il porto di Trieste e quello di Capodistria che favorirebbe tutti e due gli scali. Al vertice tra la giunta llly ed il governo sloveno grande attenzione è stata dedicata alla questione della tutela delle minoranze. A questo proposito llly ha ricordato di essere sempre stato favorevole all’approvazione di una legge di tutela e che era indispensabile farlo prima deH’allargamento ad est dell’UE. “Oggi - ha dichiarato -siamo nelle condizioni di dare piena attuazione a questa legge. Garantire un’adeguata tutela è presupposto fondamentale di un fattivo rapporto di collaborazione, in quanto le minoranze costituiscono una ricchezza e sono fattore di integrazione sempre più stretta”. Di fronte alla richiesta del ministro Rupel di riconoscere ufficialmente le organizzazioni della minoranza slovena SKGZ ed S-SO, llly ha riposto positivamente, ricordando tuttavia che sono stati presentati dei ricorsi al Tar e quindi si dovranno aspettare gli esiti prima di formalizzarlo. Nel corso dei colloqui non è mancato un accenno alla zona economica marittima proposta dalla Croazia. Slovenia e Friuli-Venezia Giulia si sono detti concordi sul fatto che in proposito si debba fare rigoroso riferimento alle norme europee. llly ha anche aggiunto che nessun accordo può essere raggiunto senza il coinvolgimento di tutti i paesi che si affacciano sull’Adriatico. Ob prireditvah, kot je bila prejšnji teden kraška ohcet na tržaškem Krasu, ali pa so v Benečiji praznovanja, blagoslovi, romanja, vse tja do pusta, si zastavimo vprašanje o našem odnosu do tradicije- Ze pri tem vprašanju bi morali biti natančnejši. Tradicija nekega “zrelega” naroda, kot je slovenski, sega v “pristne” ljudske običaje ter tiste, ki jih je narodni preporod poudaril in preoblikoval. Tradicija pa je tudi v modernizaciji. Če je tradicija noša, je tradicija tudi France Prešeren s svojo moderno, poznoromanti-čno poezijo in s svojim za slovenski jezik konstitutivnim dejanjem. Ko nam je dvojnost jasna, lahko bolje spregovorimo o tisti tradiciji, ki je zrastla iz ljudstva in ne iz učenega meščanstva, čeprav jo je pri narodih navdušeno sprejelo tudi ali predvsem meščanstvo. Moderni narodi so sprejeli v svojo zakladnico veliko ljudskega in etničnega. Ob narodnem preporodu (v 19. stoletju) se je v evropskih narodih močno povečalo zanimanje za ljudske zgodbe, pravljice, vraže, za običaje, a tudi za mitološke dosežke, za junake (Kralj Matjaž), za velika dejanja prednikov in za vse, kar so v resnici ali namišljeno ustvarili davni predniki. Mnogi junaki so bili npr. zgodovinske osebnosti, drugi sad “povečanja” ali domišlije s šibko zgodovinsko osnovo. Skratka, narod kot moderni pojav črpa iz svoje daljne in “resnično" ljudske tradicije. Pri tem prisvajanju so navadno izobraženi narodnjaki marsikaj prilagodili novim, modernejšim potrebam in okusom. Zanimanje za ljudske običaje je ostalo do danes. Tudi pri tem imamo dve vrsti zanimanja. Eno je znanstveno in ga beležijo zgodovinarji, etnologi, antropologi in drugi specialisti. Druga struja zanimanja zaobjema številne ljudi, ki kupujejo najrazličnejše bolj ali manj poljudne knjige, hodijo na prireditve'z naro-dno-ljudsko vsebino, si šivajo narodne noše, posnemajo starodavne pustne maske itd. Gre za konjiček, za veselje in tudi za potrebo po iskanju lastnih skupinskih korenin. Ob tem početju pa se moramo nujno zavedati, da smo in ostajamo moderni. Znanstveniki ločujejo to, kar je narodni preporod spremenil in obogatil, od pristno ljudskega. Na današnjih “ljudskih” prireditvah jemo hrano, ki so si jo naši davni predniki samo sanjali. Sivamo si noše, ki jih kak Valvasor nikoli ni videl, pustujemo, da bi se nam zanamci čudili. Mimo gospodarskih recesij in kriz ostajamo družba izobilja, ujeti v potrošniško kulturo (z mano na čelu), globinsko drugačni v navadah, v mentaliteti, v načinu življenja in dela. Med nami, časom, ko so se narodi izoblikovali in še prejšnjim resnično ljudskim ali etničnim Življenjem obstajajo zvezdnate razdalje. Danes je ljudsko priti na prireditev z avtomobilom in s prenosnim telefonom. To seveda ne jemlje pomena in vrednosti obujanju starih navad in običajev. Skozi vse filtre modernizacije pomenijo tudi omenjene navade, običaji, obleke in jedi vez s preteklostjo in način samopotrjevanja. Bistveno je, da se ob tem ne ustavimo. Skratka, če si damo sešiti nošo, lahko kupimo tudi kako slovensko leposlovno knjigo in se napotimo v gledališče gledati morda zahtevnejšega avtorja. Lahko pa sežemo po literaturi, ki nam odkriva življenje naših prednikov in to brez blišča, ki ga pomenijo sodobni prazniki. Vedeti, kako je pred več kot sto leti živel kmet na Krasu ali v beneški dolini, kako je na nas vplivala industrializacija, ali kakšna je bila vsakodnevna in praznična hrana, so podatki, ki nas vežejo s tradicijo po manj zabavni, a prav tako bistveno pomembni “poti". Prisrčno poslovilno srečanje manjšine od konzularne trojice Številni predstavniki političnega, družbenega in kulturnega življenja slovenske manjšine v Italiji, od Trsta do Kanalske doline, so se v petek 29. avgusta udeležili srečanja, ki sta ga krovni organizaciji SKGZ in SSO priredili v Barkovljah, da bi se poslovili od konzularne trojice, ki po štirih letih odhaja iz Trsta. Prisrčnega in prijateljskega srečanja sta se udeležila tudi slovenska deželna svetovalca Tamara Blazina in Igor Dolenc. Generalno konzulko Jadranko Sturm Kocjan ter konzula Leo Stanič in Miho Vilarja ter goste sta najprej sprejeli pevka Martina Feri in pianistka Miona Babic, nato sta spregovorila oba predsednika. V Brdih, odkoder sem doma, pravijo, da bo trgar tev kavlitetna, je uvodoma dejal predsednik SKGZ Rudi Pavšil in nadaljeval z mislijo, da bo tako tudi za slovensko manjšino, saj se je v zadnjih mesecih zvrstilo dosti pozitivnih dogodkov, od sprejetja zaščitnega uzakona, do volilne- ga uspeha na goriški. občini in nato še na deželi. Vse to se dogaja, je nadaljeval, ker so ljudje ob meji spoznali, da je treba bolj intenzivno sodelovati in se dogovarjati. To je pozitivno za manjšino, ki pa se mora aktivno vključiti v dogajanje. Za pozitivno situacijo ima svoje zasluge, po Pavšičevem mnenju, tudi generalni konzulat v Trstu, ki je zagovarjal interese manjšine v italijanskem svetu. V štirih letih plodnega dela je Jadranka Sturm Kocjan vzpostavila ne le diplomatskih temveC tudi prijateljske odnose je nadaljeval predsednik SSO Sergij Pahor. Poleg zastopanja Slovenije v severni Italiji je konzulat neformalno zastopal tudi slovensko manjšinsko skupnost v Sloveniji. Generalna konzulka se je zahvalila za lepe besede. Dejala je, da je bila zanjo Cast delati za mlado republiko Slovenijo. Delo z manjšino je po njenih besedah bil pomemben del njenega dela. Omenila je dobre odnose z italijanskimi oblastmi in zadovoljstvo, da je bil zaščitni zakon sprejet med njenim mandatom. Svoje misli je generalna konzulka zaključila s poudarkom na pomenu enotnosti, ki je najveCje orožje manjšine tako v odnosu do Italije kot tudi do Slovenije. Novice zašle v težave Izhaja komaj pol leta a skupni tednik koroških Slovencev “Novice” je že zašel v hude težave. To je sprorocila družba Slome-dia, ki izdaja Časopis in lastnika katere sta obe krovni organizacij Zveza slovenskih organizacij in Narodni svet koroških Slovencev. Na svoji zadnji seji so se namreč upravitelji zavzeli za vrsto daljnosežnih varčevalnih ukrepov. Med drugim predvidevajo da bodo “Novice” od oktobra naprej morale izhajati brez komercialnega direktorja, brez kulturne urednice in v skrajšanem obsegu. Razlog za varčevalne ukrepe naj bi bilo v prvi vrsti 30-odstotno krajšanje dotacij za projekt s strani republike Slovenije, sta poudarila zastopnika ZSO in NSKS. Aktualno novi matajur Četrtek, 4. septembra 2003 Calla, conosciuto anche come "principato" oltre che come frazione di Pulfero, “capitale” della poesia? Il paese sta per diventare sede di un concorso internazionale denominato "Calla in poesia - Arte senza confini". La giunta comunale pul-ferese ha dato il via libera, nella riunione del 20 agosto, all'iniziativa, che ora andrà definita anche con un regolamento che dovrà essere approvato dal consiglio comunale. Il concorso dovrebbe servire a "rafforzare l'unione tra le genti e divulgare, attraverso la poesia, quella comunione di sentimenti e sensazioni che vanno al di là di ogni barriera linguistica". L'iniziativa, che sarà divulgata soprattutto tra le scuole, prevede infatti la partecipazione di opere i-nedite italiane e straniere la cui lingua, individuata fra quelle europee, verrà resa nota di anno in anno. La prima lingua prescelta è lo sloveno, anche nelle sue forme dialettali. La cosa particolare del concorso è che le poesie vincitrici e segnalate verranno trascritte a muro o pirografate su tavolette lignee ed esposte sulle facciate delle case o nelle vie di Calla. Si vuole insomma anche far conoscere luoghi ancora incontaminati attraverso un turismo alternativo che, aggiungendosi a quello naturalistico, potrebbe influire positivamente su quello già esistente, legato all’enogastronomia e alla ricettività. Associazioni e comitati impegnati nell’organizzazione di numerosi eventi Un agosto di feste in Val Resia Dalle celebrazioni per S. Anna alla Smarna Miša ed alla Festa del frico re siano Una violenta tromba d'aria ha colpito alcuni comuni delle Valli del Natisone nella notte tra giovedì 28 e venerdì 29 agosto. Niente, ovviamente, a quanto accaduto la sera successiva nella Valcanale, ma il fenomeno ha creato spavento ed ha causato non pochi danni. Le località più colpite sono state alcune frazioni di Pulfero, S. Pietro al Natisone e S. Leonardo. In alcuni casi si è lavorato nel corso della notte per sgombrare le strade. A Cras di Pulfero si sono registrati anche danni ai tetti di alcune case, a Tiglio sono caduti degli alberi nel parcheggio dell'Hotel Natisone, causando danni anche ad alcune auto, oltre, ad alcuni tralicci della luce. Danneggiate inoltre la piscina e alcuni muretti in pietra. Alberi e cespugli sono caduti anche sulla provinciale che porta a Savo-gna. Particolarmente colpiti i paesi di Crostù e di Postac-co, con un buon numero di tetti delle case che necessitano ora di una ristrutturazione. Anche qui sono caduti pali deH'illuminazione pubblica, lasciando per parecchie ore al buio gli abitanti delle frazioni. In alcune delle località colpite sono stati prontamente effettuati rilievi da parte di tecnici della Protezione civile regionale, accompagnati dagli amministratori locali. Ancora difficile, al momento, quantificare i danni. A Calla un concorso dedicato alla poesia L’iniziativa denominata “Aite senza confini” Tromba d’aria, alberi sradicati e tetti danneggiati Da qui sopra in senso orario immagini dei danni provocati dalla tromba d’aria a Tarpezzo, Tiglio e Clenia Quanto lavoro e quanto impegno per le varie associazioni e comitati che si sono prodigati nell’orga-nizzare feste ed avveni-mente nel mese di agosto! Il tempo sereno e caldo ha favorito indubbiamente il successo ed ha ripagato le fatiche degli organizzatori con il buon esito delle feste. Si sa che da fine luglio al 20 agosto, più o meno, è il periodo di massima presenza in valle. Moltissimi resiani sparsi per il mondo fanno rientro in valle. A volte hanno al seguito amici e conoscenti. Perciò anche le associazioni locali puntano ad organizzare le manifestazioni in questo particolare periodo. Ma vediamo rapidamente i vari eventi principali. Festa di S. Anna a Stol-vizza nell’ultimo fine settimana di luglio. Organizzata quest’anno dalla associazione Vivistolvizza, la festa si è presentata in veste nuova, con tanto di tendone ben allestito, forniti chioschi gastronomici, intrattenimenti vari dalle passeggiate a cavallo ai giri turistici in elicottero. Come da tradizione vi è stato il cambio della cameranza e, per il 150° della scatola d’argento, il ritrovo e festeggiamento di tutti gli ex-camerari. Domenica 3 agosto la sagra di Coritis ha richiamato ai piedi del monte no organizzata con molta cura dal Comitato Pro O-seacco dal 16 al 20 di agosto. Manifestazioni minori si sono avute in altre località a fondo valle, agli stavoli e sui monti. Avvenimenti sportivi, quali il torneo di tennis e di calcio, hanno coinvolto molti giovani e gli amanti dello sport. Alla sede del Parco delle Prealpi Giulie, per tutto il mese di agosto, è stata a-perta al pubblico la mostra fotografica “Raccontami u-na favola - Pravimi no pravico” di Lorenzina Di Bia- sio. Altrettanto aperte nel mese di agosto la raccolta museale di Poje a S.Gior-gio e la mostra degli arrotini a Stolvizza. Come si può vedere la voglia di fare non manca anche se, si sa bene, organizzare una manifestazione richiede molta dedizione, pazienza e spirito di collaborazione. Un segnale quindi positivo che testimonia anche la volontà di mantenere vivi i paesi della valle coinvolgendo i giovani, i valligiani, i visitatori ed i turisti. L.N. La chiesetta di Pòdklànaz, presso S. Giorgio di Resia Canin molti valligiani. Anche qui una giornata di festa e ritrovo. La settimana seguente da giovedì a domenica nuovamente a Stolvizza si è svolta la festa degli arrotini con un ricco programma. Per Ferragosto, come tradizione, è stata organizzata la Srnama Miša il cui principale evento è stata la S. Messa solenne del 15 a-gosto e, in serata, la processione con l’antica statua lignea rappresentante la Madonna con il bambino. Tutta l’attenzione si è poi spostata ad Oseacco con la Festa del frico resia- 6 no vi matajur___________________________________________________________■ n , četrtek, 4. septembra 2003 Q H / /7 V/7 dSS Gasilci in prostovoljci fone prišli iz vse naše dežele Ugovizza, Italia. Molti, se non tutti, l’avranno visto in tv, ne avranno letto sui giornali. Ma esserci è un’altra cosa. Un paese dell’alto Friuli sconvolto, stremato dall’alluvione, dappertutto ruderi, tronchi d’albero nelle case, tanto fango, il campanile che non c'è più, le auto sommerse, il corpo di una mucca che riemerge dai detriti, la gente che lavora, cheaiuta, che si tira su le maniche. Vederlo davvero non è come vederlo attraverso un filtro. E nessuno a piangere o lamentarsi, tutti aiutano tutti, gente da fuori (dall’intera regione ma anche da Austria e Slovenia), con la gente del luogo. E’ terra dura, quella della Valcanale, non solo per la siccità. Camminando per le viuzze disastrate di Ugovizza puoi incontrare, accanto alla porta di una casa, il numero della via con, disegnato, un fascio littorio. Eredità di motli decenni fa. Però: è ancora lì, perbacco. E, proprio di fronte, il nome in sloveno di una famiglia, intarsiato nel legno. E’ terra dura, terra di confini (non uno ma due). Forse è anche questo che rende forte questa gente. Una ragazza cammina per qualche passo a fianco, ti dice che era già successo, pareva dovesse non lasciare tracce anche questa volta, e invece no. Gente abituata a convivere con la paura che tutto possa franare loro addosso. Poi succede veramente. Allora i “l’avevo detto” non mancano, i “si doveva intervenire prima” neppure, ma sono di più quelli che lavorano in silenzio (perché da fare c’è tanto, tantissimo, e non manca molto all’inverno), altri fanno i conti e pensano a quanto dovranno sgobbare per poter tornare alla vita di prima. Andando via da Ugovizza, lunedì, non potevamo però fare a meno di chiederci se ha davvero un senso ricostruire nello stesso luogo, con il rischio che l’alluvione torni a ripetersi e a portarsi via di nuovo tutto. Ma qualsiasi persona che ha sempre vissuto in un luogo, che ha messo lì radici che nessun torrente in piena potrà sradicare, ha già la risposta. Michele Obii zdrknil v dolino in pokopal Se hiše, ki so dlje od potoka in so ostale nedotaknjene. Nekateri so imeli srečo... * Ko sva z Mihom videla Se preveč in poslikala čim več hudega, sva s skorajšnjim olajšanjem odšla. Pred nama sta hodila moZ in žena s culo in plastičnim paketom mineralne vode. Ko hodiš po Ukvah, imaS kamen v želodcu. Postaja mehkejši, ko sedeš v avto. Komaj par kilometrov stran je za čuda znova vse videti skoraj normalno. Nevihta je res zajela Kanalsko dolino, Ovčjo vas, Zabnice in Ta-belj. Pozna se, da je bila silovita. Bela je motna, vendar občutek hudega izgine. Nedaleč od Ukev sem opazil peščene žlebove, ki so zasekani v hrib in so že skoraj suhi. Orkan je po nenavadni suši zajel s prav tako nenavadno močjo košček hriba in vasico, o kateri nihče izmed vaščanov ne verjame, da bo urejena v nekaj mesecih. Ace Mermolja Gertrude, voce del Kvintet Mercoledì si sono svolti i funerali di Bruno Urli, una delle due persone scomparse nell’alluvione dello scorso fine settimana in Valcanale. Solo martedì pomeriggio invece è stato ritrovato il corpo di Gertrude Schnabl, di Ugovizza. Si trovava ad una ventina di metri dalla sua abitazione. Giorni prima il parroco del paese, don Mario Gariup, nativo di To-polò aveva accenntoa al fatto che della donna era stato trovato qualcosa, non ancora il corpo. Gertrude faceva parte del ”Višar-ski kvintet”, il coro femminile mol- to apprezzato non solo nella nostra regione per il repertorio plurilingue e la qualità delle voci. Una delle sue ultime apparizioni, forse l’ultima, e-ra stata a metà luglio in occasione dell’inaugurazione della mostra dedicata a Marco Predan a Vaibruna (nel(a foto, la signora Schnabl è al centro della foto). Del coro fa parte anche la sorella Rosvita, che si è salvata dall’inondazione. Il coro la sera di venerdì a-vrebbe dovuto cantare in una località austriaca, ma all’ultimo aveva rinunciato al viaggio a causa del maltempo. s prve strani Gasilci in člani civilne zaščite so kopali blato, ki je ponekod segalo do prvega nadstropja hiš. V. vaškem baru Sabina so bili ogromni hlodi do stropa. Blizu so z bagrom kopali v kup blata ob dvonadstropni hiši. Tu je umrla 52-letna Gertrude Schnabl, članica Višarskega kvinteta. Raztreščilo jo je, težko jo bodo našli. Imela je smolo, ker je tekla nekaj “pogledat v klet”. Sestra se je rešila, ker je šla v prvo nadstropje. Mnogo hiš je doletela ista usoda. V marketu Prescheren je sedaj samo blato. Domačini so tavali med hišami in mnogimi gasilci. Ljudje so čudno mirni. Dekle mi je pripovedovalo, da stanuje prav ob potoku. Videla je naraščati vodo, vendar ni bilo to prvič. Potem je nad zadnjim jezom zrastla gora in treščilo je v vas. Razdejanje je trajalo kakih dvajset minut, čeprav je potem lilo vso noč med prejšnjim petkom in soboto. Ko smo prišli do struge potoka je voda še tekla kalna in jezna. Pogled je bil pretresljiv. Cerkev je presekal vodeni nož. Ni več zvonika in pogled se odpira na steno, kjer so zložene knjige. Pokopališče je prekrito z blatom. Krajan je poklical druge, da so našli še eno mrtvo kravo. Izginilo jih je pet, k sreči so ostale na paši. Sli smo za njim. Pod zadnjim jezom je bil majhen hlev. Blato ga je zasulo in v njem traktor. Ob hlevu smo lahko videli košček hrbta mrtve krave. Gospodar je gledal s sovaščani, nato je šel tudi on v vas. Iz hiš, ki jih je poplavila samo voda so lastniki in pomagači črpali vodo. Kamor je udarilo blato, je bila slika drugačna. Ob steni neke hiše sta bila pritisnjena zmečkana avtomobila. Počasi razumemo. Voda je ob orkanskem dežju z divjo močjo butala po strmini, izpodkopavala suho zemljo, lomila drevje in nato z vso silo pljusknila v Ukve, ki ležijo v dolinici ob vznožju hriba. S silo in z ogromnim gostim tovorom se je razlila po ulicah in med hišami. Noben jez bi ne ustavil tolikšne moči. V vas so prihajali novinarji s kamerami in fotoaparati. Hodili so po blatu in kamenju. Z Mihom sva srečala Rudija Bartalota, kolego Dušana Udoviča s Primorskega dnevnika in fotografa Davorina Križmanči-ča. Povprašali smo, kje je župnik Mario Garjup. Najprej smo se odpravili proti župnišču. Zenica nam je rekla, da je odšel proti mostu. Nismo ga našli. Potem je prišel k župnišču, ki je ob robu vasi, čez cesto, vendar v blatu. Bil je oblečen v majco in v gumijaste čevlje. Tudi on je kopal to ptrekle-to blato, ki je ranilo Ukve v srce. Obstaja pa še ena nevarnost. Nad vasjo je ogromen kamen, ki bi lahko Blato, kamenje in hlodi so zasuli vse središče Ukev ob solidarnosti četrtek, 4. septembra 2003 “Kdaj bodo ponovno zvonili naši zvonovi?” Župnik Mario Garjup je prišel k župnišču oblečen v majco in v gumijastih škornjih. Kot vsi kopa in pomaga. Župnišče je v blatni mlaki, čeprav je daleč od presekane cerkve in to v dolini, preko ceste in torej ob robu vasi. Težko razumeš, kako je lahko voda s toliko močjo prišla do tja. Pozdravi nas. Vidi se, da se mu mudi. “ Avtomobil sem spravljal v garažo”, nam pravi”, ko je začela dreti voda. Deževalo je kot iz škafa, vendar, kdo bi si mislil. K sreči sem takoj šel v vzvratni vožnji na cesto. Bila je že polna vode in blata. V eno stran že ni bilo možno iti, obrnil sem v drugo. K sreči sem imel pando na štirikolesni pogon, ki me je speljala iz blata. Voda in vse ostalo se je ob avtomobilu kar dvigala. No, sedaj pa moram oditi...” 'Župnik Mario Gariup pred župniščem Mimo je šel župan Aleksander Oman. Skoraj tekel je. Vseeno smo Gariupu dejali, da je vodja nacionalne civilne zaščite obljubil, da bo za prihodnjo veliko noč zvonilo v zvoniku vaške cerkve. Garjup nas je popravil: “ Meni je to rekel deželni nadzornik za spomeniško varstvo, ki je prišel iz Trsta. Jaz pa ga nisem hotel vprašati, ob kateri veliki noči se bo to zgodilo. Skratka, čez koliko let”. Kot smo zapisali v kroniki, je voda z blatom pokopala pol cerkve in seveda tudi zvonik. Vse naokoli je blato. Dela bo ogromno. Garjup, ki se mu je vedno bolj mudilo, je dodal: “ Poglejte tam klopi-co. Vidite? Ta klopica je bila pred cerkvijo in voda jo je prinesla do župnišča (več sto metrov daleč). In čudno, pokopališče je prikrito z blatom. Na blatu pa je bila truga. Bila je prazna...” Garjupa so v blatni hiši čakali sodelavci. Odšel je in pred tem nas še opozoril, da že smrdi. Voda je razbila vse greznice. V Ukvah imajo k sreči samo še elektriko, vse ostalo primanjkuje. Tudi župnik mora ob tolikšni naravni nesreči namesto svete knjige vzeti v roke lopato in koordinirati veliko ljudi, ki skuša čistiti vas. Se za žalost in tolažbo nimajo ljudje časa. Pa še: kdo bi si mislil, vendar bo kmalu zima. Na nekem zidu smo opazili napis, ki je svaril pred snegom, ki lahko zdrsne s strehe... Kdaj bodo zazvonili zvonovi? A.M. Kraje nesreče obiskali mnogi predstavniki oblasti - Obljube Bertolasja Milijarda evrov škode Petkovo (29. avgusta) neurje, ki je zajelo Ukve in pustošilo spodnji del Kanalske doline vse tja do Ta-blja, je po prvih ocenah povzročilo za najmanj milijardo evrov, škode. Vodja nacionalne civilne zaščite Guido Bertolaso je županom prizadetih občin najavil, da bo rimska vlada razglasila prizadeto ozemlje za območje naravne katastrofe. Bertolaso je na srečanju, ki je bilo v ponedeljek, napovedal, da pomeni razglasitev prvi korak za dostop do državnih prispevkov, ki naj bi v prvi tranši služili za lajšanje težav prizadetega prebivalstva in za vzpostavitev najnujnejših prometnih povezav, saj je neurje poškodovalo ceste v dolini in hribih (Ukve so z vozili težko dostopne, Ta-beljska cesta je zaprta, prav tako ni mogoče z vozili na nekatere planine in hribe, ki jih naseljujejo domačini ali obiskujejo turisti). Bertolaso pa je med obiskom poslušal tudi predloge Zupanov, ki se niso tikali le denarja. Zupan Ta-blje Luigi Clauderotti je naglasil potrebo, da se nudi prebivalstvu jasnejšo perspektivo za bodočnost. Zupan občine. Naborjet Aleksander Oman je prav tako izpostavil skrb za ljudi. Po njegovem mnenju naj bi se do zime vrnilo v Ukve kakih 40 družin. Bertolaso je besedam prisluhnil in med drugim najavil možnost, da bi k pomoči pritegnili tudi vojsko. Slednja bi lahko brezdomcem ponudila svoje strukture v Trbižu. Deželni odbornik FJK za civilno zaščito Gianfranco Moretton, ki se je sestal z vsedržavnim odgovornim za civilno zaščito, je prav tako naglasil, da je prebivalstvu treba čimprej zagotoviti normalno življenje. Predsednik deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine Alessandro Tesini je ob solidarnosti porizade-temu prebivalstvu izrazil voljo deželnega sveta, da konkretno poseže za reševanje kopice težkih problemov, ki jih je povzročila tako huda naravna katastrofa. Dežela bo na vseh ravneh pričela z delom. Skrb in cilj vseh pa sta v tem, da bi ujma dodatno ne izpraznila prizadetih vasi in prisilila prebivalstvo v odseljevanje. To bi bilo za celotno kanalsko dolino še najhujša katastrofa, (a.m.) Za vasjo še vedno grozi kamniti plaz Blato in kamenje sš je dvignilo do strehe hiš ob potoku Ukva Ljudje gledajo skoraj nemočno kraje najhujše nesreče v vasi Potok je pokril z blatom hlev in ob njem kravo (na levi se vidi hrbet) Avtomobila je nezaslišana moč vode zmečkala ob zid hiše an je dielu že v cierkvici Svetega Sintoniha v Klenji an Svete Lucije v Kravarje. Afreske smo malo caj-ta od tega odkril an so zelo dobre kvalitete, dielo pravega mojstra. Takuo pravi Ermete Cargnello, človek, ki se očitno spozna na tele reči an je prepričan, de je trieba Se poglobiti štorijo, zgodovino tele cierkuce, ki je dost buj stara od tistega, kar se je mislilo. Stil nie gotski kot za večino naših votivnih cier-kuc, je romanski. Afreski so muorli biti nareti okuole lieta 1450, cierku je zatuo še buj stara. Od lieta 1799 je pa lesen oltar, ki je biu naret v Kobaride, kjer je bila znana delavnica. Tudi oltar ima potriebo popravila. Se narbuj potriebno pa je poskarbiet za zvonuove, saj je adan poknjen. Trieba pa je reč, de so ljudje zaries navezani na tolo njih cierkuco an zadnjo nediejo vošta, kar praznujejo nje posvetitev, se jih zbere nimar puno, ljudje iz Bare pa napravejo pravi senjam. Takuo je bluo an lietos, že po maši pred cierkujo so ponujal vsiem kiek dobrega za popit an sniest. Zaradi slave ure so potlè vse povabil v vas, kjer so skuhal pašto an še puno dobruot ponu-dli. An takuo v ošteriji od Paola, ki je že kako lieto zaparta, je bluo spet živuo an veselo. Spet se je oglasila piesam. Takuo, de še slava ura nie mogla veder-bat telega liepega praznika. Senjam Sv. Louranca Marsinci so se an lietos zbral za guod Svetega Louranca, ki so ga praznovali ku po navadi to parvo v njih liepi cierkvici nad vasjo, ki je bila pru lepuo postroje-na. Potlè so se pa vsi hladil an počival v liepi sienci. Sevieda nie manjkalo dobruot za si posladkat njih senjam. Se narbuj veseli pa so bili vsi, ker so se spet kupe zbral tudi s tistimi, ki žive dol po Laškem. 8 novi matajur_____ četrtek, 4. septembra 2003 L’estremo saluto a don Battistig Non lascia monumenti, libri o grandi opere, ma un’infinità di ricordi, relazioni semplici ma profonde, vere, umane. E’ stato un sacerdote schivo, semplice e anche umile, ma buono, sempre disponibile, che sapeva sorridere ed accogliere gli altri, che era sempre pronto a svolgere la sua missione di sacerdote finché la sua malattia glielo ha consentito. Così è stato ricordato don Emilio Battistig dall’arcivescovo di Udine mons. Pietro Brollo e da mons. Luigi Petris direttore di Mi-grantes presso la Conferenza episcopale italiana durante la messa di commiato mercoledì '27 agosto nel duomo di Cividale. Accanto a loro a concelebrare la messa il vescovo mons. Alfredo Battisti ed una cinquantina di sacerdoti delle valli del Natisone e di tutto il Friuli. Così rimarrà don Battistig nel ricordo di tante persone delle valli del Natisone che lo hanno conosciuto ed apprezzato come uomo mite e sacerdote colmo di amore autentico per gli altri, soprattutto per i poveri ed i sofferenti. Da Mer-sino ad Azzida, da Topolò a San Leonardo davvero molte le persone che si sono raccolte per porgergli l’ultimo saluto prima a Cividale e poi a Savogna, nel cimitero di Stermizza dove riposa accanto ai suoi genitori. Aveva 68 anni don Emilio metà dei quali li ha trascorsi in Svizzera accanto ed al servizio dei nostri e-migranti che aveva seguito nel 1964 e dunque negli anni in cui le nostre valli si stavano letteralmente svuotando. Prima svolse la sua missione pastorale presso Zurigo, poi fu per tre anni a Biilach dove ha fondato il Centro cattolico per gli emigranti assieme a don Arduino Codutti. Nel 1969 si tra- sferì a Rapperswil e nel 1976 ad Arau dove rimase per vent’anni, fino al suo ritorno in Friuli nel 1996 ormai segnato profondamente dalla malattia. Grazie alla sua conoscenza del tedesco e dello sloveno in un primo momento fu destinato al santuario di Lussari, ma il suo stato di salute non gli consentiva di assumere un peso così gravoso. Allora si stabilì ad Azzida nella parrocchia di S. Pietro e lì svolse il suo servizio pastorale, mettendosi a disposizione di tutta la comunità valligiana. Poi la malattia lo colpì ancora più duramente e don Emilio fu costretto a trasferirsi a Rualis di Cividale accanto alla sorella Emma che assieme ai familiari lo ha amorevolmente assistito. Fino alla tragedia della notte tra sabato 24 e domenica 25 agosto quando in seguito ad un incendio sviluppatosi nella sua c?^.a di Rualis e a causa della sua malattia che lo costringeva all’immobilità ha perso la vita. Don Emilio Battistig è nato a Pechinie il 21 novembre 1934, era stato ordinato sacerdote nel 1959 e per un anno è stato cappellano a Porpetto, poi fu parroco a Topolò dove, come leggiamo qui sotto, lo ricordano con molto affetto. Negli stessi anni proseguì gli studi presso la pontificia u-niversità Lateranense a Roma e conseguì la licenza in teologia. E da Topolò prese anche lui la strada dell’emigrazione per svolgere la sua attività pastorale tra i nostri emigranti. Quanti lo abbiamo conosciuto soltanto in questi ultimi anni serberemo di don Emilio il ricordo di un uomo buono, disponibile, molto sensibile e la testimonianza di un sacerdote profondamente fedele alla sua missione. Zavhala pre Emiliu V sriedo 27. vošta sem bila pri sveti maši v duome v Cedade, kjer je biu zadnji pozdrav gaspuodu pre Emiliu. Močno voljo sam miela stopit pred utar za vas zahvalit v imenu Topolučanu za vse kar ste naredu za nas v tistih 4 lietah od 1960 do 1964, kadar ste opravju vašo službo v Topoluovem. Zatuo se sada oglasim. Bili so drugi cajti. Nosu ste sveto obhajilo - tenčas so ga nosili v precesiji. Hodu ste obi-skavat parlietne an bune ju- di. Kajšan je živeu sam an tekrat nie bluo asistenze na duornu, ne telefona, ne avtu. Punokrat ste vi poskarbeu za telesno zdravje. Nuna Suo-štarjova, ki je bila pru sama, buna na pastieji, je miela v vas podpuoro an pomuoč, vi ste poklicu miediha, vi ste ji preskarbeu medežine. Poskarbeu ste an za pejat ljudi v špitau, če je bluo potriebno. Ker ste brau beramjo, namest vzet ste še dau, kjer je bila boliezan an potrebi-nja. Odpart ste biu an do otruok, ki so hodil gledat te-levižjon gor h vam v faruž. Za vse, kar ste nardiu za nas, za vašo veliko usmilienje se vam zahvalmo, pre Emilio. Sele se zmislemo na senjam za Svet Miheu, tri lieta od tega, kar ste paršu v To-poluove. Zelo smo bili veseli vas spet srečat an vas irni-et med nam v naši vas. Biu je an liep dan za vse nas, biu ste an vi rad an veseu. An takega se vas bomo hvaležni spominjali. R.G. Sveti Luciji nad Barcami so v nediejo škampinjal... Gledališče tudi v poletnih mesecih Aktualno Tudi letos se je lepa skupina mladih Benečanov udeležila poletne gledališke delavnice. Odvijala se je od 24. do 29. avgusta v Trenti. Kulturno gledališko delavnico je vodil režiser Marjan Bevk. Z njim sta sodelovala Davide Clo-dig in Alida Bevk, spremljevalki sta bili E-rika Floreancig in Vojka Cuder. Delo z mladimi je potekalo po že znanih tirnicah. Delali so na besedilu, a tudi na izraznosti glasu in telesa. Če- prav v relativno kratkem času, so vsi dosegli dobre rezultate. Gledališke delavnice so se udeležili mladi iz Breginja, Kobarida, Bovca in Benečije, kar je Sveta Lucija an svet Daneu v cierkvici nad Barcami an Kozco so v nedeljo 31. avgusta spet poslušal veselo škampi-njanje. Za resnico povie-dat so zvonuovi “piel” le na kratko an ob koncu svete maše, saj nebuo, ki je bluo celuo jutro sivo, se je do konca pooblačilo an je začelo padat: to parvo daž, kot iz škafa, potlè pa še tuča. Pa ljudje sauo-denjske an rečanske doline so le nardil njih dužnu-ost an počastil praznik na dan, ko je bila cierku posvečena. Na maši, ki jo je zmolu don Božo Zuanella, se je zbralo kakih 50 ljudi, vič ku kajšan pa se je ustrašu slave ure. Gaspuod Zuanella je v njega pridgi an pred koncem maše poviedu puno novic od tele cierkuce, za katero domači viemiki po-sakarbe vsako liet za kiek novega. Lietos se je lepuo videlo, de je šlo puno na-pri dielo restavratorja, ki se kliče Ermete Cargnello že samo po sebi zanimivo in pozitivno. Na Zavodu za slovensko izobraževanje v Špetru, ki je delavnico priredil zaradi velikega zanimanja beneške mladine za gleda- lišče, kot je prišlo na dan tudi ob letošnji delavnici, že razmišljajo, da bi prihodnje leto udeležence porazdelili v dve skupini na osnovi starostne stopnje. Aktualno novi matajur četrtek, 4. septembra 2003 Originale iniziativa dell’osteria Komardin di S. Volfango Sottobicchieri da primo premio Nel periodo estivo alcune borgate delle Valli del Natisone si ripopolano. Ai residenti si mescolano gli emigranti che tornano per le vacanze, i discendenti dei valligiani che friggono dal caldo della pianura e pure alcuni “forestieri” che, affascinati dalla bellezza del paesaggio, hanno qui da noi la seconda casa, dove amano .trascorrere il proprio tempo libero. L’invito è stato accolto con entusiasmo dagli avventori, tanto da essere allargato anche oltre la cerchia dei frequentatori dell’osteria. Sabato 30 agosto, alla fine dell’assedio imposto dal rally delle Alpi Orientali, tutti gli autori si sono riuniti da Komardin per mostrare le proprie opere e votare la preferita. Lungo le pareti dell’osteria sono stati così esposti più di 50 sotto-bicchieri, decorati con le tecniche più svariate, e-spressione dell’età, del gusto e della capacità di chi li aveva eseguiti. Oltre ai numerosi autori, a San Volfango sono arrivati anche quelli che, allettati dal passaparola di “una festa a San Volfango”, si sono trovati da Komardin del tutto ignari del concorso, ma non per questo esentati dall’esecuzione del proprio sottobicchiere. Nell’osteria gremita risuonava pure la musica della fisarmonica accompagnata da varie percussioni, messe a disposizione di chiunque avesse voluto unirsi alla banda. La votazione del sotto-bicchiere più bello si è così svolta in un clima di grande euforia e, seppure turbata dal dubbio di possibili Tuttavia, dopo una passeggiata nel bosco, un tuffo nel fiume e una serata trascorsa in qualche sagra, anche qui le giornate possono apparire lunghe e noiose e si può sentire la necessità di occupare in qualche modo i torridi pomeriggi d’agosto. “Disegna un sottobicchiere!” era la proposta rivolta ai clienti, abituali e occasionali, dell’osteria Komardin di San Volfango. brogli, ha decretato la vittoria di 5 sottobicchieri (u-no al primo posto, uno al secondo e tre a pari merito al terzo). Ai vincitori premi e applausi, ma i complimenti vanno anche a Lidia che ha accolto di buon grado nella sua osteria quell’orda festosa! Per una sera uno degli ultimi locali “lontani” delle Valli è stato animato e chiassoso, è stato luogo di incontro e confronto per persone assai diverse, impegnate in un’attività per molti insolita, se non addirittura inedita. Capita spesso che piccole idee spontanee, facendo leva proprio sulla loro semplicità, diano frutti inattesi. La speranza è che accada così anche in futuro e che simili iniziative abbiano un seguito. Michela Predan Di Elena e Kelly i migliori sottobicchieri 9 24. avgusta so se imieli dobro takuo te veliki ko te mali V Petjagu spet veseu senjam Uva e Anita, due tra le signore più anziane alla festa assieme al sindaco Bruna Dorbolò Sara e Carlut attorniati dai bambini che partecipano ai giochi Je že liepa navada, de v Petjage v Spietarskem kamunu v polietnem caj-tu napravejo njih vaški senjam. Lietos je biu v nediejo 24. avgusta an je biu liep an veseu, ku vsako lieto. Zak vsi pridejo blizu, vsi parpomagajo, adni vič adni manj sevieda. Vsi, te veliki an te mali se radi norčinajo in igrajo. An kaj je lieušega ku se zbrat miez parjatelji, se poguorit an posmejat, če je parložnost še kako debelo poviedat, jo zapi-et an zaplesat... Ku po drugih vaseh je polietje tist moment, ko imajo vsi vič cajta, ko parhajajo damu iz drugih krajev Italije an od dru-gocMudi emigranti. Zatuo povsierode an tuk niemajo vič oštarije organizavajo njih sejme. Trieba pa je še reč, de je Petjag zaries živa vas, de gor živi dost otruok, takuo, ki nam kažejo fotografije an za nje je vaški senjam še narlieuš. Una delle gare sicuramente più “dolci" Pru za nje vsako lieto napravejo vsake sort i- gre, an nje jih nie treba prosit an potiskat... V programu imajo vrsto pobud na športnem in kulturno-umetniškem področju Posočje sodeluje s Turjakom Danes zvečer v okviru Festa in piazza je ot\>oritev razstave slik in peska Stanke Golob člsonzo - Soča nella parte alta del suo percorso Posočje se vse bolj povezuje in sodeluje z različnimi kraji v Italiji in seveda še zlasti v naši deželi, kar je seveda modro in pametno, saj manjka manj kot eno leto do 1. maja prihodnjega leta, ko bomo vsi v skupnem evropskem domu. Danes, v četrtek 4. septembra zvečer bo v kraju Turriaco v goriški pokrajini otvoritev razstave slik in peska Stan- ke Golob. Razstava sodi v okvir prireditev, ki so jim dali naslov Festa in Piazza, jo organizira domače turistično društvo Pro-loco s katerim Turistična zveza Gornjega Posočja in posamezna turistična društva že več let sodelujejo. Ob tej priložnosti organizirajo tudi skupno udeležbo na otvoritvi razstave oziroma vaškem prazniku. Druga zanimiva pobuda, ki jo vedno prireja Turistično društvo Turjak je Pohod po delti reke Soče, ki bo v nedeljo 7. spetembra. Pohod poteka po dveh pro-grah in sicer na 6 in 10 km. V popoldanskem času so za udeležence pohoda iz Posočja organizirali o-gled znamenitega Ogleja in prelepega morskega mesteca Gradež. Špacapan na Dragi S predavanjem Cr-tomira Špacapana o Slovencih na obeh straneh meje po vstopu Slovenije v EU, se začnejo v petek 5. septembra ob 16.30 na Opčinah pri Trstu študijski dnevi Draga 2003. novi matajur četrtek, 4. septembra 2003 Sport Il pilota manzanese Claudio De Cecco si è aggiudicato la 39s edizione del Rally delle Alpi Orientali. E’ la sua terza vittoria consecutiva. Dopo la prima giornata, al termine delle prove speciali di Masa-rolis, Taipana e Subit, al comando delia gara c’era Gianluigi Galli, che nella giornata di sabato, dopo le prove del Trivio, Drenchia e del Matajur, a seguito di una banale rottura ha dovuto accontentarsi del decimo posto. L’accoppiata De Cecco- Barigelli si è infatti aggiudicata tutte le sei prove della giornata, surclassando gli avversari. All’arrivo in piazza Libertà ad Udine sono quindi transitati per primi Claudio De Cecco e Al- berto Barigelli su Peugeot 206 Wrc, con il tempo di 2h35’34” seguiti a l’45”4 dalla Fiat Punto Superl.6 di Giandomenico Basso -Guglielmini; al terzo posto Rossetti-De Luis a 2’28”8. Al settimo posto con la Toyota Corolla Wrc a 4’36”8 si è classificato l’equipaggio formato dal ci-vidalese Gianni Chiorboli e da Jean Campeis. Il pilota valligiano Pietro Corredig, che gareg- giava insieme a Mauro Iacolutti con la Peugeot 106 Rally, si è dovuto accontentare del 29° posto. Nella classifica delle auto storiche va segnalato il buon quinto posto di Sonia Borghese che ha corso con la Porche 911 assieme a Rino Muradore. Contro la Fincantieri l’esordio della Valnatisone Il momento difficile del calcio italiano Segni di sofferenza anche nei dilettanti m ‘ Si ricomincia. Domenica 7 settembre alle 16 à Mon-falcone, ospite della Fin-cantieri, la Valnatisone inizia ufficialmente la stagione 2003/04 con la prima giornata del girone eliminatorio di coppa Regione di 1A categoria. La squadra del presidente Daniele Specogna ha cambiato alcuni elementi della rosa. Alle partenze di giocatori svincolati come Stefano Rossi, Alessandro Tuniz, Alessio Gregoric-chio, Claudio Bledig, Andrea Lancerotto, Andrea Lorenzini e Gallas, la società ha fatto fronte ingaggiando Adriano Camiellet-to, Marco Paviz, Nicola Dindo e Roberto Stefanutti (per questi ultimi due un ritorno a S. Pietro). Oltre a queste novità, da segnalare che della formazione maggiore fanno parte integrante gli Juniores Andrea Dugaro, Daniele Ba-stiancig, Davide Duriavig, Alessandro Corredig, Federico Chiabai, Michele Ber-gnach. Gli azzurri, agli ordini del tecnico Claudio Baulini, stanno terminando la preparazione precampionato in vista degli imminenti impegni. Hanno iniziato la preparazione anche i ragazzi degli Juniores della Valnatisone, mentre gli Allievi (nella foto durante il ricevimento in municipio a S. Pietro) sono in ritiro in Austria. La squadra allenata da Chiarandini domenica 14 settembre inizierà il campionato regionale. Sono ritornati a lavorare nelle giornate di lunedì, mercoledì e venerdì i Giovanissimi e gli Esordienti della Valnatisone che prima dell’inizio del campionato hanno in programma alcune partite amichevoli. Queste due ultime formazioni si sono rinnovate negli organici, dando così la possibilità ai più giovani calciatori di apprendere e mettere a frutto gli insegna-menti dei tecnici, per migliorare il loro bagaglio tecnico. Passiamo ora alle due società valligiane che si misureranno nel campionato di 3A categoria. Com’era nelle previsioni, nell’ultimo weekend per la gioia degli sportivi pallonari ha preso il vìa il campionato di Serie A. Dopo una lunga estate di polemiche, di promozioni o retrocessioni “decise" non dai risultati ottenuti sul campo ma da questo o quel Tar regionale, la stagione è iniziata. Tutti in campo, esclusa la serie cadetta: la B ha scioperato! Lo scampato pericolo di restare senza pallone non nasconde lo stato di Organizzato dalla nuova squadra amatoriale Amsterdam Arena, si è giocata sul campo di Savogna sabato 23 e domenica 24 a-gosto la terza edizione del torneo di calcio a quattro. Dopo la fase eliminatoria si sono qualificate per le semifinali le formazioni difficoltà finanziaria in cui si muovono alcune società, che speravano di rifarsi il trucco grazie alle entrate della vendita dei diritti televisivi. Purtroppo in un momento poco felice per le nostre tasche, il boom previsto per gli abbonamenti alla Pay Tv non si è verificato. Anche tra i dilettanti si registrano segni di sofferenza da parte dei dirigenti delle società locali che sono costretti ad un sempre maggiore impegno finanziario a causa dei crescenti costi. Devono barcamenarsi con le minori entrate re- di JGD Nova Gorica, Smokers Sorzento, Più o meno Savogna e Macellerie Beuzer S. Pietro. Nelle semifinali gli sloveni hanno superato gli Smokers per 3-2, mentre le Macellerie Beuzer hanno avuto ragione per 2-1 nei confronti dei Più o meno. gistrate nelle ultime stagioni a causa della trasmissioni televisive in diretta delle partite di Serie A ed al maggiore disinteresse dimostrato dagli sportivi nei riguardi delle realtà locali. Una buona presenza sugli spalti nei nostri campionati si può registrare durante la stagione solamente nelle partite di “campanile” , o se la squadra naviga in buona posizione. Inoltre va segnalata una nuova moda esplosa negli ultimi anni nel settore gio- Per la squadra vincente del torneo si sono dovuti disputare i supplementari del match tra JGD Nova Gorica e Macellerie Beuzer che hanno decretato il successo sloveno per 7-4 (3-3 nei regolamentari) sui san-pietrini. Alle partite è seguita la vanite valligiano: la “fuga” verso altri lidi di alcuni ragazzi, speranzosi di vivere una carriera milionaria e di successo, fuga che spesso si tramuta in un’odissea di trasferimenti da una società all’altra o nell’abbandono dell’attività.. Dopo queste brevi considerazioni non ci resta che augurare a tutti una stagione 2003/04 ricca di soddisfazioni. (p.c.) Le due squadre che si sono affrontate nella finale di Savogna consegna dei riconoscimenti. Ad essere premiate sono state le finaliste seguite nell’ordine dai Più o meno e dagli Smokers. Premi individuali sono andati al miglior portiere che è risultato Luca Talotti delle Macellerie Beuzer. La stessa formazione con Gianluca Gnoni si è portata a casa il premio del migliore giocatore del torneo. Migliore marcatore è stato Nicola Sturam degli Smokers che ha relegato alle proprie spalle gli sloveni Bojan Taljat e Alen Dužda-noviC. Un premio speciale l’organizzazione lo ha assegnato all’unanimità a Daniele Trinco delle Macellerie Beuzer per avere segnato uno spettacolarissimo gol. L’Audace del presidente Remigio Cernotta si è rinforzata con gli arrivi di Lancerotto, Claudio Bledig, Valentinuzzi, Oviszach, Nicola Sturam, Michele Se-lenscig e Tuzzi. La società di S. Leonardo, dopo i due anni impegnati nella ricostruzione dell'ambiente, punta alle prime posizioni della classifica sotto la guida del tecnico Marco Maran. Oltre alla squadra maggiore, la società biancaz-zurra presenterà al via le due formazioni dei Pulcini allenate dai tecnici Walter Barbiani e Michele Podrec-ca. La novità è rappresentata dalla istituzione della categoria “primi calci” riservata ai ragazzini dai sei agli otto anni, che saranno seguiti da Gianni Carrer. Gli allenamenti per queste tre categorie sono in programma da martedì 9 settembre, alle 17, presso il campo sportivo di Merso di Sopra. Anche la Savognese, dopo i risultati deludenti ottenuti nella scorsa stagione (a parte i due successi ottenuti nel derby valligiano con l’Audace), è decisa a puntare in alto. I gialloblù del presidente Fedele Cantoni, agli ordini del tecnico Bruno Moricchi, hanno rinforzato la squadra con il ritorno di Massimo Congiu e con l’arrivo di tre calciatori. E’ iniziato martedì sera a Cosizza di S. Leonardo il torneo di calcio a cinque a-matoriale riservato agli O-ver 40. Stasera, giovedì 4, dalle 20.30 si disputerà la seconda giornata eliminatoria. La terza andrà in scena sabato 6.1 quarti di finale si giocheranno martedì 9 settembre, le semifinali giovedì 11 settembre. Le finali sono in programma per sabato 13 settembre. Paolo Caffi Gli sloveni di Nova Gorica primi al torneo di Savogna Nella finale hanno battuto le Macellerie Beuzer di S. Pietro jih prave Dva uslužbenca na Gorski skupnosti sta se poguaijala na diele: - Al vieš, - je jau te parvi - ist imam an problem. Malo cajta od tegà sem začeu damjo-hat vsaki krat, ki zaspi-em! - Antada? - je odgu-oriu te drugi - Če je za tiste, tudi ist darnjo-ham, pa ist an moja Zena srna odločila za spat vsaki v svoji kambri. - Za me nje moja žena problem, so moji kolegi! Na morem migu jih pošjat vse spat v drugi uficih! * * * An karabinier je teu predat njega stari avto, pa je šu priet vpraSat njega marešjalna, Ce naredepru. - Dost kilometru je naredu tuoj avto?je vprašu marešjal. - Dviestuotaužint -je odguoriu karabinier. -Previe, takuo ga na nikdar predai»! Bieš h tojimu mehaniku an storimu snet dol nomalo kilometru. Karabinier ga je bu-gu an stuoru snet osemdesetaužent kilometru. - Sem naredu, kar se mi parporočiu, gaspu-od marešjal. - Dost kilometru kaže seda kilometerski števec (contachilometri)? - Stuoandvajstau-žint... - Previe, šele previe! Muoreš iti le buj dol! Karabinier se j’ var-nu nazaj h mehaniku an mu je stuoru snet kilometre do niCa! - Gaspuod marešjal, seda kilonieterski števec kaže nic! - Dobro, dobro, takuo ušafaš Sigurno kaj-šnega kupca! - Eh ne, seda, ki auto je na rodagjo nisem migu šleutast ga predat! ’Na pobožna žena iz Mojmaga je šla vprašat famoštra pre Lucjana: - Muoj sin je šu die-lat v Pariz, kjer služe 500 evru na miesac. Ki mislete Vi gospuod fa-moštar, a bo mogu ži-viet kristijansko v tistim grešnim an arzva-jenim mieste? - Oh Sigurno, gospa - je odguoriu famoštar - kuo dmgaC bi mogù živiet s tisto plaCo? * * * Kuo gre naglo cajt na-pri! Pari vCera, pa je že šest miescu, odkar Liana Duga-ro an Pietro Tagliente sta ratala mož an žena. Oženila sta se v cierkvi svetega Martina v Čedade parvi dan marca. Liana je adna “naša” Čeča, sa’ nje tata je Mario Garguorju, mama je pa Albina Stulin, obadva sta iz Gorenjega Tarbja, živta pa v Karanji. Novica živta v Milane, kamar je bla šla naša Liana parvo zavojo Suole, potlè pa zavojo diela. Njim želmo veselo an srečno življenje. II tempo passa che è un piacere! E così sono trascorsi già sei mesi da quando Liana Dugaro e Pietro Tagliente son diventati marito e moglie, infatti si sono sposati il primo marzo nella chiesetta di San Martino a Cividale. Liana ha le sue origini Liana e Pietro sposi di marzo vono pero a Carra-ria. La loro Liana invece vive a Milano, dove ha concluso il suo percorso scolastico e dove lavora. Ai neo sposi per il loro sesto “mesi-versario” ancora u-na volta gli auguri di mamma, papà, della sorella Lara nelle valli, infatti la mam- e di tutti quelli che voglio-ma è Albina Stulin, il papà no loro bene, è Mario Garguorju, tutti e Auguri anche da parte diie di Tribil superiore, vi- nostra. — Kronaka --------------- Senjamza Kocajnarja četrtek, 4. septembra 2003 Vigi vie vse, ka se gaja tle doma, saj prebiera Novi Matajur vsaki tiedan, pozna vse naše piesmi, an tiste od Sejma beneške piesmi, prebiera vse bukva, ki jih tle naredimo... an kuo je ponosen bit, kar je: an beneški Slovenc! Čeglih z nomalo zamude mu tudi mi želmo veseu rojstni dan an Buog mu di zdravje za jih učakat manjku še dvajst an za napri se bo pa vidlo. Col circolo Sant’Andrea di Cravero dal 19 al 21 settembre Si va all’Oktoberfest a Monaco Organizzata dal circolo Sant’Andrea di Cravero ci sarà una già a Monaco in occasione delTOktoberfest. Si parte in pulman venerdì 19 settembre, alle 5.30, da San Leonardo. In tarda mattinata si arriva a Salisburgo. Visita guidata alla miniera di sale di Hal-lein e pranzo al sacco offerto dal circolo. Nel pomeriggio visita al centro storico di Salisburgo. Alle 16.30 partenza per Mo- naco. All’arrivo sistemazione in hotel e cena in una tipica birreria con musica e folklore. Sabato 20, dopo la colazione partenza per Neu-schwanstein per la visita di uno dei castelli eretti da re Ludwig II di Baviera e Obe-rammergau, famosa per l’intaglio del legno. Dopo il pranzo in ristorante, rientro a Monaco e tempo libero presso il Theresienwiese (parco delTOktoberfest). Cena libera nei chioschi della festa, rientro in hotel. Domenica 21 mattinata a disposizione a Monaco per assistere alla sfilata di carri allegorici delle varie fabbriche produttrici di birra della Baviera, pranzo in ristorante e nel primo pomeriggio partenza. Riéntro a casa previsto per le 21.30. Affrettatevi per le iscrizioni: ci sono ancora pochi posti! (tel. 0432/723286 -723284) So paršli na počitnice v Seucè Toninacova Zena Toninca, njega hčerke Adriana, Elsa an Maria in zeti Luciano, Michele an Piero. Kadar tu petak srna šla jih obiskat, potlè ki Marta je položla rože na pogreb strica Toninaca, srna jih najdli, ki so pretreseno bral zadnji pozdrav njih predragega Toninaca na Novim Matajurju an so mi naročil za zahvalit K.D. Rečan za tiste lepe an pomembne besiede v njega spomin an mi dal tudi fotografijo, ki bi jo radi videl na našim časopisu. V mieru počivi Toninac v toji preljubjeni beneški zemlji, blizu toje prisarčne cierkve na Liesah, takuo boš mogu poslušat, kadar bomo piel toje lepe piesmi-ce, ki si jih nam zapustiu. Guidac mo Gianni an Sabine, ne-viesta Silvia s to malo Chiaro an vsi tisti, ki sojih imiel radi. DREKA Petarnel 27.8.02 - 27.08.03 ‘No lieto od tega, na 27. vošta, nas je za nimar zapustila Basilia Trusgnach - Elsa je kupe z možam živiela v Belgiji, zvestuo pa je parhajala damu an tle doma počiva tudi venčni mier blizu nje moža, ki je biu Fabio Zorza - Jakove družine, le iz Marsina, an ki je umaru malo cajta pred njo. V parložnosti druge oblietince se z veliko ljubeznijo an žalostjo se spominjajo na njih drago ma- Luigi Dreszach - Vigi Kocajnarju z Lies je dopu-nu osamdeset liet. Na vie-rjeta, kene? Pa je takuo. Zgodilo se je telo polietje tam v Kanadi, kjer živi že puno puno liet z njega družino. Ja, živi tam, pa odkar je zaslužu penzjon parhaja zlo pogostu damu. Za resnico povi-edat, je an priet hodu san uon vsaki krat, ki je mu, saj je takuo navezan na njega vas, de jo je naredu “in miniatura” tam v njega varte v Kanadi an vsi jo hodejo gledat. Smo bli še publikal fotografije kak cajt od tegà! An za de bo še buj resnično, je biu po-sneu, registrù na kaseto li-eške zvonuove an škampi-njanje! PODBONESEC Marsin Žalostna oblietinca 29. vošta je bluo dvie liet, odkar nas je zapustila Elsa Iuretig - Kaponova po domače. Trušnjanova iz Petamiela. Za telo parvo oblietinco jo spominja vsiem tistim, ki so jo poznal an imiel radi Berto Feletig - Trebežanu z Lies.V nje spomin bo v ne-diejo 7. setemberja sveta maš v cierkvi na Liesah. novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop NOVI MATAJUR a.r.L Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: PENTAGRAPH s.r.l. Videm / Udine Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Cedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.lt Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 NaroCnlna-Abbonamento Italija: 30 evro Druge države: 36 evro Amerika (po letalski posti): 60 evro Avstralija (po letalski posti): 63 evro Postni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad-Cividale 18726331 Za Slovenijo - DISTRIEST Partizanska, 75 - Sežana Tei. 067 - 73373 Ziro račun SDK Sežana St. 51420601-27926 Letna za Slovenijo: 5.500 SIT Včlanjen v USPI Associato alTUSPI Giovane coppia cerca casa in comune di Grimacco o San Leonardo (cell. 335 6720571) RITROVATO un paio di occhiali da vista con astuccio al “Senjan” di Cravero. Telef. al Io 0432/723284 (Daniela) Cai Valnatisone 6 - 7 settembre MISURINA tradizionale gita in pullman nelle Dolomiti Costo per persona 55 euro (escursioni guidate di varie difficoltà, albergo 1/2 pensione, viaggio in pullman - sconto per giovani - viaggio gratuito per i volontari che si sono impegnati nella sistemazione e pulizia dei sentieri delle valli) Per informazioni ed iscrizioni Franca tel. 0432/727277 Planinska družina Benečije nedieja 14. setemberja Kravji bal v Ukanceh (Bohinjsko jezero - Slovenija) Ce kajšan Zeli iti, naj se hitro vpise. Ce bo dovolj ljudi se organiza koriero, če ne se puode z avtomobili. Za druge informacije an vpisovanje : Livio 339-7576244. Igor 0432-727631 Dežurne lekarne / Farmacie di Tumo OD 7. DO 12. SETEMBERJA Čedad (Fontana) tel. 731163 OD 5. DO 11. SETEMBERJA Skmtove tel 723008 Njivica (Bando) tel. 787078 Zaparte za počitnice / Chiuse per ferie Minisini (Cedad): do 7. setembeija Massimiliano Famea, Rona Mucig, Enrico luretig, Giuseppina Piantedosi an Enrico Biseglia so otroc, ki v nediejo 22. junija v cierkvi v Briščah so se parvi krat obhajal. Obhaju jih je gaspuod nunac Davide Larice. Od tistega dneva jim ostanejo lepi spomini an fotografije. Adno jo publikamo tudi mi an jim želmo, de bojo nimar srečni, zdravi an sevieda, tudi pridni! Četrtek, 4. septembra 2003 — Kronaka — : . : Chiara, veseje za mlado družino Chiara miemo spie v nje zibi-eli, tata an mama pa se parpra-vljajo, kakuo praznovat nje parvi miesac Življenja. Eh ja, cajt teCe napri an v pandiejak bo že an miesac, odkar se je čičica rodila, saj je paršla med nam v pe-tak 8. vošta dol v Palmanovi. Tata je Gianni luretig - Kapono-ve družine iz Marsina, mama je pa Silvia Tomat iz Čedada. Gianni je ziveu v Belgiji z njega družino, pogostu je hodu damu na počitnice an takuo je Slo napri, de na koncu je paršu živet tle. Zazidu je hišo v Prie- Snjem. Zapoznu je Silvio an se z njo oženu junija lanskega lieta. Seda jim je paršla dielat družbo še mala Chiara. ČiCici želmo vse narbuojše an de bi ljubila našo malo domovino, takuo, ki jo ljube nje tata Gianni. Srečno življenje ji želijo tudi parjatelji Planinske družine Benečije. La piccola Chiara se la dorme beatamente mentre il papà e la mamma stanno pensando alla festa per il primo mese di vita della loro bellissima bambina. Il papà e la mamma in questione sono Gianni Zorza - Kaponu di Mersino e Silvia Tomat di Civi-dale. La famigliola vive a Porgessimo, dove Gianni ha costruito una casa dopo essere rientrato dal Belgio dove ha vissuto per anni con i suoi genitori. Per la nascita di Chiara gioiscono tutti in famiglia ed anche i numerosi aVnici della giovane coppia, e fra questi anche la Planinska družina Benečije che alla piccola bimba augura tutto il bene possibile. “Tel je naš mali Mattia” Martina ima že dva miesca! Velik senjam je biu v Cedade, v Dolenjanim, v Remanzaze, v Kosci an v Topolovem, kjer so veselo sparjel mičkeno Martino: tata Andrea an mama Federica, nono Romeo an nona Francesca, nono Gianni an nona Maria Teresa, nona bis Lina an nona bis Lidia. Martina je že... stara dva miesca an je pru liepa an živa čičica, an takuo, ki se vide na fotografiji, se Ze nastavja ku adna "miss" za pokazat nje velike plave oči an nje duge čarne lase. Draga Martina, vsi ti Zelmo, de bi ti rasla pridna an zdrava, an de tvoje življenje bi bilo kronano sa-muo od sreče an veseja. Tvoj stric bis Guidac Alessio an Roberto sta takuo vesela, de imajo še trečjega bratraca, de se na ku z njim tolijo an čeglih puobič je Sele takuo minen (rodiu se je telo polietje) so se Ze z njm pingulal! An kar ga na oni varjejo, par-skočejo na pomuoč pa noni Olga, ki je Blažinova iz O- blice an Giordano, ki je pa Rusacu iz Ušivce, ki pa žive v Klenji, an Se noni Franco an Gina, ki so pa ta par KoSone. Srečan poberin, ki ima take pridne bratrace an none je Mattia. Mama je Elia-na Sdraulig iz Klenja, tata pa Cristian Codromaz taz Košona v Idarski dolini. Družina živi v Cedade, pa vsi pet se troštajo se vamit v naSe doline, v Špietar, kjer Alessio an Roberto ho-dejo v dvojezično Suolo. Alessiu, Robertu an Mattiu Zelmo, de bi lepuo rasli an de bi bli pravo veseje za vso njih veliko družino.