Poštnin« ulačana t gotovini Leto LXT V Ljubljani, v sredo b. septembra 1933. Štev. 202 ena t D iti Naročnina mesečno 25 Uiu, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredniitvo je v Kopitarjevi ai.b/UI VENEC Telefoni uednittvas dnevu slniba 205« — nočna 2996, 2994 in 205« Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka ia dneva po prazniku ček. račun: Ljub-Ijaua št. 10.650 in 10.349 /.a tnserate; Sarajevo šiv. 7563 Zagreb štv. 39.011, Pruga-IJunaj 24.79» Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Dajte nam kmetsko pravo in ne agrarno politiko Na kongresu narodnih socialistov v Niirnbergu v Nemčiji, kjer 6e je med paradami in med tuljenjem nacionalnih sluvospevov na veličino nemške pasme slišalo toliko oholih neumnosti in pretiravanj, se je v neki stranski dvorani državni minister za kmetijstvo Darre pred nekoliko stotinami poslušalcev menda spozabil, ko je poveličeval vlogo nemškega kmeta in v imenu narodnega socializma naptjvedoval novo državno politiko, ki bo kmeta vzela v za-ftčito. Že zaradi lepih misli, ki jih je izpovedal, bo marsikaj ničvrednega, kar se je na kongresu dogajalo, pozabljenega in se bo zgodovina spominjala na Niirnberg le zavoljo resničnih besed, a katerimi se je svoje dni, med pouličnim krikom in hajlanjem, orisala večno vzvišena vloga kmetskega stanu pri napredku vsakega naroda. Kmetska politika, ako naj to pomeni osnovni preokret državne politike, pa ni potrebna samo za novo Nemčijo, ki v njej vidi edinole sredstvo za svoje stremljenje po očiščenju nem-e, ampak bi morala biti gonile ne politike drugod, tudi pri m pri nas v državi slovenskih, sr------- — hrvatskih kmetov, ki stoji še le na pragu svo- : pa ari iega poleta in rabi stvarne solidnosti na znotraj m na zunaj, da se bo kot čvrsta domačija obdržala na mestu, kamor jo je postavila božja previdnost. Mi emo kmetski narod. Ne samo po statistiki našega prebivalstva, ne samo po površju naše obdelane zemlje, ne samo po kilogramih naše narodne proizvodnje, ampak kmetski narod, če to priznamo ali iz sramote utajiti hočemo, po vsem ustroju našega zunanjega in notranjega življenja, po vseh osnovnih osobinah naše miselnosti. Niti udobnejša stanovanja, ki nam jih je po tujih vzorcih priredil — mizar, niti velemestni kroj oblek, ki jih je po tujih vplivih Be£j) _ krojač, niti priučene neslanosti salonskih manir, ki so pokvarile tisto zdravo, plemenito obzirnost in naravno ljubeznivost, ki jo vzgaja edino le srce, vse to ne more prikriti v nas vseh, brez izjeme vseh. kmetskega porekla, kmetske krvi in kmetskega duha. Mi smo kmetski narod. Iz kmetskih domov ee vali neprestano široka reka zdrave krvi. da napaja naše trge, naša mesta in industrijska središča, ki bi prepuščena svojim lastnim silam, usahnila že v četrtem ali petem rodu, kot usahne drevo, ki ga ne napajajo več studenci zdrave narave. Ta sveža kri očisti poldegenerirano meSčanstvo, le včasih se izteka v mlakuže, kjer brez sledu izgine. Mi smo kmetski narod. Vse kar imamo ustvarjajočih sil in prevdarne podjetnosti, je prišlo iz kmetskih domov. Naša industrija, v kolikor se je mogla razvijati v dušeči senci tujega kapitala, V6a naša obrtna sposobnost, kdo ju je ustvaril, če ne sin naših kmetov. In kar štejemo na polju kulture, bodisi duhovne ali materielne, najlepšega in trajnega, je izšlo iz kmetskih družin, od tam, kjer še danes vzida-vamo spominske plošče v spomin svojih velikih mož in kjer še danes spoštljivo podpisujemo spominske knjige po sobicah in kamrah, kjer so se rodili naši največji geniji. Če smo bili sposobni ustvariti kaj solidnega, stvarnega in vrednega na polju znanstva, potem moramo iskati ustvarjajočo gonilno moč v stvarnosti kmetskega duha, v duhovnem ravnovesju in v fizični vztrajnosti kmetske narave, ki je izoblikovala naše znanstvenike, naše umetnike, naše obrtnike, naše industrijce, naše trgovce, politike in javne delavce! Preglejmo in seštejmo samo imena teh ljudi, ki nekaj pomenijo v našem narodnem življenju. Kdo med njimi pa nima, od Karavank pa do Strumice, svojega doma kje zunaj po brdih in dolinah natise ožje ali širše domovine, kjer ga je v prvem, drugem ali vsaj tretjem kolenu zibala kmetska mati? Ker pa smo tako do svojih korenin kmetski narod, ker smo že vsi doumeli, da s kmetom stojimo in pademo, potem sledi iz tega spoznanja, da bomo morali tudi v državni politiki postaviti kmeta na ono mesto, ki mu pripada. Odkar obstojimo kot zedinjena domovina, smo se zaporedoma navduševali za vse mogoče idejne toke, ki bi jih bili radi kanalizirali v državno politiko. Bobnali smo industrijski boben, drugič zopet žonglirali s številkami uvoza in izvoza, drveli za čistimi nacionalnimi vzori, a dosedaj še ni nikdo ustavil— če izvzamemo odličnega strokovnjaka zagrebškega vseučiliškega irofesorja dr. Mihovila Ivšiča, ki je že dolga .eta glas vpijočega v puščavi — pri misli, da moramo kot kmetska — ne agrarna — država voditi predvsem kmetsko — ne agrarno — državno politiko. Kmet, to je stan, to je kri, to [e vir zdravja in ustvarjajočih energij, medtem ko je zemlja le zemlja, ki oddaja svoje pridelke tudi v drugih okolščinah. Kmetska kri pa in kmetski duh nasprotno izvirata le iz enega v'rn- • i- Ce govorimo o kmetski politiki, ne mislimo na jx>Iitiko cen za kmetske pridelke. Takšni so nazori liberalnega gospodarstva, ki vidi le blago in njegove cene, človeka j>a, ki blago proizvaja ne vidi več. Kmetska politika je mno.go več kot agrarna politika, mnogo več kot zaščita cen poljskih pridelkov, mnogo več kot ugodni trgi za agrarne pridelke, da prepreči, da bi kmet iz katerihkoli vzrokov, največ zaradi zadolžitve, moral prisil jeno za|iustiti svoj dom in bežati med industrijski in mestni pro-letarijat. V tem je bistvo kmetske državne politike, da ohrani kmetn na nezadolženi kmetski grudi. Ali zotrej ni prišel čas, dn v naši državi napravimo resen jx»skus. da vse idejne pokrete. o katerih mislimo, dn so za ureditev in okrepitev države potrebni, vsaditno v zdravo kmetsko grudo, ki jo pn moramo prej zaščitili pred razdejanji političnih računov, pred špeknlaci- tami židovskega koristolovstva. Nam je potrebno nnetsko pravo, ki bo za vselej zavarovalo obstoj kmetske družine no nezadolženi kmetiji. Brez te temeljne reforme v naši državni poli- Te Rusofilski val: Dva francoska državnika v Moskvi Podpis italijansko-ruske pogodbe Posredovanja med Rusijo in Nemčijo ■■■■rmbmi———ii i iii i „Rusiji se mora vrniti njena naravna funkcija evropske velesile44 (Journal) Litvinov, ruski zunanji minister, ki je zopet zbližal Rusijo z Evropo Rim, 4. septembra. Danes so objavili besedilo pakta prijateljstva med Italijo in Unijo sovjetskih republik. V uvodu je rečeno, da sta obe državi sklenili, da okrepita obstoječe medsebojne odnošaje na podlagi principa, da se morata obe državi strogo vzdrževati vsakega vmešavanja v notranje zadeve ene ali dru-f izmed njiju. Besedilo italijansko-ruske pogodbe Prvi člen določa, da ne bosta ne Italija ne Rusija druga proti drugi posegali k sredstvu vojne ali kakršnegakoli že napada bodisi sami, bodisi v zvezi s kakšnimi drugimi velesilami in da bosta obe spoštovali nedotakljivost ozemlja ene ali druge pogodbenice. Drugi člen pravi, da bo Italija oz. Rusija nevtralna, ako bi bila njena sopogodbenica napadena od kakšne druge države ali pa od kakšne zveze držav, če bi pa Italija oz. Rusija začela vojno proti kakšni državi, ima druga sopogodbenica pravico, da pakt prijateljstva brez vsakega opozorila odpove. Tretji člen določa, da se Italija oz. Rusija obveže, da se ne bo, dokler traja ta pogodba, udeležila nobenega mednarodnega dogovora, ki bi imel namen, da eno izmed pogodbenic gospodarsko in trgovsko bojkotira. Četrti člen pravi; Nobena izmed obeh pogodbenic se ne bo udeležila nobene politične ali gospodarske pogodbe ali zveze, ki bi bila naperjena proti eni ali drugi izmed obeb držav. Člen peti določa, da ostanejo v veljavi vse pogodbe, ki sta jih Italija ali Rusija sklenili z drugimi velesilami — obenem pa obe državi pogodbenici izjavljata, da ju nobena izmed teh pogodb ne obvezuje k napadu proti kakšni tretji državi. Člen Sesti določa, da bo v slučaju, ako bi •e obe državi v kakšnem vprašanju ne mogli sporazumeti med seboj po rednem diplomatskem potu, razsojala posebna spravna instanca oz. razsodišče. Člen sedmi pravi, da ta pogodba traja zaenkrat pet let, pozneje pa se bo lahko odpovedala tako, da bo ostala v veljavi še eno leto potem, ko bo ena izmed pogodbenic drugo obvestila, da namerava pogodbo odpovedati. Moskva trdi: Nov Steber miru Moskva, 5. sept. Sovjetsko časopisje zelo pod-črtuje pomen prijateljskega pakta z Italijo. »Iz-vestja« pišejo, da fašistična politika, ki je v načelu nasprotna socialistični, nikoli ni vplivala na zunanjo politiko italijanske vlade oz. Mussolinija. Italijanski fašizem ni nikoli oznanjal križarske vojne proti URSS in ni nikoli kazal tendence (kakor nemški), da bi se polastil kakšnega sovjetskega teritorija. Glavni pomen pakta med Italijo in Rusijo pa je v tem, ker hoče Mussolini podčrtati, da pakt četvorice nima absolutno nobene protisovjet-ske tendence. Za sovjetsko vlado je posebno važno, da pakt pomeni okrepitev trgovinskih odnošajev z Italijo. V političnem pogledu pa je URSS hotela s prijateljsko pogodbo z Italijo dokazati, da številni pakti, ki jih je sklenila Rusija v zadnjem času in ki jih bo eventualno še sklenila (mišljena je gotovo nameravana alijanca s Francijo) nikakor ne izpreminjajo politike sovjetov napram Italiji, amj>ak da hočejo sovjeti nasprotno še poglobiti svoje zveze in prijateljstvo s to državo. Glavni pomen novega pakta je v tem, da bo okrepil stvar niru v Evropi in na svetu sploh. »Pravda« piše, da je pakt z Italijo dokument Izredno velikega političnega pomena in da je bil od ruskih delovnih množic sprejet z velikimi simpatijami in zadovoljstvom, ker pomeni nov korak naprej k pomirjenju Evrope in sveta, ki ga ogrožajo razne sovražne sile. Anglija želi zbližanja med Rusijo |ff NemetfO Francija vesela ruske politike London, 5. sept. Kar se tiče tukajšnjega časopisja, posveča seveda paktu med Italijo in Rusijo veliko pozornost. »Times« pravijo, da je Italija, ki je dala pobudo za pakt četvorice, postala naravna in najbolj avtoritativna posredovalka med štirimi velikimi zapadnimi velesilami in med sovjetsko Unijo ter onimi državami, ki so sklenile z njo pakt o nenapadanju. Besede, ki jih je ob tej priliki spregovoril Mussolini — da bo italo-sovjelski pakt imel še nadaljnje plodonosne posledice — dopuščajo zaključek, da ima Mussolini namen posredovati med Moskvo in Berlinom, da se sedaj tako zelo napeti odnošaji med Nemčijo in Rusijo izboljšajo. Rusih h namreč sovražno razpoloženje Hitlerja jako neljubo, ker nemike simpatije za Ukra-jino pomenijo za sovjete zelo veliko nevarnost. Zato bi posredovanje Italije, da se Berlin in Moskva zopet zbližata, pomenilo veliko olajšanje za zunanji in notranji položaj sovjetske Rusije. Pariz, 4. sept. Od komentarjev pariških listov k italo-sovjet. paktu je najbolj vreden omembe članek »Journala«, ki pravi, da je politični pomen tega pakta v tem, da ga Mussolini smatra kot dopolnilo k paktu med štirimi zapadnimi velesilami. Mussolini gotovo zasleduje namen, da bi sovjetsko Unijo tesno pritegnil k razmotrivanju in reScvanju vsen velikih evropskih problemov. Čisto pravilna je teza, da se mora Rusiji vrniti njena naravna funkcija velesile v Evropi, zakaj velik del aktualnih težav, na katerih trpi zapad, izhaja iz tega, ker je Rusija po svetovni vojni nehala biti faktor lojalnega in učinkovitega diplomatičnega sodelovanja pri politiki evropskih držav. Pa ne samo politične, ampak tudi gospodarske težave Evrope v veliki meri izhajaj iz tega dejstva. Herriot hvali Ruse Moskva, 5. sept. b. Tukajšnji listi komentirajo razne izjave bivšega francoskega ministrskega predsednika Herriota, ki se je zelo povoljno izražal o današnjem režimu v Husiji. Herriot je med drugim rekel, da lahko samo pohvali sovjetf&o oblast radi uspehov, ki jih je dosegla pri izvajanju svojega pteletnega načrta. Nadalje je rekel llerriol. da je napravilo nanj globok vtis iskreno delo in želje za mir, e katerim je prežela ruska vlada. Obisk velesejma vsakomur omogočen tiki bo vse drugo viselo v zraku in bo moralo umreti nečastne smrti, ker ne bo sprejemalo življenjskih sokov iz edine velike zakladnice zdravja, ki se imenuje kmetski stan, živeč in ustvarjajoč na svobodni zemlji. Prav bi bilo. če bi šli nn občinske volitve, ki se nam oznanjajo, že s zakonikom kmetskega prava v rokah, tla bi preustroj naših najnižjih upravnih celic v državi, kj pa so najbližja kmet-skemu stanu in najbolj zadirajo v njegove neposredne interese, izvršili pametno in previdno, Svetli žarki na Balkanu: Navdušen Sprejem bolgarskih pravnikov na naših tleh posebna vagona. Za prijazno uslugo so se bolgarski pravniki prisrčno zahvalili. Na belgrajskeni kolodvoru so jim priredili znova prisrčen S|>rejeiu vse-učiliški profesorji, sodniki in odvetniki. Jugoslavija : >Da bi se rodil nov duh v medsebo nih odnosih" Tu je pozdravil bolgarske goste odvetnik Bla-gojovič s krajšim govorom, v katerem je naglasil. da so jugoslovanski pravniki srečni, da lahko pozdravijo svoje tovariše iz Bolgarije na jugoslovanskih tleh, ter izrazil željo, da bi se iz teh prijateljskih stikov rodil nov duh v naših medsebojnih odnosih, ker so ravno pravniki kot zagovorniki prava in pravice, pozvani, da ustvarijo pravo in pravice za oba naroda. Bolgarija: bi vodila tudi iz Belgrada v Sofijo" Za pozdrave belgrajstkili pravnikov se je zahvalil znani bolgarski jurist Danilov, ki je rekel, da so občutki, s katerimi so stopili bolgarski prav-niki na naša tla. najlepši, najprisrčnejši in naj-iskrenejši. Bolgarski pravniki so veseli, da vodi pot iz Sofije v Bratislavo, Prajco in Varšavo preko Bolgrada in sami iz srca želijo, da bi pot iz gornjih mest vodila preko Bolgrada tudi v Sofijo. Vsem bolgarskim pravnikom je na postaji segel v roko tudi tukajšnji bolgarski poslanik Kjosej-vanov in jih prisrčno jjozdravil. Po [»zdravilih govorih na železniški postaji so bolgarski gostje odšli v hotel »Petrograd«, kjer so se nekoliko odpočili, nato pa odšli na Dedinje, kjer so jim pripravili ju-žino. V teku dopoldneva so si ogledali razne znamenitosti naše pre« to lice ter so med drugim obiskali tudi higijensko razstavo na tehnični fakulteti. Tu jih je sprejel tajnik higijenske razstave in zdravnik centralnega higijenskega zavoda dr. Bojan Pire, ki je nato bolgarske pravnike vodil po razstavi ter jim pojasnjeval razstavljene predmete. Ojioldne je bilo bolgarskim pravnikom prirejeno slovesno kosilo. Tudi tu je bilo več pozdravnih govorov, v katerih so se izrazilo želje po tesnejših in bolj prijateljskih stikih med obema državama. Banketa v hotelu »Srpski kralj« se je udeležil tudi bolgarski jKvslanik na našem dvoru. Pojioldne so se bolgarski pravniki v družbi z našimi juristi podali na ladjo Rečne plovbe in se odpeljali na kongres slovanskih pravnikov v Bratislavo. Želje ministra Gičeva NlS, 5. sept. m. Včeraj popoldne je potoval skozi Niš v Bolgarijo bolgarski trgovinski minister Gičev, da vrne obisk, ki mu ga je pred kratkim napravil italijanski trgovinski minister Acer-bo. Našemu dopisniku »Pravde« jc Gičev izjavil, da Bolgarija želi, da bi čimprej prišlo do sklenitve trgovinske pogodbe med Jugoslavijo in Bolgarijo, ki naj bi bila slična pogodbam, ki jih ima Bolgarija z Nemčijo in Češkoslovaško. Po izjavi ministra Gičeva bi bila Bolgarija pripravljena skleniti z Jugoslavijo veterinarsko konvencijo, s katero bi se olajšal tranzit bolgarske živine v Jugoslaviji, Gičev si bo ogledal tudi velesejem v Bariju, kjer je tudi Bolgarija razstavila svoje proizvode. Iz Italije odpotuje v Prago, kjer bo tudi poselil velesejem, i na katerem ie tudi Bolgarija zastopana Malinov, predsednik bolgarskega sobranja, vodilni državnik pri ureditvi odnošajev med Bolgarijo in Malo zvezo Krali Boris v Angliji London, 5. sept. m Bolgarski kraljevski par je odpotoval iz Londona na Škotsko, kjer bo posetil angleškega kralja. Ker odpotuje tudi predsednik angleške vlade MacDonald v Bal Moral na Škotsko, so postali politični krogi zelo pozorni radi političnih razgovorov, ki jih bo imel MacDonald s kraljem Borisom. Prihod bolgarskih pravnikov Belgrad, 5. sept. m. Z današnjim jutranjim niškim braovlakom je prispela v Belgrad večja skupina bolgarskih pravnikov, ki potujejo na kongres slovanskih pravnikov v Bratislavo. Bolgarsike pravnike sta pričakovala že na železniški j>ostaji v Čari brodu Mirko Avakumovič, član Združenja pravnikov Kraljevine Jugoslavije in sodnik Todorovič ter jih v imenu jugoslovanskih pravnikov pozdravila na jugoslovanskih tleh s krajšim nagovorom. Obenem sta sporočila bolgarskim juristom, da jim je stavila naša železniška uprava na razpolago dva Sreda 6. septembra, četrtek 7. septembra Vstopnina samo Din 5* tako da bi naš kmet šel okrepljen v nove razmere, mesto da Iii se njegovi interesi |x*lredili interesom inesl in trgov ali industrijskih središč, ki vsi od kmeta živijo. Prav bi bilo, če bi šli na občinske volitve z namenom, da izvolimo občinske odbore, ki se bodo zavedali pomembnosti kmetskega stanu za olistoj naše države, da 1k> od njih prišla inicintivu za ustvaritev zaščitne zakonodaje za našega kmeta, čemur se brez velike škode ne bomo smeli dolgo več i-zo-gMiati. Nov prevrat na Kubi: Hnvana, 5. septembra, (a) V noči od Včeraj na danes so naredniki in podnarednikl kopne vojske pod vodstvom narednika Batiste in podoiicirji vojne mornarice prevzeli vodstvo nad vojaškimi silami na kopnem In na morju. Naredniki odklanjajo vodstvo svojih oficirjev. Revolucijonarna junta je sestavljena iz 19 voditeljev. Ti so iz svoje srede izvolili pet izvršilnih komisarjev, ki naj prevzamejo začasno oblast na Kubi. Komisarji so se napotili v vladno palačo in sporočili Cespedesu, da so prevzeli oblast. Razgovori med Malo zvezo-Italijo o gospodarski ureditvi Podonavja Ameriške bojne ladje so odplule, da zaduše upor Nova revolucijonarna vlada, ki se je sestavila j preteklo oč, je izraz nezadovoljstva s prvo provi-' zorno vlado, ki se ji je zdela preveč plaha in neodločna. Nova vlada priznava sicer dobro voljo in patrizotizem svoje prednice, vendar pa j! očita, da ni bila kos nujnim nalogam, ki jih je postavila revolucija. Washington, 5. septembra. (AA.) Zaradi prevrata v Haval so odplule ameriške vojne ladje na Kubo. Pariz, 5. septembra c. Polslužbeni Fxcelsior« piše o neinško-avstrijskih odnošajih in o gospodarski reorganizaciji podonavskih držav ter izjavlja danes, da se med Parizom, Londonom in Rimom tudi sedaj vodijo zelo važni diplomatski razgovori, ki se nanašajo na avstrijska vprašanja. Odkar je bil sklenjen pakt štirih velesil, se zdi, da se je italijanska vlada znatno približala francoskemu načrtu za politično, gospodarsko in finančno sodelovanje držav v srednji in vzhodni Evropi. Računa se, da bo mogoče ustvariti tak sistem trgovinskih pogodb, Liberte< je zelo v skrbeh radi nevarnosti, katere pretijo Franciji v severni Afriki, posebno pa v Alžiru. V zadnjem času je v raznih alžirskih krajih prišlo do nemirov. Agitacija za te nemire je posledica nepopustljivosti francoske vlade nasproti alžirskim zahtevam za večjo politično samostojnost. Alžirski domačini, katerih je 26 milijonov nasproti "00—800.000 Francozom, zahtevajo pravico glasovanja v francoski parlament. Do sedaj so Alžirci volili v francoski parlament 9 poslancev. Ce bi francoska vlada ugodila tem zahtevam, bi pomenilo to konec francoske oblasti v Alžiru. Razen tega obstoja močen p.m-nrabski pokret, zahteva zedinjenje Tunisa, Alžlra in Maroka, pa tudi popolno odcepitev od Francije. Nemiri v poljski Ukrajini? Dunaj, 5. septembra, k. Po vesteh iz Galicije ukrajinsko gibanje ni opešalo. Ukrajinski kmetje nastopajo proti poljskim kolonistom v čisto ukrajinskih pokrajinah. Demonstranti so razbili vsa okna v mnogih ukrajinskih vaseh, kjer so ustanovljene poljske šole. I'krajinski kmetje razen tega v mnogih krajih ne pošiljajo svojih otrok v poljske šole, tem-reč zahtevajo ukrajinske šole. Drobne vesli Dodatni kontingenti za uvo* jugoslovanskega kadj.i v Avstrijo. Kakor poročajo dunajski listi, letošnji pridelek jabolk v Avstriji ne bo kril avstrijske potrebe. Zato je določeno, da se bo potreba, ki so ne da kriti v Avstriji ali pa z uvozom na podlagi honorir.uij.i carinskih bolet lota 1931. iz inozemstva, krila z dodatnim kontingentom, za katerega pride v poštev Jugoslavija. Za preskrbo z jugoslovanskimi jabolki pridejo v poštev štajerska, Koroška in Dunaj. Tozadevne pripravo so že v leku. Split, 5. septembra, b. V mesecu avgustu jo bil obisk v Splitu zelo dober. Mesto je po-setilo 1163 tujcev in 3000 domačinov. V sedanjem mesecu ipa obisk že ponehava, ker se tujci vračajo domov. Enako se ponfelinvanje števila tujcev opaža tudi v drugih kopališčih srednjega Jadrana. Pariz, 5. septembra, b. Ministrski predsednik Daladier je |>onudil Albertu Sarrautn, da prevzame portfelj mornariškega ministrstva, "variant .šc ni odgovoril na ta predlog, vendar ;>a se pričakuje, da bo njegov odgovor ugoden. London, 5. septembra, m. Ministrski pred-icdnik MacDonald je prejel od hola.ndskega zunanjega ministra obvestilo, dn liolondska vla-In odpoveduje carinsko premirje, ker londonska konferenca dosedaj še ni rodila nobenih konkretnih rezultatov. Bucnos Aires. 5. septembra, r. V času velikih argentinskih manevrov *o je ponesrečilo minsko letalo. Oilm pilota sta bila nn mostu mrtva. Berlin, 5. septembra, k. I/ Knšmirn prihajajo vesti, dn je dospel tjn dr. Ambol, član Sven t ledi nove ekspedicije, o kateri že osem meso-rov ni bilo nobenih vesti in se je smatralo, dn jo ekspedicijn Izgubljena. Dr. Ambol javlja, iln je našel v Srednji Aziji senzacionalne stvari. katere bodo povzročile prvo revolucijo v našem sedanjem poznavanju aziiske zendovinc. Zopet nova stranka na vidika LJubljana, 5. septembra. »Pobeda«, glasilo »jugoslovanskih nacionalistov«, ki izhaja v Zagrebu, prinaša pod zaglavjero »Nufria potreba« iz Celja in v slovenščini napisan članek, v katerem govori o političnem življenju v naši državi in končno ugotavlja, da so sedaj obstoječe jugoslovanske in nacionalne stranke vse to le po imenu ne pa v resnici. '•Nam jugoslovanskim nacionalistom te nove stranke niso nikaka garan cija za izvršitev zgoraj omenjenih (sc. socialnih) problemov. To )e treba glasno povedati, da ne bo potem kdo presenečen, ako pri ev. volitvah tem ljudem jugoslovanski nacionalisti izrečejo popolno nezaupanje.« Nato člankar nadaljuje: »Nam jugoslovanskim nacionalistom je nujno potrebna lastna stranka. Stranka, ki ne bo nacionalna »no po imenu, temveč edino po svojem delu. Jamstvo zn pozitivno delo lahko da edino stranka, ki ni od nikogar diktirana in je izšla (z naroda samega.« In na koncu: »Nočemo več biti samo gledalci v politični areni Jugoslovanov.. Mi hočemo biti aktivni tvorci nove dobe. Ker jc s staro gcneracijo nemogoče iti v istem tempu, nam je potrebna lastna fronta, lastna stranka. Lažijugoslovani ne dobijo več naših glasov. Toda zato je nujna potreba: lastna stranka!« Zasedanje banovinshega sveta Hmelj Žalec, 5. sept. Položaj v hmeljski kupčiji jc v glavnem nespremenjen in notira letošnji pridelek 80 do 95 Din za kg, V teku današnjega dne so bile zopet nakupljene lc manjše množine blaga po 80 do 90 Din, izjemoma se je z napitnino plačalo tudi do 92 Din za kg. Hmeljarji se drže zelo rezervirano in nikakor niso voljni prodati že itak prccej pičlega pridelka izpod dnevne cene. Žatec, S. sept. Položaj na hmeljskcm tržišču je nespremenjen in žateški hmelj notira 110 do 115 Din za kg, prvovrstno izbrano blago pa tudi čez, dočim se lc manjše partije slabejšega blaga dobijo izjemoma nekaj ceneje. V splošnem so se ccne ustalile, vendar pri rezerviranosti produccntov le redko pride do večjih zaključkov. Novi pravilniki Bolgrad. 5. sept. (a) V ministrstvu za gozdove in rudnHke dogotavljajo pravilnik za posamezne izdelke državnih rudarskih podjetij. Ker še obstoja pravilnik za izdelke rudarskih podjetij, bo novi pravilnik prikrojen novim razmeram na tržiščih. Gre za to. dn olajšajo položaj dolžnikov napram rudarskim državnim podjetjem in da se obenem zavarujejo terjatve samih podjetij. Mornarska šola Belgrad, 5. sept. (a) V kratkem bo pri nas odprta prva mornarska šola. To bo strokovna šola za kvalificirana moštva nase trgovinske mornarice (za mornarje, krmarje, kurjače, radiotelografiste, signal iste itd.). Šola bo imela dvojno nalogo: zbiranje in reševanje zapuščene in nepreskrbljene dece in sirot naših mornarjev, nato pa pripravljanje pomladka za vse poklice v naši trgovinski mornarici. Osebne vesti Ljubljana, 5. sept. (a) Ban dr. Drago Marušič v Četrtek 7. t. m. ne bo sprejemal strank, ker bo službeno zadržan. Belgrad. 5, sept. (a) 7. odlokom finančnega ministra je premeščen po potrebi službe za davka rja v 8. skupini k davčni uprnvi v škrndinu Simun Marin, davkar iste skupine na davčni upravi v Krku. Belgrajske vesti Belgrad, 5. sept. m Te dni sta prispela v Skopi je ameriška arheologa Fevvks, profesor na vseučilišču v Havvardu, in Robert Erich, ki bosta v znanstvene svrhe proučevala nekatere kraje v Južni Srbiji. Med drugim bosta poselila Kavadar in Bitolj. Belgrad, 5. septembra, m. Današnje >S1. N.« Objavl jajo zakon o društvu Rdečega križa kraljevine Jugoslavije. Belgrad, 5. sept. m. Na progi med Belgradom in Mladenovcem je snoči tragično preminul narodni poslanec Joviša Kandič, ki sc je vračal iz Belgrada domov. Med postajama Klanje in Ripanj je verjetno hotel iti na stranišče, pri tem pa je odprl napačna vrata. Ker je brzovlak drvel na odprti progi z brzino 70 km, je izgubil ravnotežje ter se prevrnil iz vagona na železniški nasip ter ostal na mestu mrtev. Na njegovo mesto bo prišel v Narodno skupščino za poslanca Tomislav Gavri-lovič iz Babojiča. Dunajska vremenska napoved: Pretežno jasno. Zjutraj hladno, podnevi bolj vroče. Nadaljnji iz-gledi za lepo vreme niso sigurni. Zagrebško vremenska napoved: Po večini jasno /. lahnimi oblački, precej stalno. Temperatura zmerna, noči hladne. Poraba bednostnega sklada Ljubljana, 5. septembra. Danes se jc nadaljevalo zasedanje banovinskega sveta, na katerega dnevnem redu je bila razprav^ o bednostnein skladu in njega porabi pod predsedstvom bana j*. dr. Marušiča. Uvodno je prečital sv. g. dr. Senekovič zapisnik včerajšnjega zasedanja, ki je bil odobren. Pri glasovanju onih, ki včeraj niso bili navzoči, sta se dva člana vzdržala glasovanja, dočim so ostali glasovi za. Nato je bil prečitan proračun dohodkov in izdatkov Bednostnega sklada, ki je kot znano v veljavi že s 1. julijem t. 1. in velja do konca proračunskega leta. Dohodki znašajo 9 milj. in ravno toliko izdatki. S tem je bila otvorjena splošna debata o tem skladu. Uvodoma je vprašal član sveta g. Tavčar, o čem naj se debatira v svetu, kar potem pojasni g. ban. Ugotovi se, da ni mogoče dobiti Ključa, po katerem naj bi se razdeljevalo, ampak dalo se bo tja, kjer je beda največja. Doslej ni bilo pritožb glede podeljevanja podpor in jih tudi pri tem skladu najbrže ne bo. V naslednji debati se je oglasil najprvo g. Albin Prepeluh (Ljubljana), ki je med drugim dejal: Socializacija mezd Hoteč podati nekaj misli glede porabe bednostnega sklada je ugotovil, da izhaja največji del dohodkov sklada iz dohodkov delavstva tako obrtnega kot industrijskega. Pri sedanjih razmerah bodo dohodki celo višji, kakor jih je določil proračun. Danes je že poslalo običajno, da se iščejo dohodki pri delovnemu ljudstvu, uveljavilo pa se je to tudi tu, ker tvorijo glavni del dohodki iz mezd. Tu se ne so-cializira kapital, ampak delavske mezde. Postaviti je treba načelo, da naj gredo izdatki sklada v korist tistih, ki ga vzdržujejo in plačujejo. Ni proti podpiranju čisto kmetijskih krajev, ker pozna razmere. Nadalje je treba vpoštevati dejstvo, da itak že sedaj nekatere stroke delavstva same vzdržujejo svoje brezposelne. Zato je za žrtve delavstva zahtevati, da se porabijo predvsem v korist delavstva in pa splošnosti. Nadalje naj banovina daje možnost tudi za talca dela, pri katerih bodo našli dela tudi kvalificirani delavci in nemanuelni delavci, saj ti delavci niso za druga dela. Zato je treba postaviti načelne smernice, pri katerih naj bo vodilna ta: če so plačali največ delavci, se morajo zavedati, da so tudi dobili največ zase. To je potrebno tembolj, ker se nam obeta huda zima in še ni konca odpustov delavstva v industriji. O. Roš (Laško) izjavlja, da ga je pomirila banova izjava glede porabe sklada. O. Golouh (Maribor) ugotavlja, da je bila prvotno predlagana veliko večja vsota za ta fond, ki je sedaj restringiran na borih 0 milj. Din. Ne smemo pa pozabiti izredno važnega dejstva, da so že sedaj nekatere občine črpale iz tega vira: dajatev delodajalcev in delojemalcev. Pomožnih akcij v sedanjem obsegu ne bo več mogoče izvesti. Poveča naj se odbor za razdelitev sklada. Formulira svoj predlog tako, da naj se del porabi za občine, ne razsipa preveč in izvršujejo javna dela. Važno bi bilo tudi vedeti, če bo sklad trajna ustanova. G. Tavčar (Ljubljana) obžaluje, da predlogi glede višine fonda niso našli v Belgradu pravilnega razumevanja. Zaradi upravne počasnosti velja bed-nostni sklad samo za 9 mesecev mesto za celo leto. Postavka 0.6 milj. za prehrano brezposelnih se mu zdi odločno prenizka in bo potrebno najmanj 4krat toliko._ Svari bansko upravo pred cestograunjami, ki bi imele namen izvršiti ono, kar ni bilo mogoče izvršiti z rednim proračunom, ker je bil zelo okrnjen. Pomisliti je treba na javno kontrolo. Pomočnik bana g. dr. Pirkinajer pravi, da je sklad namenjen v prvi vrsti za javna dela, da nudi delavstvu možnost zaslužka, pa čeprav bi se s tem pomagalo banovinskemu proračunu. Najbolje je, če se grade ceste, zlasti na deželi, da se tako okrepi kupna moč podeželja. Dr. Goričan (Celje) konslatira, da se naj dohodki, ki prihajajo od delavstva, porabijo za delavstvo ne za podpore, ampak za delo. Treba bo zaposliti ludi višje kvalificirano delavstvo ter inteligenco, kateri bi bilo treba dati delo v uradih. Dr. Lipold (Maribor) pravi, da je sklad nasfal iz specielnih težav ravno za omiljenje teh težav in je bil zamišljen kot izredna pomoč. Zvišati bo treba pozicijo 6, ki je sedaj določena na 600.000 Din, za prehrano na višje vsote. G. Birola (Zagorje) je dejal, da se naj pri podeljevanju podpor in izdatkov vj>oštevajo industrijski kraji. Dr. Režek (Novo mesto) pravi, da je zgrešeno načelo, da se naj denar industrije porabi samo za industrijo, ravno tako je zgrešeno načelo lokalne razdelitve: iz katerega kraja jc prišel denar, v tistem naj se porabi in končno ni pravilno, da se dajejo podpore, ko je mogoče delavstvo zaposliti. Pravilno je le, da sc porabi sklad v največji meri za javna dela. G. Snoj (Tržič) ugotavlja, da so tudi drugi kraji potrebni podpore. Glede podpiranja brezposelnih pa naj sodeluje odbor z občinskimi upravami ter okrajnimi načelstvi za pravilnejšo razdelitev podpor. G. KUhar (Murska Sobota) pravi, naj se del sklada porabi za murskosoboški okraj. Glede na izvajanja g. Kliharja, da je pretežko breme, ki ga imajo kmetovalci za odplačevanje dolgov za hrano, katere so naredili pred leti, ker so dobili od banovine žito, mu je pojasnil ban g. dr. Marušič, da je za to žito dala posojilo banovinska hranilnica. Uvedena pa je že bila revizija, pri kateri je bilo odpisanih okoli 130.000 Din takih terjatev. G. Detela (Kranj) ugotavlja, da vlada tudi v kmetijskih krajih beda, posebno, kjer je bila svojčas znatna lesna industrija. Prav tako so v težkem položaju dolenjski vinogradniki, zato je treba razdelitev nrepuSiiti uvidevnosti banske uprave. O. Jereb (Konjice) pravi, da je treba, ker je bednostni sklad nizek, z njim varčevati ter ga pravično ter racionalno razdeliti. Tudi podeželje ima veliko brezposelnost. Ker podpore demorahzirajo, je odločno za zaposlitev brezposelnega delavstva. Glede inteligence pravi, da je v konjiškem okraju nezasedenih pet do sedem potrebnih učiteljskih mest. Banovina naj bi jiodprla učitelje, ki bi tu delali. Iz bednostnega fonda naj se krije dovoz gramoza na ceste. G. Koder (Murska Sobota) ugotavlja, da jc kmetsko prebivalstvo že doslej pomagalo delavstvu in so mnogobrojni brezposelni prišli v breme kmetijstvu. Največ delavcev se da zaposliti pri gradbi cest, kar dokazujejo skušnje, Za pred nedavnim izvedeno zaposlitveno akcijo države še ni prišel denar, čeprav so dela že izvršena. O. Bajuk (Metlika) pravi, da nizke cene kmetijskih pridelkov dokazujejo, da je beda velika tudi na podeželju. G. dr. Sajovic (Kočevje) pravi, da si jc g. ban iz dosedanje debate že lahko ustvaril sliko. Treba je, da delamo solidarno za izboljšanje in da se bodo izdatki sklada vršili po sistemu. Ce bi se izkazalo, da so dohodki višji kot proračun, naj bi ce porabih za povečanje pozicij 5, 6 in 7. (Zaposlitev višje kvalificiranih, za prehrano in vzdrževanje javnih kuhinj). G. Goričar (Gornji grad) se zavzema za to, da bi izdatki sklada prišli v poštev zlasti za lesno delavstvo v slovenjgraškem, konjiškem in gornje-grajskem okraju. G. Erjavec (Dolnja Lendava) zahteva, da se ozira sklad na potrebe kmetskega stanu, zlasti da podpre sezonsko delavstvo. G. Koder opozarja na dejstvo, da še niso nakazani zneski za nedavna javna dela, zaradi tega so se morala deloma prekiniti, kar je imelo za posledico materijalno škodo, v mnogih slučajih pa tudi še delavstvo ni dobilo plačila. Sprejeta je bila tozadevna resolucija na pristojna mesta. S tem je bila debata zaključena in je spregovoril končno besedo g. ban, ki je med drugim dejal, da je bednostni sklad namenjen potrebnim brez razlike. Ni se treba držati načela: kjer se nabere, naj se porabi, ampak treba je pravično in široko-grudno dati. Nadalje izjavlja, da sprejema institucijo odbora kot posvetovalnega organa, ki bo stavil banu predloge, pač pa je za to, aa naj bo odbor majhen. Nato je bila seja za nekaj časa prekinjena, da so se člani lahko sporazumeli o sestavi odbora. Ko se je seja zopet začela, je g. Tavčar predlagal, naj se izvolita širši in ožji odbor. V širši odbor naj pridejo gg. Arko, dr. Roš, dr. Goričan, dr. Režek, Detela, dr. Lipold, Koder, Remžgar, Senčar, Ju-žekovič, Birola, Vidmar, Golouh, in Tavčar, v ožji odbor pa gg. dr. Roš, dr. Goričan, Detela, dr. Lipold, in Tavčar. Nadalje je g. Tavčar izrazil željo članov banovinskega sveta dostaviti vsem članom širšega odbora svoje predloge izdatkov sklada. Nato je bil kot zastopnik Dolenjske izvoljen v odbor še g. Anko in z njim oba predlagana odbora. Popoldansko zasedanje Ljubljana, 5. septembra. Popoldne je bila v obravnavi uredba o obveznem zavarovanju posevkov in plodov zoper točo. V izvlečku smo to uredbo priobčili včeraj. O tej uredbi je poročal načelnik kmetijskega oddelka ing. Zidanšek, V svojem poročilu je navajal, da proti toči ni nobenega tehničnega sredstva in je možna le gospodarska borba. 1 o pa je možno le z zavarovanjem za primer toče. Vsakoletni žitni pridelki v Sloveniji so vredni več, kot pa vrednost podeželskih poslopij in zavarovanj gospodarskih dobrin. V Sloveniji je brez gozdov okoli 600.000 ha kultivi-rane zemlje in vrednost vsakoletnega pridelka na tej zemlji je milijarda in en četrt. Zavarovanje proti toči je komplicirano vprašanje. Zavarovance pri zavarovanju proti toči del« v posamezne kraje na 7 nevarnostnih razredov. Dravska banovina je splošno v prvem razredu, nekateri okraji, kakor Šmarje, Maribor levi breg, Ptuj pa so že v drugem bolj nevarnem razredu. Okraja Novo metto in Gornja Radgona pa sta celo v tretjem razredu. Pšenica se splošno zavaruje v drugem razredu z 1.80?!- premije na vrednost pridelka, hmelj s 6.8072, vino pa 10%. Skoda, ki je leta 1931 nastala zaradi toče v Sloveniji, se ceni na (po mnenju oblasti previsoko) 46 milijonov dinarjev, leta 1932 na 25 milijonov dinarjev. Dosedaj so, čeprav ne praktično izvedle zavarovanje proti toči savska, dunavska, zetska in primorska banovina. Nova uredba jc sestavljena po zakonu od 10. februarja, ki naroča banovinam zavarovanje proti toči. V dravski banovini bi prišlo za zavarovanje v poštev 350.000 ha njiv, 30.000 ha vinogradov, 18.000 ha sadovnjakov in SOČO ha vrtov, kar znaša 27% vse površine. Zemljarina je v dravski banovini vrgla v letu 1930 37 milijonov Din, leta 1931 31 milijonov Din. Od tega odpade na njive, vrtove, sadovnjake in vinograde 13-—14 milijonov dinarjev. Na njive, sadovnjake in vinograde bi bilo potrebno določiti 35% zavarovalno doldado na ze-mljarino, aH približno 7 Din na ha. Koreierat je imel dr. Bohinjec, ki je razvijal misli, da prva leta ne bo možno izplačevati oškodovancem 100% odškodnine, pač pa nižjo. Zavarovalnica proti toči hi bila samostojna banovinska ustanova, ki bi jo upravljali zavarovanci sami v obliki upravnega in nadzornega odbora. Čiati dobiček zavarovalnice bi se porazdelil sorazmerno na one okraje, kjer toče ni. V cenilnih komisijah, ki bi poslovale v vsakem okraju, bi imeli zavarovanci odločilen vpliv, zavarovalnica sama pa bi imela možnost, da bi zavrnila očitne neskladnosti v cenitvah. Na delovanje zavarovalnice bi imela velik vpliv tudi Kmetijska družba. Ta zavarovalnica bi bila temelj za poznejša zavarovanja živine, za obvezno zavarovanje proti ognju in za starostno preskrbo kmelov. Premije bi bile stalne za eno leto. Doklada na zemljarino bi vrgla letno kakšnih 5 milijonov dinarjev, kar bi bilo dovolj za kritje škode po toči, za upravne stroške zavarovalnice in tudi za snovanje rezervnega fonda, V debati, ki se je nato razvila, je Goričar priznaval, da je načelo zavarovanja idealno, toda naš kmet je v krizi in njegova davčna moč pada. Nove doklade ne bo prenesel, Predlaga, da bi ee zavarovanje za točo strnilo z zavarovanjem zoper ogenj, saj inozemske zavarovalnice spravijo letno 82 milijonov dinarjev iz dežele. Če pa se že zavarovanje zopeT točo izvede, pledira govornik za nizek odstotek. Prepeluh je mnenja, da sedaj ni čas, da ee taka uredba izvede. Za kmeta je samo ena rešitev možna, namreč, da spravi pridelke na trg za krščansko ceno. Res je, da je zemljarina sedaj nizka in da je davčna morala pri nas velika, vendar pa bi ta doklada zelo občutljivo zadela našega kmeta in bi pri njem ne dosegla svojega namena. Tudi obveznega zavarovanja zoper točo ni nikjer in vse zavarovalnice drugod so prostovoljne in fakultativne. Govornik prosi, naj se ta odredba začasno odloži. Uredba sama pa je z zavarovalno-tehničnega stališča nepopolna in nima nobene vrednosti. Ban je nato pripomnil, da je bila uredba temeljito preštudirana in skrbno pripravljena. Za uredbo sta se zavzela še Detela in dr, Sajovic, nakar je bila v načelu sprejeta, do prihodnjega zasedanja pa je bila odložena obravnavi o pravilniku uredbe. Ban je sporočil, da se je notranji minister g. L a z i č zahvalil za brzojavni pozdrav, Arko in Lavtižar sta nato govorila o ostrem izterjavanju davkov in izredno visokih davčnih predpisih, zlasti zgradarine in pridobnine. Oba govora sta bila zelo ostra in sta navajala kričeče primere. Ban je obljubil, da bo storil vse, da se bodo te pritožbe slišale na odločilnih mestih. Lavtižar je tudi plediral, naj banska uprava ugodi raznim socialnim in stanovskim zahtevam organizacije občinskih uslužbencev, kar je ban obljubiL J a n ž e k o v i č je plediral, naj bi se znižala šolnina v kmetijskih šolah. Po pojasnilu gosp. bana, da se to že izvaja pri revnih učencih, je bilo nato ob tričetrt na 7 izredno zasedanje banovinskega 6vcta zaključeno. Kongres mladih intelektualcev Sedanji čas in njegove prilike eo prinesli izenačitev in čut skupnosti v vrste izobražencev vseli stanov in poklicev. Ravnina, na kateri se je znašla inteligenčna mladina danes, a je dvojnostim: snovno-eksistenčna in du-ovno-tvoritvena. Oboje teh momentov mora namreč biti pri umskem delavstvu v nekem pravilnem skladju. Ako namreč ne bi ta organizirajoča se inteligenca mimo zgolj trenutnih matenelnih interesov, ki so jo združili danes v »inteligenčni proletarijatc, več znala prav poudariti tudi časovno-duhovno stran platforme, na kateri se je znašla in ki se nahaja v altruizmu iu etiki, bi bili naši upi na to mladino in bodoči rod zaman in njena borba bi izzvenela v pomilovalnem »kruhoborstvuc; četudi je namreč to upravičeno danes v ospredju, ne sme ostati edina in poslednja skrb, ako naj smatramo pričeti pokret mlade inteligence za vrednega našega pričakovanja. Tudi se bo morala ta mladina prej ali slej zavesti, da je sovjetski sistem materielno-tehnične ureditve države zgolj ročnega delavstva le skrajnost z ozirom na dosedanjo koalicijo inteligence s kapitalizmom. Ta tradicijska zveza pa bo s sta-novsko-socialno zavestjo inteligence prekinjena. — Saj jc pa tudi dolžnost vsake države, da zaščiti ročno kakor umsko delo v največji meri, kakor tudi solidarno vzajemnost med delavstvom obeh vrst. ker je to v njenem interesu. V nedeljo, dne septembra t. 1. se je,prvič zbrala ta mladina s povojno orientacijo na svojem kongresu v dvorani OUZD. Okrog 2<)0 članov in interesentov, med katerimi smo opa-zili tudi odlične zastopnike raznih stanovskih društev in kulturnih institucij, se je odzvalo povabilu in napolnilo dvorano. Ob pol 10 je predsednik Pripravljalnega od bora g. Boje Etbin pričel kongres in izrekel zahvalo g. rektorju univerze dr. M. Slaviču za častno pokroviteljstvo, mestni občini za naklonjenost in podporo. Dopisni trgovski šoli za lokal, časnikarjem, vsem referentom ter ostalim odbornikom, kakor slednjič hldi vsem udeležencem kongrena za številen odziv. Nato je predlagal predsedstvo kongresa: za predsednika upravnika DTŠ g. prof. Krošla A., za I. podpredsednika g. učitelja šegula Pavla, predsednika ZMJ, za II. [K>dprcdKcdnikn g. inž. Kn-ralta J., a za zapisnikarja: prof. dr. \Vraber Maks in gdč. Dolenc Marija. Predsednik profesor Krosi Tone je nato predlugal udu nos t no brzojavko Nj. Vel. kralju in pozdravil navzoče zastopnike: dr. Karlina kot namestnika g. bana, zastopnika policije, dr. Vebra za ljublj. univerzo, dr. š.kerlja za bel-grajsko univerzo, g. Fabjančiča VI. za mestno občino, prof. Sivca I. za Profesorsko društvo, g. Široka A. /a JUU, g. Vovku J. za Strokovno komisijo, g. A mb rožiča J. za Narodno strokovno zvezo. g. Smersuja R. za Združenje zasebnih in trgovskih ■nameščencev, g. Uratnika F. /a Delavsko zbornico, dr. Andresa za OUZD, g. dr. lončarja in prof. Čopiča za »Šolo in dom« in Slovensko Matico, prof. dr. Ozvalda za Slov. šolsko matico ter dr. Doklerja M. za katehetsko društvo. Nekateri od teh so tudi spregovorili. Kot prvo je bilo na sporedu predavanje g E. Bojen: Stanje in naloge sodobne inteligenčne mladi ie, s katerim je skušal podati govornik v globoko začrtanih kulturno-filozof-skih izvajanjih sedanje stanje mladine in njene naloge. Uvodoma je ugotovil prelom v kulturnem razvoju ob voj nega človeštva, ki ga vidi — kakor je pozneje sledilo — v probuji slovanskih narodov po osamosvojitvi in njih zadruž-niško-altruističnini, etienejšitn doživljanjem. Poudaril je, da vprav slovanstvo prinaša tudi potrebno sintezo obeh današnjih čnsovno-na/ornih stremljenj: vrednot narodnosti in socialnosti in njih izrazito strokov no-stanovsko smer. Resolucije, ki jih pri-občamo nn drugem mestu, se bodo predložile i vsem uierodaj nim faktorjem. — Kongres se je zavr&l po sedanj ' ' Nasledniku prestola kraljeviču Petru za rojstni dan 1923-1933 K današnjemu narodnemu prazniku Danes praznuje kraljevič Peter, naslednik prestola kraljevine Jugoslavije, deseto leto svojega rojstva. Ker je to zaključena doba brezskrbnega otroštva in prehaja sedaj mladi kraljevič v mladeniško dobo, v kateri ga čaka kot slehernega zorečega mladeniča mnogo bridkostnih spoznanj, v katerih pa se mu bo duševnost dokončno izoblikovala, mu posvečamo na njegov prvi veliki praznik nekaj bo-drilnih besed: Slišimo, kako vzgaja visoka kraljevska mati svojega sina v ljubezni do domovine, do državljanov, do stvarstva, do dela in reda, do usmiljenja in pravičnosti itd. in se tega veselimo, zakaj sleherni vladar mora biti ne le prva glava v vladavini, marveč tudi prvi zgled vsem državljanom v pravici in resnici, v junaštvu in ljubezni. V teh svojstvih se naj spominja mladi kraljevič Peter svojih znamenitih prednikov, Črnega Jurija, ki je prvi prinesel luč svobode svojemu narodu, katerega je tlačilo turško kopito, dalje Petra Velikega Osvoboditelja, ki je fivel in umiral za svoje zveste državljane, in končno svojega očeta, sedanjega monarha Jugoslavije, ki je vedno v prvih vrstah stal pri obrambi domovine, pa najsibo to v balkanski ali svetovni vojni, ko je v bedi in pomanjkanju vodil v družbi svojega očeta srbsko ljudstvo čez albanske gore v zatočišče in ga končno privedel nazaj v veliko svobodno kraljevino, To so bili borci za pravico in resnico, za evobodo in rast naroda. Nj. Vis. Peter, naslednik jugoslovanskega prestola, naj se že danes zagleda v te vzore, da bo kesneje po njih stopinjah vodil krmilo domovine v srečne, blagoslovljene dni. Proslava v Ljubljani Rojstni dan prestolonaslednika Petra, ki dovrši danes 10 let starosti, proslavi Ljubljana na zelo slovesen način. Zlasti bo proslavila ta dan gar-nizija mesta Ljubljane, ki bo proslavila tudi dan, j ko so bile podarjene jugoslovanskim polkom leta i 1930 nove zastave. 2e včeraj popoldne so zavihrale na vojašnicah in javnih poslopjih zastave. Na vojašnicah bodo visele zastave do 7. t. m. zjutraj. Na ljubljanskem Gradu bo poseben oddelek topniškega polka oddal salvo topovskih strelov. Po posameznih vojaških oddelkih bodo starešine predavali o pomenu tega dne. Slovesna služba božja v stolnici bo ob 10, v pravoslavni kapeli ob 9. Služba božja bo tudi v evangeljski cerkvi. V stolnici in pravoslavni kapeli bodo prisostvovali slovesni službi božji vsi častniki, ki ne bodo sodelovali pri paradi, pri slovesni službi božji morajo prisostvovati vsi rezervni častniki in vojaški uradniki. Za ta dan je predpisana za častnike svečana obleka. Pri paradi bodo sodelovali: kolesarski bataljon, planinski bataljon, 40. pehotni polk, Triglavski, 16. topničarski polk, bolničarska četa in sanitetni avtomobil s sanitetnim osebjem. Levo krilo kolesarskega bataljona ho postavljeno pri eerkvi Srca Jezusovega, drugi del pa v fronti v Meteljkovi ulici, Vidovdanski cesti, Ko-menskega ulici, Kesljevi cesti, na Zmajskem mostu do Krekovega trga. 16. topničarski polk (poljske baterije) se bo postavil na Krekovem trgu pred Mestnim domom, divizija gorskega topničarstvu pa na Vodnikovem trgu. Bolničarska četa s sanitetnim avtomobilom bo postavljena pred Jugoslovansko knjigarno. Divizijski poveljnik, general Cukavac prične z ogledom parade na levem krilu. Po prihodu generala Cukavca bodo čete v koloni stopale po vrsti po Meteljkovi, Vidovdanski, Komenskega, Reslje-vi, Rimski, Bleiweisovi cesti, kjer se bodo kolone zadržale pred poslopjem policijske uprave, odkoder bodo v paradnem koraku stopale dalje in sicer najprej 40. pehotni polk z zastavo, planinski bataljon, kolesarski bataljon, 16. topničarski polk, bolničarska četa in sanitetni avto. Naša mornarica je obogatela za novo ladjo. Ni sicer to mogočna križarka, kakršne spuščajo v morje v drugih državah, šolska ladja je; toda naši mornarji in naš narod je zato nič manj ne bodo cenili. Bila je namreč zgrajena z denarjem, ki ga je nabrala »Jadranska Straža« po vsej Jugoslaviji, in denar je daroval povečini naš mali človek, ki si težko odtrga od ust tudi najmanjšo drobtino. Toda ta denar je daroval v zavesti, da stori veliko delo za obrambo našega Jadrana, po katerem steza prste tujec. Šolska ladja nosi ime »Jadran«. Zgrajena je bila na Angleškem. Velika je približno tako Poveljnik parade je topničarski brigadni general Anton Pekič. Pozdrav čet bo na desno, poveljnik divizije pa bo pozdrave sprejemal pred Narodnim domom. Aktivni častniki bodo pa pri reviji postavljeni na levo divizijskega štaba, levo od njih pa rezervni častniki. Po končani paradi odkorakajo čete po najkrajši poti v svojo vojašnico. Poveljnika divizije bodo v tej svečanosti spremljali načelnik štaba, podpolkovnik Caharija Radojevič ter kapetani Milano-vič, Ulepič, Kajlež, Stanojevič in Tomic, vsi na konjih. Za častnike je predpisan svečani kroj brez per-janic. 40. pehotni polk bo spremljala njegova godba. Ob četrt na 2 popoldne bo četa vojakov 40. pehotnega polka z orožjem in z godbo korakala po sredi mesta iz vojašnice Kralja Petra ter nazaj, kjer se bo razvila vojaška zabava. kakor »Vila Velebita«. Ladjo izroče prav danes zelo slovesno mornarici, da s tem počaste prestol-nega naslednika Petra, ki obhaja danes svoj deseti rojstni dan. Jutri odkrijejo v Starem gradu na Hvaru spominsko ploščo Juriju Biankiniju, prvemu predsedniku »Jadranske Straže«. Biankini je bil rojen v Starem gradu in našemu občinstvu znan po svojem delu za slovansko Dalmacijo. Dne 8. septembra bodo blagoslovili v Omišu dom, ki ga je postavila »Jadranska Straža« iz Vel. Bečkereka. Foto Polil an, Celje-Rogaška Slatina. Z verske slovesnosti v Šmarju IaIo^i^i Silne množce pozdravljajo evharisti-pri UCtaififfl čnega Kralja in 1900letnico Odrešenja Stavnosti Jadranske Straže Mati domovina toži: V Korotanu in Primorju tujec bratom, sestram gospoduje. Kdaj rešitve jasna zvezda jim sasije na obzorju? Temnit vije se pred njimi cesta... Dane«, ko je praznik domovinski, bratje, sestre vas pozdravljamo, in prisego sveto v domovini znova Vam obnavljamo: Vikdar vas ne bomo pozabili, za svobodo Vašo vsi junaško bomo se borili. Upajte in pričakujte, srca k Bogu povzdigujte! On, ki kras naravi daje, morju vlada, gore maje, cvetja trosi, zvezde vžiga, žalostne, potrte dviga, on nam dal bo dan, ko se bratje, sestre in družine nase krasne domovine bodo radostni objeli v Jugoslaviji veseli Bog, ki vse ti je mogoče, kar srce želi in hoče, stvarstvo vse ti vdano služi: Saše brate, sestre združi! Ena bomo naj družina, da bo srečna domovina z državlani klicala Bog naj živi prestolonaslednika. Petra kraljeviča! Ljubljanske vesli: Zasilna ograja ob Ljubljanici Ljubljana, 5. septembra. Razne luide nesreče, ki so ee pripetile zadnja leta na obrežjih Ljubljanice, bodisi, da so v vodo popadali vozovi, bodisi kolesarji, so vendar prepričali mestno občino, da je ukrenila vse potrebno, da se še letos zgradi ob Ljubljanici zasilna lesena ograja. Mestni župan je sedaj vendarle odredil, d« se ta ograja še letos postavi. Ograjo bodo postavili na obeh bregovih do meje mestne občine in sicer povsod, kjer so nevarni kraji in kjer take ali pa že stalne betonske ograje še ni. Najbolj priprosta in najbolj cenena »graja bi bila dolga vrv iz pletene jeklene /iee, ki l>i bila pritrjena kar na drevesa. Nova ograja pa bo lesena. V načrtu je sicer, da se potem, ko bo Ljubljanica žo vsa regulirana, postavi na obrežjih primerna in okusu ustrezajoča betonska ograja, ki pa bi veljala okoli 2 milijona Din, znesek, ki se seveda ne da dobiti v enem letu. Zadostovala pa bo tudi lesena ograja in vsaj konji ne bodo padali v strugo in tudi otroci bodo izven nevarnosti. Hvalevredno je, da se je mestni župan za to odločil. Samo nekaj ni prav: ko se je ponesrečila žena občinskega svetnika Zajca, smo tedaj zahtevali, da se ta ograja postavi. Razstava cerkvenih paramento v V škofijski palači v II. nadstropju bo jutri otvorjena vsakoletna razstava cerkvenih paramento* bratovščine sv. Rešnjega Telesa. Razstavljena bodo mašna oblačila in druge cerkvene potrebščine, ki jih je bratovščina s prispevki svojih članov oskrbela za ubožne cerkve. Obisk razstave priporočamo vsem prijateljem cerkvene umetnosti, ilasti gg. župnikom, ki so prosili darov za svoje cerkve, oziroma še nameravajo to storiti. Razstava bo odprta od četrtka 7. septembra do ponedeljka II. septembra, vsak dan od 8—12 in od 2—6. Tatica, hi je samo sebe lovila Ljubljana, 5. septembra. Nn filmsko napel in iznajdljiv način se jo sku-Sala včeraj dopoldne izmuzniti roki pravice neka tatiea na Nabrežju. Nenadoma je planila iz gručo ljudi in začela na vso moč kričati: »Držite jo, držite!« In jo je na vso sapo ubrala proti levemu mostu na Marijinem trgu, za njo pa se je usula gosta gruča preganjalcev, ki so tudi kričali na vse grlo: »Primite tatico!« čeprav niso vedeli, katera je prav za prav tatica in kaj je ukradla. Slepo so drveli za svojo »voditeljico« in nikomur niti na misel ni prišlo, da je tatica ona sama ... Na Marijinem trgu je tatici, ki je lovila samo sebe, prestregel pot neki moški, kateremu se je ženska zdela nekam sumljiva. Ogorčeni protesti tatice in odločna izjava, da ona sama lovi tatico, so moža zmedli. Izpustil je žensko in ta je znova začela kričati: »Držite jo, držite!« ter se spustila v Se hujši dir po NVolfovi ulici. Gruča zasledovalcev za njo je čedalje bolj naraščala in bogve kako bi se ta čudna dirka končala, če bi se stražniku pri Zvezdi ne bilo zdelo obnašanje ženske med dirko le nekam preveč filmsko narejeno. Ustavil jn je in ji začel s strogo uradnim glasom izpraševati vest. Tatica je uvidela, da je njena zvijača razkrinkana in se je skušala čimbolj poceni izviti iz pasti. S skesanim obrazom je i priznala«, da je »sunila« na trgu samo pest češpelj in da je inscenirala nenavad-in lov zato, ker se je bala sramoto. Tako ie hotela še stražnika zavesti na napačno i»ot, pa je imela tudi tu smolo, kajti med gručo zasledovalcev je bilo tudi nekaj ljudi, ki so brž postregli stražniku z drugačnimi pojasnili. Ženska je namreč poskusila svojo tatinsko srečo pri čipkarici .Jauhovi na Nabrežju. Vsi skupaj so nato odšli na lice mesta na Nabrežje. Tam je čipkarica Jaubova povedala vso storijo. Že večkrat jo bila opazila, da ji izginjajo čipke, dragoceno ročno delo. Imela je lia sumu neko žensko, ki se je silno rada vrtela okrog razstavljenih čipk in na vseh koncih tipala in preizkušala blago. Tudi včeraj jo je obiskala ta ženska. To pot ji je pa prodajalka bolj gledala na prste. In je opazila, da je v ugodnem trenutku stisnila v žep zavoj čipk. Prodajalka ji ni ničesar rekla in je čakala, da bodo drugi kupci odšli. Ta trenotek je kmalu napočil. Na pozorišču sta ostali sami tatica in prodajalka, ki pa je tudi hotela oditi. Tedaj jo je prodajalka krepko prijela in zahtevala naj ji pokaže, kaj ima v žepu. Tatica je energično protestirala in grozila s stražnikom. Nato je tudi prodajalka s svoje strani zagrozila s stražnikom, kar je imelo na tatico takšen učinek, da je segla v žep in vrgla na mizo zavitek čipk. V naslednjem hipu pa je že vzela pot pod noge in jo ucvrla po Nabrežju. Prodajalka je začela za njo klicati, naj jo primejo in tako se je začel lov, ki smo ga zgoraj opisali. Končal se je ta lov za tatico tako, da je današnjo noč že prespala r 6odnih zaporih. Kaj bo danes? Kino Kodeljevo: Ob 8 zv. »Signali v viharju«. (SOS! Znižane cene. Nočno službo imata lekarni: dr. Piccoli,- Dunajska cesta 6 in mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9. Volivni imenik za Delavsko zbornico razgrnjen Z ozirom na dopis glavnega volilnega odbora za volitve v Delavsko zbornico z dne 2. septembra 1933, št. 56-33 se razglaša, da je volilni imenik za volitve v Delavsko zbornico razgrnjen interesentom na vpogled v mestni posvetovalnici. Mestni trg št. 2-1. od 5. do vštetega 14. septembra 1933 med običajnimi uradnimi urami t. j. od 8—14 popoldne. * 0 Drevi ob osmih seja Krše. šole za stolno župnijo v stolnem župnišču. 0 Cerkvena slavnost v čast sv. Petru Kla-verju, apostolu zamorskih misijonov, bo letos v nedeljo, dne 10. septembra ob 6 zvečer v cerkvi sv. Jožefa. Spored: I. Misijonska pridiga, stolni vikar Alojzij Košmerlj. 2. Pete lilanije in blagoslov. 3. Darovanje za uboge afriške misijone, med katerim se bo dala v poljub relikvija svetnika. 4. Ljudsko petje: Povsod Boga! — Vse vernike prisrčno vabimo k obilni udeležbi. O Jadranska Straža v Ljubljani vabi vse člane in prijatelje, kakor tudi vsa mestna nacionalna in kulturna društva, da se blagovolijo udeležiti družabnega večera, ki se vrši danes, dne 6. septembra t. I. v dvorani hotela »Metro-|K)I« (Miklič) ob 20.30. Predaval 1m> g. dr. Čer-inelj, prof. I. drž. realne gimnazije. Družabni večer se vrši v počasi rojstnega dne Visokega Pokrovitelja Jadranske Straže Nj. Visočanstva Prestolonaslednika Petra in v počast predaje šolske ladje »Jadran«, ki se vrši v Splitu. Posebno valu vse članice Ženske sekcije krajevnega odboru, da se polnoštevilno udeleže te prireditve. — »Čuvaimo nuše morje«! 0 Rezervni oficirji in vojni uradniki se vabijo na tovariški večer, ki bo na dan rojstva Nj. Kr. Visočanstva prestolonaslednika Petra, dno 0. sept. t. 1. ob 21 v oficirskem domu. OSeja akcijskega odbora za proslavo 25 letnice septemberskih dogodkov bo danes Iv sredo) ob 18 v zbornici Mestnega magistrata. Udeležba obvezna. 0 Glas iz občinstva. Mestna občina ljubljanska je pred par leti prav lepo preuredila in prenovila Strcliiko ulico. Koncem ulice, tam na spodnjem obronku pod gostilno na Gričku pri Tičku pa je prej stal lesen križ, ki bi ga bilo treba pri preureditvi ulice in dotičnega obronka nadomestiti s kamenitim križem, čc ne morda s primerno lično kapelico. Na vsak način mora neko sveto znamenje na dotični prostor nazaj. Mestni občini to nc bo težko storiti. Prosimo g. župana, da čim prej reši to vprašanje in da da šc letos postaviti na ono mesto celemu okolišu primeren križ. O S kolesa je padel. 19 letni 1" rauc Julian, sin posest niče na Gori pri Komendi, sc je vozil s kolesom po cesti. Pri leni je na nepojasnjen način padel s kolesa iu si zlomil nogo. Prepeljali m> en v ljubljansko bolnišnico. 0 Na mesto venca na grob pokojnega gosp. Erlaha, daruje osobje tvrdke Žibert Din 100 za gluhonemo mladino. 0 Reven dijak prosi za brezplačne knjige za I. gimnazijo. Darove sprejema uprava »Slovenca« O Bluze, razno domsko perilo, torbice, rokavice. najnovejšo mode. dobite le pri tvrdki Miloš Karničnik, Stari trg. 0 Upokojeno učiteljstvo ima odslej redno svoje sestanke z odborovo sejo prvi četrtek v mesecu ob 16 pri Novem svetu. O En kilogram težkega jurčka jc včeraj utrgal na Golovcu v bližini Rakovnika g. Gaj-ser Josip z Galjevice in ga prinesel pokazat v naše uredništvo. Jtirčck, prav z-n prav j ur-, je res kar impoznnten na pogled. Visok je 25 cm, klobuk pn mori skoraj 40 cm v premeru in je torej takšen, kakor srednjevelik moški klobuk. Zanimivo je. da daleč naokoli ni bilo nobeneea drugega jurčka. Navadno je tako, da je v bli- Slovensko ljudstvo okrog sv. Evharistije 10.000 vernikov proslavlja jubilej n#]«noAMrono d-i-Uozelovoino, diha.Zoto^d z dobrim vlaken. Še^e te- P«*-*. \ukn\icasto za dni Samo AZELA TERPENTINOVO MILO GTJ 10 45 per/lo Cisto Beran E.: Tri slovenske sv. maše za mešani zbor. Part. Din 36, glasovi po 5 Din; Gcrbič Fr.: Slovenska maša sv. Frančiška za mešani zbor, Part. Din 12; Kimovec dr. Fr.; Pred Bogom. Mašne pesmi za mešani zbor. Part. Din 30, glasovi po Din 6; La-harnar Iv.: Slovenska sv. maša za mešani zbor. Din 16; Premrl St.: Mašne pesmi za mešani zbor. Part. Din 24; Sattner p. Hugolin; Belarjeva slovenska maša »Oče večni« za mešani zbor. Part. Din 16, glasovi po Din 4; Sattner p. H.: Miklošičeva slovenska maša za mešani zbor. Part. Din 14, glasovi po Din 4; Sattner p. H.: Kvišku srca, slovenska maša za mešani zbor z orglami. Part. Din 24, glasovi po Din 5; Sattner p. H.: Mašne pesmi za mešani zbor. Part. Din 40, glasovi po Din 6; Tome Matija: »Stopil bom k oltarju.« Slovenska maša za mešani zbor, deloma z orglami. Part. Din 20, glasovi po Din 4; Železnik M.: 14 mašnih pesmi za mešani zbor. Part. Din 32, glasovi po Din 6. — Trgovski tečaj. Starši, šc je čas, da vpišete svojega otroka v enoletni trgovski tečaj STD, Maribor. Zrinjski trg 1-1. Praktičen trgovski pouk, nizka šolnina. — Pri ishijasu sledi na kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice, popite zjutraj na tešče, brez truda izdatno iztrebljenje črevesa, kar povzroči ugoden občutek olajšanja. — Evropski radio-sprejemnik. V septembru 1931 se je pojavil prvi aparat, zgrajen po principih >Supcr Inductance«. Velik uspeli, ki ga je dosegla prva serija teh aparatov, je bil dokaz, da »Super Inductance«-princi>p pomeni res novo pot v izdelovanju rad i o-a para to v. V sledečih letih se je pojavila 6erija 800 in 600 kot dokaz zmage »Super Inductancec, ki se je tudi v praksi pokazal kot odličen in edino pravi radio-sprejemnik za Evropo in evropske radio-razmere. To brez dvoma dokazuje, da so imeli Celje prav Philips laboratoriji s 6vojim stališčem; Super Inductance aparati so edini za Evropo, ker je občinstvo vedno bolj in bolj zaupalo te- mu novemu principu. Slednjič bodo zmagali samo oni proizvodi, ki so dorasli tem zahtevam. Prednost »Super Inductance« principa je na kratko ta-le; dober sprejem tudi pri dolgih valovih, brez šuma in piskanja, kakor pri drugih prvovrstnih aparatih z enako selektivnostjo in občutljivostjo. Od sto kupcev radio-aparata jih brezdvotnno 99 ne pozna radio-tehnike in ne ve, kaka jc razlika med »Superliet« in »Super Inductance«, toda publika sliši, publika želi sprejemati to ali ono postajo čisto in jasno brez šuma. -— Pri slabi prebavi, slabokrvnosti, shujšanju, | bledici, obolelosti žlez, izpuščanju na koži, tvorih I uravnava »Franz-Josef« voda izborno toli važno delovanje Črevesa. Radio frogrami Kadio-Liubliarta t Sreda, 6. septembra: 12.15 Plošče 12.43 Po-i ročila 13.00 Čas, plošče, borza 19.00 Otroški kotiček (gdč. Vencajz) 19.30 Plošče 20.00 Literarna ura: Iz 5. zvezka Levstikovih zbranih spisov (prof. Fr. Vodnik) 20.30 Prenos iz Belgrada 22.30 Čas, poročila, angleške plošče. Četrtek, 7. septembra: 12.15 Plošče 12.45 Poročila 13.00 Čas, plošče, borza 19.00 Radio orkester 20.00 Gospodinjska ura: O lil. gospodinjski razstavi, ki se vrši za časa velesejma v K paviljonu (ga. Lapa j ne) 20.30 Vokalni solistični koncert g. Julija lletetta 21.13 Klavirske mladinske skladbe (gg. dr. Švara in Eržen) 22.00 Radio orkester, čas iti poročila. Drugi programu četrtek, 7. septembra: Belgrad: 19.30 Francoska glasba, Radio orkester, 20.3 OPrenos iz Ljubljane. — Zagreb: 20.30 Ljubljana. — Dunaj: 19.00 Operetna urn (orkester in tenor solo). 20.43 Simfonični koncert. — Budimpešta: 12.03 Simfonični koncert, 18.15 Operni orkester, 20.13 Godalni kvartet, 21.33 Ciganska glasba. — Frankfurt: 20.00 Operna glasba. — Leipzig: 20.00 Koncert sim-| foničnega orkestra. — London: 20.00 Radio orkester. — Milan: 20.30 Snkuntala. opera. Fr. Alfano. — Miinchen: 21.00 Simfonični koncert s solistu 3 Ustanovni občni zbor pevskega društva »Celjski zvon« se je vršil v ponedeljek zvečer v Domu v Samostanski ulici. Občni zbor je otvoril v imenu pripravljalnega odbora g. opat Jurak, ki je tudi pozdravil vse navzoče pevce in pevke. Po prečitanju in odobrenju pravil so se vršile volitve odbora in preglednikov računov; odbor se bo konstituiral naknadno. Sklenjeno je bilo tudi, da se začne s pevskimi vajami prihodnji teden in je bilo sprejeto, da bo vodil pevske vaje g. Močan Mirko. Po zaključnih besedah g. opata, ki je želel, da bi se razlegalo petje »Celjskega zvona« tako kakor glas velikega farnega zvona, ki je ostal tudi po svetovni vojni in vabi vernike z vseh strani, je bil ustanovni občni zbor zaključen. 0 »Jadranski dan«. V zvezi s pomorskimi svečanostmi v Splitu priredi tukajšnja podružnica Jadranske Straže danes ob 8 zvečer v dvorani Narodnega doma javno predavanje. Predaval bo univ profesor g. dr. Lj. Bohm o temi: Slovenci in morje, Prcdpoldan bo podmladek razprodajal propagandno literaturo in slike šolske ladje. Udeležite se predavanja in ne odklanjajte podmladkarjev. Pomorskih svečanosti v Splitu se udeležuje nad 60 Celjanov, članov Jadranske Straže. 3 Letno gledališče v Celju. Priprave za uprizoritev dr. Novačanove drame »Herman Celjski«, ki jo vprizori Celjski Studio v četrtek, petek, soboto in nedeljo so končane. Predstave sc bodo vršile ob delavnikih ob 8 zvečer, na praznik in v nedeljo pa ob 4 popoldan v mestnem parku. Glavne vloge imajo v Celju priznani igralci in igralke: gg. Gradišnik, Pfeifer, Košič, Jurač, Miklič, Debeljak, Ramšak, Skabcrne in gdč. Turkova, Brežnikova, Komavlijcva in Milheršičcva. -©■ Rezervnim oficirjem. Pododbor UROIR poziva gg. rezervne oficirje, da se udeleže v uniformi ali z znaki svečane službe božje danes na rojstni dan Nj. Vis. prestolonaslednika Petra ob 8 v farni, nato pa v pravoslavni cerkvi. Udeležba obvezna po pravilih službe. Ob 10 bo na Glaziji vojaši a parada, zvečer pa po mestu bakljada. & Umrli so: Rojnik Ana, 66 let, mati konto-ristinje iz Celja; Gučck Ana, 37 let, žena skladiščnika mestne elektrarne. Siniša Smiljenič, sekretar jugoslovanskega poslaništva v Parizu, 37 let. Pogreb se vrši danes ob 4 popoldne. Pokojni je iskal zavetišča v celjski javni bolnišnici, a jn umrl. — Naj počivajo v miru! 3 Predavanje za mojstrske izpite. Ker se bodo začeli že v prvi polovici septembra v Celju zopet mojstrski izpiti in da se da ludi zunanjim kandidatom prilika pouka, priredi Okrožni odbor Obrtniških združenj v Celju (Gledališka ul. 2, priti,) poldnevni tečaj, odnosno predavanje o zakonu o obrtih, zakonu o zavarovanju delavcev, zaščiti delavcev, o davčnih predpisih, o osnovnih pojmih knjigovodstva itd. Ker je predavanje za kandidate zelo važno, se vabijo pomočniki in pomočnice, da se ga udeležijo. Predavanje je brezplačno. (Kedaj se bo predavanje vršilo? Prosimo pojasnila.) 13 Ukradeno kolo. V noči od ponedeljka na torek je bilo okrog polnoči ukradeno nekemu pos. sinu iz Cerkovca pri Sv. Juriju ob j. ž. izpred neke gostilne v mestu moško dvokolo znamke »Bren-nabor«, št. 1806542, črno pleskano, vredno 1500 dinarjev. -©■ Čuden način reklame. V izložbenem oknu neke tukajšnje trgovine smo opazili dvojezični oglas, da se sprejmejo na stanovanje in hrano dijaki in dijakinje. Dočim je slovenski tekst popolnoma v redu, smo v nemškem besedilu zapazili, da »Schiiler oder Schiilerinen werden in vollc Ver-pflegung in deutsche Familie genommen«. Podčrtanega v slovenskem besedilu nismo našli. Cerkveni vestnih Bratovščina sv. Rešnjega Telesa bo imela svojo mesečno pobožnost jutri v uršulinski cerkvi. Ob 5 bo prva sv. maša, ob pol 6 pridiga in ob 6 sv. maša z blagoslovom za žive in rajne ude bratovščine. Vabimo vse častilce sv. Rešnjega Telesa, da se v obilnem številu udeleže evharislične pobožnosti v uršulinski cerkvi. Poizvedovanj Od hotela Miklič se je izgubil majhen črn pes, star tri mesece. Kdor ga Ima, naj ga vrne proti nagradi. — Miklič. Na Golovcu ie bil naiden zlat lovski urni obesek. Dobi se pri Naberniku, Karlovška cesta 8/1. Prostozidarstvo - steber nove Bombe iz vesolja George Wnshington, ki je pred 150 leti podpisal mirovno pogodbo med 13 zveznimi državami .Severne Amerike in Anglijo in tako po tTdi vojni položil temelj ameriške neodvisnosti. Ivromoir oojdemo kopat! Zal sc naui letos ne obeta kaj prida oridelck. Nemčije Nemško masonstvo je bilo vedno bolj razredno, kakor \ ostalih zapadnih deželah. Posamezne nemške lože so sprejemale za člane s.imo plemiče, druge zopet so bile zaprte za Žide. Po vojni jo odklonilo nemško masonstvo vsak slik z angleškimi in francoskimi sobrati, »dokler ne bo ukinjena versailleska pogodba«. Vsled tega so ustanovili mednarodni prostozidarji po vojni na Nemškem več »demokratičnih lož«. Slednje bi morale približati nemško članstvo svetovni masonski organizaciji, a so ostale brez vpliva na nemško javnost. Pod temi ru/.merami je »Tretja Nemčija« masonstvo lahko izkoristila v nacionalistične namene. Lože niso bile niti razpuščene. Dobile so samo nova pravila in seveda naslove. Ime »prosto- zidarji« jc prepovedano. Še po Frideriku 11. ustanovljena loža Tri zemeljske oble«, jc dobila naslov »Nacionalnega reda Friderika Velikega«, dočim se je spremenila »Velika loža nemških prostozidarjev« v »Nemški kristijan-ski rcd tega služi 71 kg netiva za vzlet v višino 21 km nad zemljo. Slične »zračne torpede« /delijo do 260 km daleč. Izumitelji imajo še težkoče s topom, ki bo sprožil te mine, n zapreke bodo kmalu premagane.. Posebna letala bodo metala na nesrečno zemljo iz stratosfere bombe. Zedinjene države imajo že sličen, popolnoma tajno zgrajen »stratoplan«, ki lahko vzame do 4o katerem bo serviran istotam majhen prigrizek pri Bolničarju. Istega dne zvečer ob 20.03 pa odpotujejo gostje naravnost domov v Bolgarijo. Vseh bolgarskih gostov je 50.. Zastopane so vse bolgarske trgovske in industrijske zbornice s ix> več člani, nadalje pridejo tudi zastopniki denar-stva in zadružništva, borz in razinih gospodarskih organizacij. Želimo bolgarskim gostom prijetno bivanje v Ljubljani, da bi odnesli dobre spomine na uas. Znižana vstopnina na vel esejem Glede na važnost velesejmske razstave, ki je zlasti g svojo nadvse poučno veterinarsko razstavo, da ne omenjamo vseh drugih zanimivosti, vredna ogleda, je uprava velesejma sklenila, da bo z znižano vstopnino na velesejem omogočila prav vsakomur ogled sedanje razstave. Vstopnina za osebo se zniža od 10 na 5 Din. Znižanje velja za oba dneva pred praznikom, to je 6. in 7. septembra. Prepričani smo, da bodo ta dva dneva porabili zlasti tisti, ki bi si sicer razstavo ne ogledali. Razstava »Živalice" Ljubljana, 5, septembra. Prostore, ki jih je pustila zaključena razstava montafonske živine, je prevzelo agilno društvo »Živalica« in razstavilo koze, kozliče, ovčke in jančke. Razstava je prva te vrste in kaže, da se pri nas, zlasti naš mali človek pod pritiskom razmer kaj rad peča z rejo drobnice, ki mu omogoča ceneno pridobivanje za družino tako potrebnega mleka. Tako pripoveduje železničar, ki razstavlja svojo edino kozo, da je moral plačevati vsak mesec nad 200 Din za mleko, Sam si ga je že pri-trgal, njegovih osem otrok, zlasti mlajši pa imajo itak najrajši kruh in mleko. Vendar je bil izdatek prevelik in odločil se je, da bo kupil kozo. Lepa koza, ki jo redi, mu daje do 5 litrov mleka na dan, ki je izredno mastno in redilno. Razmeroma mali izdatek za kozo se krasno obrestuje ob prihranku izdatkov za mleko. Naš človek, ki je vedno bofi navezan na samo hranitev, prav rad uvaja v svoj skromen hlevček drobnico. Zato je na razstavi 40 koz, ki vse kažejo, da so razmeroma dobre mle-karice. Pozna se jim sicer neorganizirana reja in Mto je inicijativa društva »Živalice« tembolj hvalevredna, saj bodo prav take razstave poučile našega krnita, kaj imajo storiti, da pride do čimbolj-Še pasme. Cilj vse kozjereje pri nas je ta, da se zviša mlečnost kolikor mogoče. Z organiziranim in sistematičnim delom društva in zbiranjem podatkov bodo tudi ocene pri bodočih razstavah lažje. Prav tako se bo moral naš človek še navaditi, da je boljše rediti manjše število dobrih in lepih živali kakor pa večje, ki jih ne more zadostno nakrmiti. Zdravstveno stanje živali je prav dobro, kar je tudi razumljivo, saj gleda mali človek na to Gvojo drobno »kravico«, kakor na punčico svojega očesa. Najlepša na razstavi je koza gosp. Me-dveščeka, ki daje do 6 litrov mleka na dan. Dobila je prvo nagrado. Med kozliči je dobil prvo nagrado kozlič gosp. Rožanca iz Zgornje Šiške, ki je naš najstarejši rejec koz. Živali, ki so dobile prvo najboljšo oceno, imajo okrog vratu rdeče trakove, živali z drugo oceno modre, s tretjo oceno pa bele. Prav zanimiva je tudi Tazstava ovac in jan-čkov. Razstava sama tudi nepoučenemu dokazuje, da so naša najboljša pasma jezersko-solčavske ovce, katere smo zlasti pred vojno v velikem številu izvažali. Največja napaka naše ovčjereje je to, da imajo ovce večinoma neenotno volno, to se pravi volno, ki je včasih debela, včasih drobna. Volna, ki jo rabi tekstilna industrija, pa zahteva volno enakomerne debelosti, ker stroji predela-vajo le tako volno, ki se v debelosti ne razlikuje več kakor pet tisočink milimetra. Zato izvažamo vso volno večinoma kot volno druge vrste, ali pa jo porablja domača mala industrija, ki ne dela s tako preciznimi stroji. Jezersko-solčavska pasma pa se je že tako izčistila, da ima zelo enotno volno, čeprav je razmeioma debela. Jezersko-solčavska ovca je znana celo v strokovni literaturi, ker je vsestransko uporabna: ima dobro volno in nadvse okusno meso. Svojčas so Tirolci kupovali le jezersko-solčavske ovce in še danes se kljub mejam oglašajo kupci iz inozemstva. Vseh ovac je na razstavi 36. Posebnost med njimi je seveda krasen oven, last gosp. Janeza Dolinarja, Najlepša skupina ovac pa je last gosp. Josipa Virnika z Jezerskega. Gosp. Virnik je star rejec in pripoveduje, da je pred leti na Jezerskem imel vsak kmet po 50—60 ovac, da pa so razmere na mesnem trgu močno ustavile rejo. Zlasti neprijetno je to, da so v Ljubljani klavne pristojbine tako visoke, da se ne izplača prodajati ovac v Ljubljano, Svojčas je imel vsak gostilničar ob nedeljali na razpolago tudi ovčje meso, danes pa ni več tako. Najboljši trg za ovce je zlasti Kranj, ki nima tako visokih klavnih pristojbin. V Kranju se prodajajo ovce po 3,50 Din za kilogram žive teže. Jezersko-solčavsko ovco etrižejo trikrat na leto. Pri vsakem striženju dobijo od vsake ovce povprečno pol kilograma volne. Volno prodajajo po 31 Din za kilogram. Večino prodajo že kar v Naklem, ostalo pa gre na Hrvatsko. Inicijativa društva »Živalice« je nadvse hvalevredna, saj imamo pTav v reji drobnice še mnogo možnosti, da zboljšamo položaj našemu malemu človeku in kmetu in prepričani smo, da bo tej razstavi sledila še marsikatera, ki bo dokazala, da tudi reja drobnice pri nas napreduje. Borza Dne 5. septembra 1933. Denar V današnjem prometu so ostali neizpreme-njpni le tečaji Curiha, dočim je Pariz popustil, vse ostale devize pa narasle. Avstrijski šiling jo bil na ljubljanski borzi zaključen po 8.75—8.85, na zagrebški po 8.625, na belgrajski pa po 8.55 in 8.525. Grški boni so n »tiral i v Zagrebu 36—37.50, v Belgradu 37,75—38. Ljubljana. Amsterdam 2811.51—2322.87, Berlin 1365.14—1375.94, Bruselj 800.24—804.18, Curih 1108.35—1113.85, London 181.14—182.74, Ne\vyork 8!> 11.00—3969.86, Pariz 224.71—225.83, Praga 169.90 -170.76, Trst 302.13-304.53. Promet na zadrebšlki borzi je znašal brez kompenzacij 50.975 Din. Curih. Pariz 20.2675, London 16.42, Newyorfc 357. Bruselj 72.20, Milan 27.26. Madrid 43.25, Amsterdam 208.60, Berlin 123.35, Dunaj 72.885 (57.75), Stockholm 84.70, Oslo 82.55, Kopenhagen 73.30, Praga 15.33, Varšava 57.90, Atene 2.95, Carigrad 2.48, Bukarešta 3.08. Pariz. Ob 11.45, Ne\vyork 17.63, London 81.10. — London. Otvoritev. Newyork 4.60, Pariz 81. — 2lato je v Londonu padlo za 8 penijev na 130/4. Dunaj. Dinar (valuta) 8.94. Naše dame bodo tekmovale Vrednostni papirii Tečaji danes ne izkazujejo znatnejših izprememb. Promet je znašal na zagrebški borzi: vojna škoda 200 kom. in 7% Bler. pos. 1000 dol. Nadalje je bilo zaključenih 10 delnic i'riv. agr. banke. Ljubljana. 7% inv. pos. 49—52, agrarji 27 —29, vojna škoda 243—245, begi. obv. 32 den., 8% Bler. pos. 35.50—36.50, 7% Bler. pos. 33.50—34.50, 7% pos. DllB 48 den. Zagreb. Priv. agr. banka 227—229 (228). 7% inv, pos. 49—52, agrarji 27—28.50, vojna škoda 243—245 (244. 248), 9. 243 den., 10. 244—247, 12. 215—246.50, 6% begi. obv. 36 den., 8% Bler. pos. G—5C..V,, 7% Bler. pos. 83.50—34.50 (33.50), ftečerana Osjek 140—142, fmpex 50 den., Trboveljska 125 bi. Belgrad. Narodna banlka 3600 den., Priv. agr. banka 230—237 (232, 230.50), agrarji 29—30 (30, 29.50) vojna Skoda 244—245 (245.50, 245), 12 . 247 —24(1 (250, 218), d% begi. obv. 37.75—37.00 (38.25, 37.80). 8% Bler. pos. 36—36.50, 7% Bler. pos. 34 -34.50, 7% pos. DHB 52 hI. Dunaj. Donavsko-savska-jadranska prioritete 52.75, Narodna banka 141, LKnderbnnk 17. Alpine 11.75, Trboveljska 13.72, Rima Murnnv 25.50. Žitni trg Položaj je neizpremenjem. Producenli se vzdr-xla.j, ker upajo na boljše cene. Nasprotno n nfivnln nnvnrnšpvnn in fujojo prodaj, ker upajo na boljše cene. Nasprotno pa je nekoliko oživelo povpraševanje. Novi Sad. Vse neizpremenjeno. Tendenca ne-izpreuiemena. promet: 94 vae. . i U Naša damska lahka atletika, ki je bila pred leti Že na lepi višini, jo od letu 1928, ko se jo vršilo tudi zadnje drž. prvenstvo, močno popustila in do letošnjega leta o naši ženski lahki atletiki nismo mnogo čuli. Le ena slovenska atletinja, Iliri-janka Tratnikova, se je po letu 1928 udeležila še raznih tekmovanj v inozemstvu, kjer je zastopala tudi drž. barve. Po pet let dolgem premoru bo izvedla ljubljanska bazenska podzveza na praznik 8. t. m. prvenstvo IdubdV. V Ljubljani priredi gornje prvenstvo Ilirija, a v Mariboru agilni SK Maraton. Tekmovanje se vrši po sistemu moškega prvenstva, za vsako disciplino je določen minimum in atletinja, doseže predpisani minimum, prinese svojemu klubu gotovo število točk računano po tabeli za više-boj. V Ljubljani se udeležita prvenstva TKD Ate-na in prireditelj Ilirija, ki sta skupno prijavila preko 50 atletinj, kar znači najštevilnejšo udeležbo na damski prireditvi v Ljubljani. Med tekmovalkami naj navedemo predvsem naše bivše rekorderke in drž. prvakinje Bernikovo, Šantlovo (Atena), Omanovo, Tratnlltovo (Ilirija), katerim se pa pridružuje danes mlajša generacija, talentirana Boža Kavčičeva, Slaparjeva, Pustiškova in druge. — Tekmuje se v sledečih disciplinah: teki 60 in, 100 m, 200 m, 800 m, 4x100 m; meti: disk, kopje, krogla: skoki: višina in daljina. Kolesarske dirke Primoria Na praznik 8. septembra ob pol 15 na igrišču Hermesa Ena največjih, če ne morda največja kolesarska dirka v tej sezoni bo brez dvoma ona, ki jo priredi Primorje na praznik 8. septembra na igrišču ŽSK Hermesa v Šiški. Program bo zelo obširen, saj bomo v 10 točkah — izmed katerih bo ena bolj zanimiva kot druga — lahko občudovali znanje naših najboljših dirkačev. Zlasti bo zanimiv poskus rušenja državnega rekorda v brzini na 200 metrov ter vožnja v parih in štafeta. Da bodo dirkači napeli vse sile in pokazali kar največ premorejo njihove moči, bodo mnogo pripomogla krasna in dragocena darila, zlasti ona od g. bana in g. župana. Podoben razpis tekem je objavil naš list pretekli četrtek dne 31. avgusta. Danes bi pa seznanili dirkače še s splošnimi določili, katera naj vsakdo dobro prouči, da ne bo potem pri dirki kakih ncsporazumljenj ali neprijetnih pritožb. Splošna določila: 1. Vsak dirkač vozi na lastno odgovornost. 2. Dirka se po določbah splošnega tehničnega pravilnika kolesarske zveze kraljevine Jugosla^je. 3. Pravico tekmovati imajo vsi člani klubov, ki so včlanjeni v kolesarski zvezi kralj. Jugoslavije. 4. Glede opreme kolesa veljajo določbe VI. dela spi. tehn. pravilnika kolesarske zveze. 5. Zadnji krog se javi z daljšim zvonenjem. 6. Vsak dirkač dobi številko proti plačilu 10 Din, ki jih ob vrnitvi številke dobi nazaj. 7. Vsak prijavljeni dirkač dobi izkaznico in sme na podlagi iste trenirati na dirkališču 8 dni pred dirko. Izkaznica velja obenem za prost vstop na dirkališčni prostor na dan prireditve. 8. Odredbam vodstva dirke se morajo dirkači brezpogojno pokoravati. 9. Vsak dirkač se mora javiti vodstvu dirke pol ure pred pričetkom dirke. 10. Dirkačem v nedostojnih in nesportnih dresih je tekmovanje zabranjeno. 11. Protesti sc upoštevajo najkasneje 10 minut po izvršeni točki. Protestu je priložiti takso 30 Din, ki se pa v slučaju ugoditve protesta vrne, 12. Vodstvo dirke si pridržuje pravico spremembe programa. Občinstvo se opozarja tudi na žrehanje dobitkov, ki se bo vršilo v priliki dirke. Glavni dobitek bo krasno dirkalno kolo. Ker so srečke zelo poceni — kos 2 Din —, bodo gledalci gotovo zelo segali po njih. Vstopnina k dirkam: Sedeži po 10 Din, stojišča po 5 Din, otroci do 12 let po 2 Din. Ker je vstopnina nizka, program bogat in izredno zanimiv in ker te čaka še sreča pri žrebanju dobitkov, se boš na praznik popoldne gotovo podal na Hermcsovo igrišče v Šiški. Kolesarske tekme v Varaždina Maratonci zmagali Maribor, 5. septembra. V nedeljo so bile v Varaždinu velike dirka-liščne kolesarske dirke, ki jih je organiziral tamo-šnji »Varaždinski kluh biciklista«. Startalo je okoli 30 dirkačev iz Zagreba, Varaždina, Koprivnice in Maribora. Prva mesta so zasedli člani mariborskega SSK Maratona. Rezultati so bili sledeči: Semilinale — 12 krogov (6 km): 1, Štefan Rozman (Maraton), 11.25; potem so sledili Josip Dit-ner od Maratona, N. Pavličič od ormoškega kolesarskega društva; Andrej Kogler od Maratona. Finale — 50 krogov (25 km): 1. Štefan Rozman (Maraton), Josip Ditner (Maraton), N. Dong, V. K. B. Polževa dirka: 1. Štefan Rozman (Maraton), ki je edini prišel na cilj, dočim je ostalih 10 tekmovalcev izstopilo. Lep uspeh ilir. plavačev Preteklo nedeljo 60 se v Samoboru pomerili ilirijanski plavači s plavači Concordiie, katere so premagali z 58 proti 47 točkam. Prireditev je prav dobro uspela, zlasti še zato, ker je bilo ob tej priliki postavljenih nič manj kot sedem novih državnih rekordov. Novi državni rekordi so bili postavljeni v naslednjih disciplinah: 100 m prsno: Ferčck (Grad j. Karlovec) t : 23.2; 400 m prsno: Hribar (Ilirija, Ljubljana) 6: 44.7; 4X100 m dame prosto: (Ilirija v postavi: šiška, Bradač, Groschel, Tavčar) 6 :06.9. Tudi č*is prvih treh na 3X100 m je nov drž, rekord 4 : 30.6. 200 m prsno: 1'ar ček (Gradj|., Karlove«) 3 :06.2; 4X100ni prosto gospodje: (Tlirija v postavi Lavrenčič, Fux, Fritsch, žirovnik) 4:31.8. Tud| čas prvih treh plavačev na 3X100 m 3:21.2 je nov državni rekord. Ilirija si ie od sedmih rekordov priborila pet. kar je zelo častno ne samo za njo, ampak za ves slovenski plavalni spori. Službene objave LHP. Redna seja uprav nega odbora je danes ob 20 v posebni sobi restavracije Slon. Važno rad'i| iuhko-«atlet*koga mitinga in jesenskih prvenstvenih bazenskih tekem. ASK Primorje. Lahko-atlctska sekcijo. Opozarjajo se atleti, da se vrši v četrtek ob 20 v salonu pri Mikliču obvezen sestanek radi nastopa v Celovcu. Za dvomateh s K. A. Com v Celovcu, dno 9. in 10. t. m. so določeni naslednji atleti: Žgur, Marek, Evgen, Zorga Fric in Aleks, Cor-šek, Sratkar, Gaberšek, Krevs, Kovačič Alfonz, Cerar Drago, Putinja, Csurda, Serše. Gašparič, Korše, Skoic in Stavbe. Odhod iz Ljubljane z avtobusom v soboto, 9. t. m. ob 3 zjutraj izpred Figovca. Atleta Žgur in Cerar imata počakati v Kranju ob 5,30 pred hotelom »Stara Pošta«. Vsak atlet mora prinesti seboj tekmovalne čevlje kakor tudi čisti dres in hlačke. Obveščajo se klubovi člani, da se lahko priključijojjjtfts-pediciji; vožnja tja in nazaj ter potno dovoljenje staneta 130 Din, v Celovcu bodo deležni dobre meščanske prehrane in prenočišča za cen 70 Din oba dneva. Prijave proti vplačilu 130 Din najpozneje do četrtka zvečer na naslov: Savo Sancin, Tavčarjeva ulica I. ASK Primorje — kolesarska sekcija. Važna odborova seja danes ob 20.30 v Delavski zbornici. Nabiralci daril naj prineso nabrana darila seboj! Iz ribarskega društva (športna sekcija), člani športne sekcije ribarskega društva v Ljubljani, ki reflektirajo na lov belih rib v izdatni vodi v bližini Ljubljane, naj se oglasijo ob torkih in petkih po 18 v društvenem lokalu. Ribarske knjižice naj prinesejo seboj. Specljelnl entel oblek, ažuriranje, predtisk najhitrejša postrežba — najfinejše delo pri Mateh& M tkeš, Ljubljana poleg hotela Štrukelj Vezenje raznovrstnih monogramov, perila, zaves, pregrinial, entlaaje. Izdelovanje gumbnic. Velika izbira predtiskanih žen. ročnib del. Vglad oaimodernejše ureditve podjetja — najnižje cene. Tekle J asove roj• Ahn se najiskreneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni č. g. p. dr. Angeliku Tomincu za tolažilne obiske, g. dr. Hoglerju za ves njegov trud ob težki bolezni blage pokojnice in čast. sestram iz Vincentinuma za požrtvovalno postrežbo. Zahval|u-jemo se še vsem. ki so ji prinesli cvetja ter jo spremili k večnemu počitku. V Ljubljani, dne 5. septembra 1933. ŽALUJOČI OSTALL Na ljubljanskem jesenskem velesejmu v paviljonu ,F' je razstavila svoje izdelke tvrdka J. Kmsfic, tovarna za žimo Stražišče pri Kranju. Kdor si želi nabaviti spredeno žimo, naj se obrne na omenjeno tvrdko, katera jamči za točno in solidno postrežbo. MALI OGLASI V malih oglasih vetja naka beseda Din i*—ienflovanfskl oglasi Dtn 2'—. Najmanjši znesek z« maV oglas Din 40*—. Mali oglasi se plačujejo lekoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega niaCaJa se račma enokolonsk* 3 mm visoka pelitna vrstica po Dia 2*50. Za pismene odgovore glede malih-oglasov treba pcfloiltt znamko. L Aktovke, šolske torbice, nogavice, rokavice, kravate, perilo, domače čevlje i. L d. i. L d. pri F. M. SCHMITT Ljubljana, Pred Škofijo 2 IB m iEKTEl 1 Delavec priden in pošten — išče službe. Šel bi v trgovino za hlapca ali pa na kmete. Naslov pove uprava »Slovenca« št. 10201. (a) Kuharica iSie službo v gostilno ali kamorkoli. Naslov pove oprava »Slovenca« pod št 10406. (a) HBBSI Modistinjo samostojno moč - sprejmem. Naslov v upravi ♦ Slovenca« pod št. 10381. Izurjeno pletiljo sprejmemo. Naslov pove uprava »Slovenca« pod H. 10392. (b) Dobro izurjeno šiviljo sprejme na dom boljša rodbina. Le one, ki so popolnoma izvežbane v izdelavi kostimov in pla-ščev, naj javijo svoj naslov z zahtevo plače na upravo »Slovenca« pod šifro »Šivilja« (b) Pletiljo in vajenko sprejme pletiljstvo Poljanski nasip 10. (b) Čedna natakarica ki %'i .opravljala tudi druga dela, se išče takoj. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10389. (b) Dva dijaka sprejme v lepo solnčno sobo z dobro meščansko hrano trg. obitelj. - Je blizu univerze, I. državne gimnazije in Srednje teh. šole. Naslov pove uprava »Slov.« pod št. 10362. D Dijake sprejmem na stanovanje. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10407. (D) Tri dijake (-inje) s« sprejme k učiteljski družini z vso oskrbo ali tudi samo stanovanje. Soba zračna, poseben vhod, se odda dvema dijakoma. — Naslov v upravi »Slov.« pod St. 10400. (D) Dijaka nižješolca, sprejme meščanska obitelj v vso oskrbo. Soba solnčna in zračna. Naslov v upravi »Slov.« pod šL 10405. (D) Stanovanja IŠČEJO: Dve mirni gospodični iščeta eno- ah dvosobno stanovanje v bližini Kongresnega trga. Ponudbe pod »Točni plačnici« št. 10404 na upravo »Slov.«. ODDAJO: Stanovanje suho, I. nadstr., soba, kabinet (parket), kuhinja, ostale pritikline — takoj oddam. Vodovodna 48. (č) Enosobno stanovanje se odda. Malejeva ul. 3, Kodeljevo. (č) Enosobno stanovanje oddam. Kodeljevo, Klu-nova ulica 1. (č) Stanovanje 2 ali 3 sobno in vse pritikline oddam s 1. novembrom. Triglavska 3, ob Dunajski cesti, čez slepi tir. (č) Prazno sobo oddam. Idrijska ulica 3. Denar Dobre obresti plačam za nujno posojilo 25.000 Din. Ponudbe prosim pod »Popolnoma sigurna naložba« na upravo »Slovenca«. (d) Pouk Profesor glasbe poučuje klavir. Informacije: trgovina muzikalij: Modic, Kopitarjeva ulica. Šoferska šola E. Čeh Ibivia Camernik.va šolerska šolal Ljubljana. Dunaiska c. 3fi Sols ta poklicne Šoferje ln amaterje. Prospekti ln po-laanila zastonj tn franko Trgovski tečaj pri Trgovskem učnem zavodu, Ljubljana, Pražako-8-II. — Vpisovanje dnevno od 9 do 12 in od 15 do 18. (u) Posestva Mlin in žago na vodni pogon, v prometnem kraju — kupim. Ponudbe s popisom obrata in zadnjo ceno na upravo »Slovenca« št. 10049. (p) lEHB^B Bukova drva in oglje kupi Uran Franc, Ljubljana — Pražakova 8. (k) Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRA-GIH KOVIN - Ljubljana. Ilirska ulica 36, vbod t Vidovdanske ceste ori gostilni Možina Sostanovalca sprejmem. Rimska c. 20, dvorišče, levo. (č) ODDAJO: Lokal suh, svetel, velik okoli 100 m", pripraven za takoj. Uran Franc, Ljub-skladišče ali delavnico, i liana, Pražakova 8. (k) odda takoj v najem Jernej Kopač, Celovška cesta št. 14 (Svečama Pax). Tepke (hruške) zdrave in lepe - kupim 10.000 do 12.000 kg. Ponudbe na: Ivan Maček, Ljubljana, Cankarjevo na-brežje 17._(k) Pozor mlinarji! Kupim dobro koperijo s trierjem. — Ivan Kovač, umetni mlin, Zreče. (k) EEEBffll Nogavice, rokavice in pletenine Vam nudi * veliki izbiri najugodneje in najceneje tvrdka Kari Prelog, Liubliana, Židovska ulica in Stari trg. (1) OTROŠKE VOZIČKE najmodi-rneje in najceneje i« leluje tovarna otroških vožidkov Stanko Kucler, Ljubljana, Celovška e. 42 Drua, premog leranCIC Harloušfta cesta 8 Telefon 34-57 Nogavice, rokavice robce, perilo, torbice, kravate nizke cene samo pri PETELINC-u Ljubljana, ob vodi blizu Prešernoveea spomenika. Pes nemška doga, eno leto stara, naprodaj. Ljubljana, Privoz 16. (1) VINA dolenjska, štajerska in sploh vseh vrst kupite pri Centralni vinarni v Ljubljani. Opeko vseh vrst, v vsaki množini — nudi najceneje: Opekarna Jerko, Črnuče. Specialno izbiro modnih hlač in pumparc dobite najceneje pri Preskerju, Sv. Petra c. Gabrova drva črn ali bel gaber, kupim Pripraven lokal svetel — ugodno oddam. Gosposka ulica št. 5. Pojasnila istotam v trgovini Bolgarska 17. (D) I glasbil. (č) Berite \Slovenca rnw.....fnnwmwmwmwiT»iwmnm Jabolka in hruške že na zalogi pri Gospodarski zvezi. (1) ......................1.......mwwj.Mj."" in oglašujte v njem' Prostovoljna dražba starin in umetnin: ponedeljek 11. septembra 1933 na Glincah, Tržaška 6 (hiša Tribuč), dopoldne od 9—12, popoldne od 15—18, event. nadaljevanje v torek. — Različno starinsko pohištvo, ogledala, ure, lestenci, vaze, porcelan, steklenina, jedilno orodje, preproge, zastori itd. — Originali starih in modernih mojstrov (Potočnik, Gotzl, Karinger, Kiihnl, Egart-ner, Tratnik, Klemenčič, Gaspari, Zmitek, Maleš, Jaki itd.). — Knjige: slovenske, nemške itd. Pianino Lauberger & Gloss. — Dr. Krevl Josip, javni notar. (1) *aJv i SUPet * noVt® UIA tisto ia Pbi^f J5 l leta do8ege\ i*taltUo zaželjeao-polnega ■ bil° lit ©°uK s H« "uubum^ rt\UPs Bizeljca rdečega, prvovrstnega — proda 38 hI župnišče Bi-zeljsko. Cena zmerna. (1) Vrtne stole zložljive, proda: Tribuč, Glince, Tržaška 6, telefon št. 2605. (1) Oprema kompletna, za prodajalno ali mlekarno, se poceni proda. Lindič, Ulica na Grad 9. (1) Dva oleandra lepa, visoka 180 cm, radi pomanjkanja prostora za 100 Din naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10403. (1) Pozor vinogradniki! Oddam vinotoč s kletjo brezplačno. Točim sam za malo dogovorjeno odškodnino. Več se izve v I upravi »Slovenca« pod št. 10363. (r) Pozor! Še danes zahtevajte najnovejše navodilo za kuhanje terpentinovega pralnega mila, ki Vam ga pošlje zastonj drogerija R. HAFNER, SPOD. ŠIŠKA, LJUBLJANA, CELOVŠKA C. 44. mm Spalnice moderne, orehove korenine, mehke, pleskane, in kuhinjske oprave dobite najceneje pri Andlovic Matija Komenskega ulica št. 34. Jn se rat i u -Slovencu' imajo največji uspeh: Posteljne mreže izdeluje na lesenih in železnih okvirjih najceneje in iste sprejema v popravilo Alojz Andlovic, Komenskega 34, Ljubljana, t Pšenično moko najboljSib mlinov nudi najceneje veletrgovina žita in mlevskib izdelkov A. VOLK, LJUBLJANA Resljeva cesta ii. Osrednja vinarska zadruga za Jugoslavijo v Ljubljani ima svojo zalolno klet na CelOVSHI C. $1. 81 Dobro blago - cene nizke 1 Telefon 2059 Premog suh« drva Pogačnik. Bohoričeva allca 6 F. Bogdanov S Co M. Cojzova cesta 9 LJUBLJANA Kopitarjeva ul. 4 izdelovalnica glasbil, izvršuje popravila glasbil strokovniaško in poceni. Oglejte si naše zaloge, preden si nabavite alasbilol nudi glasbila, strude in glasbene potrebščine po priznano nizkih cenah. .-2 "5 "S .9 •o BJ3 S>o o o o > P — o 00 S:-g a jO 8 ** 1-1 vt o ■§•.§ "M l|t2 atJ 3 E « ® i"«! 5 5 jjSi" a m E >2 m " Si52 g g o- C 2 S s sB 5 .2 o S a |o ' '1 . a " Š .9 © -S - o »„«100 o " a m <* S N aj S » « « ■nO % > s > Samuel Lover: 109 RORY O'MORE Irski ljudski roman. Ko sta nesrečni družini videli, da sta izgubili svoje domove in može, ki so jima bili naravna zaščita in opora, sto se odločili, da bosta skupaj živeli. Ker je bilo izven vasi nevarno, sta se preselili -v vas. Ko sta beračica in Mary prišli v hribe, se je vodnica ustavila ob robu ozke poti, ki je vodila čez hrib, in glasno zakašljala, kakor bi dajala znamenje. Na mah se je ilsšalo, kako je tudi nekdo drugi zakašljal. Neki mož je stopil izza meje, ki je obrobljala pot, in se bližal mestu, kjer sta stali Mary in njena vodnica. Ko je prišel bliže, je Mary spoznala, da je to stari loncevezec. Prestrašena je stopila nazaj, a starka jo je pomirila, naj se nič ne boji. Loncevezec je stopil k Mary s pozdravom, ki vzbuja zaupanje, in rekel, da je vesel, da je prišla, ker ji mora dosti važnega povedati. Nato jo je prosil, naj stopi toliko v stran, da ju žena ne bo slišala. »Ali ne morete povedati pred njo, kar imate? Ne maram iti proč od nje.< »Stopi samo nekaj korakov proč, moje ubogo dekle,« je dejal Salomon z bolj nežnim glasom, kakor ga je Mary kdaj slišala iz njegovih ust. >Ne boj se, nič ti ne bom storil.« »Ne hodite predaleč proč,< je Mary prosila beračico, zakaj celo njej, ki je nikdar prej ni videla, je bolj zaupala in pričakovala več zaščite od nje kakor od slarega lonceveaca, ki ga nikdar ni marala. Odkar ga je pa videla v Follski dolini, se je v njej vse upiralo, ko ga je zaeledala. »Zdaj sva dovolj proč,« je dejala Salomonu, »nobenega koraka dlje ne grem. Kar mi hočete povedati, povejte hitro.« »No, torej,« je povzel Salomon, »poklical sem te, da ti povem, da Rory še živi.« »Oh, ljuba Mati božja!« je vzkliknila Mary, se vrgla na kolena in spustila v jok. »No, no, dekle, ne bodi neumno, on živi in...« »Kje? Kje? Povejte mi, kje, za božjo voljo!« »Počasi, počasi! Potrpi, pa ti bom povedali Najprej moraš vedeti, da je vsega, od kraja do konca, kriv Shan Dhu in da jaz nisem imel nič opravka z vsem. Le to smolo sem imel, da sem o vsem tem vedel. Zaradi tega me od tedaj preganjajo po svetu. Saj bi ti povedal že prej, pa se nisem upal pokazati. A ves čas mi je težilo vest. Čeprav tudi zdaj tvegam, zakaj lahko bi me ujeli in morda obesili, vendar to storim samo zaradi tega, da tebe pomirim in sebi olajšam vest.« »A kje je Rory?« »Na Francoskem, mislim; odvedli so ga s Scrubbsopi, a ga niso umorili, kakor si mislila.« »Salomon,« je resno dejala Mary, »pri vašem upanju v božje usmiljenje ob vaši smrtni uri — in vi niste daleč od groba — stari mož...« »Pat, ne govori o tem,« jo je prekinil Salomon. »Vsako minuto smo bliže grobu, če je božja volja. Prosim vas, ne tolažite sestrskega srca z lažjo.« »Kar pravim, je resnica,« je dejal Salomon, »in več kakor to ti imam povedati. Shan Regan se namreč skriva v hribih z lopovi, takimi kakor je on, in slišal sem, da te namerava ugrabiti.« »Rog se me usmili!« je vzkliknila Mary. »A ne boj se, če storiš to, kar ti svetujem,«' je pristavil loncevezec. »Rešila si mi življenje tam v dolini — i tega nisem pozabil, dekle — in zato sem prišel, da ti povem resnico zaradi Rorija in ti olajšam srce, in če pojdeš z menoj k sodniku, bom prisegel proti Reganu. Vrh tega vem, kje se skriva on in tisti njegovi potepuhi. Peljal bom vojake tja, da jih vse polove in obesijo kakor vrane, zakaj vislice komaj čakajo nanje.« »Pojdiva sedaj,« je dejala Mary, »do gospoda Dixona imava samo nekaj milj. « »Nocoj je prepozno, dekle; bolje je, da naju nocoj nihče ne vidi; a jutri zjutraj pridem k tebi. Tedaj poj-deva k sodniku. Zdaj pa pojdi domov; če Bog hoče, boš Rorija še videla in ti sama boš varna, če pride Shan Dhu pod ključ. Lahko noč, dekle! Ne pozabi, jutri zjutraj pridem k tebi!« In stari loncevezec je izginil za ograjo med tem, ko je Mary 0'More stopila k beračici, ki je čakala v bližini. Vrnili sta se v vas. To, kar je gnalo starega loncevezca, da je vse to odkril Mary 0'Moreovi, ni bila slaba vest ali pa sočutje z dekletom zaradi njenega trpljenja, ne, nikakor ne Kakor v vsakem dejanju, je iskal tudi v tem svojo iastno korist Ko se je namreč v Follski dolini otresel Regana in zbežal s svojo denarno vrečo in prepustil Mary milosti in nemilosti Shana, je skril svoj zaklad na drugem mestu, za katero ni vedel nihče drug kakor on sam in neine zvezde. Ko je to storil, je gledal, da bi prišel Reganu s poti. Čez nekaj dni so ga pa sodni možje začeli iskati po vsi deželi zaradi Mary 0'Moreove izpovedi gledt. tistega dogodka v dolini. Salomon se je znal skrivati, dokler ni izbruhnil upor. Dokler je ta divjal, so bile oblasti zaposlene s splošno zmedo in se niso mogle brigati za take malenkosti, kakor zločinske loncevezce. Ko pa so ustajo zadušili, so ga oblasti zopet začele loviti. Slšal je, da je Regan, ki se je še vedno potikal v hribih, dejal, da bi rad dobil starega loncevezca v pest. I11 Salomon je predobro vedel, zakaj. Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani; Karel Ceč, Izdajatelj: Ivan Rakoveo. Urednik: Lojze Golo bič. Nasledniku prestola kraljeviču Petru za roisfna dan Ž923-Ž933 Mali domovina toži: V Korotanu in Primorju tujec bratom, sestram gospoduje. Kdaj rešitve jasna zvezda jim zašije na obzorju? Temna vije se pred njimi cesta ... Danes, ko je praznik domovinski, bratje, sestre vas pozdravljamo, in prisego sveto v domovini znova Vam obnavljamo: Nikdar vas ne bomo pozabili, sa svobodo Vašo vsi junaško bomo se borili. Upajte in pričakujte, srca k Bogu povzdigujte! On, ki kras naravi daje, morju vlada, gore maje, cvetja trosi, zvezde vžiga, žalostne, potrte dviga, on nam dal bo dan, ko se bratje, sestre in družine naše krasne domovine bodo radostni objeli v Jugoslaviji veseli Bog, ki vse ti je mogoče, kar srce želi in hoče, stvarstvo vse ti vdano služi: Naše brate, sestre združi! Ena bomo naj družina, da bo srečna domovina z državlani klicala Bog naj živi prestolonaslednika. Petra kraljeviča! jiOTq K današnjemu narodnemu prazniku Danes praznuje kraljevič Peter, naslednik , prestola kraljevine Jugoslavije, deseto leto svojega rojstva. Ker je to zaključena doba j brezskrbnega otroštva in prehaja sedaj mladi kraljevič v mladeniško dobo, v kateri ga čaka kot slehernega zorečega mladeniča mnogo bridkostnih spoznanj, v katerih pa se mu bo duševnost dokončno izoblikovala, mu posvečamo na njegov prvi veliki praznik nekaj bo-drilnih besed: Slišimo, kako vzgaja visoka kraljevska mati svojega sina v ljubezni do domovine, do državljanov, do stvarstva, do dela in reda, do usmiljenja in pravičnosti itd. in se tega veselimo, zakaj sleherni vladar mora biti ne le prva glava v vladavini, marveč tudi prvi zgled vsem državljanom v pravici in resnici, v junaštvu in ljubezni. V teh svojstvih se naj spominja mladi kraljevič Peter svojih znamenitih prednikov, Črnega Jurija, ki je prvi prinesel luč svobode svojemu narodu, katerega je tlačilo turško kopito, dalje Petra Velikega Osvoboditelja, ki je živel in umiral za svoje zveste državljane, in končno svojega očeta, sedanjega monarha Jugoslavije, ki je vedno v prvih vrstah stal pri obrambi domovine, pa najsibo to v balkanski ali svetovni vojni, ko je v bedi in pomanjkanju vodil v družbi svojega očeta srbsko ljudstvo čez albanske gore v zatočišče in ga končno privedel nazaj v veliko svobodno kraljevino. To so bili borci za pravico in resnico, za »vobodo in rast naroda. Nj. Vis. Peter, naslednik jugoslovanskega prestola, naj se že danes zagleda v te vzore, da bo kesneje po njih stopinjah vodil krmilo domovine v srečne, blagoslovljene dni. Proslava v L ubliani Rojstni dan prestolonaslednika Petra, ki dovrši danes 10 let starosti, proslavi Ljubljana na zelo slovesen način. Zlasti bo proslavila ta dan gar-nizija mesta Ljubljane, ki bo proslavila tudi dan, ko so bile podarjene jugoslovanskim polkom leta 1930 nove zastave. Že včeraj popoldne so zavihrale na vojašnicah in javnih poslopjih zastave. Na vojašnicah bodo visele zastave do 7. t. m. zjutraj. Na ljubljanskem Gradu bo poseben oddelek topniškega polka oddal salvo topovskih strelov. Po posameznih vojaških oddelkih bodo starešine predavali o pomenu tega dne. Slovesna služba božja v stolnici bo ob 10, v pravoslavni kapeli ob 9. Služba božja bo tudi v evangeljski cerkvi. V stolnici in pravoslavni kapeli bodo prisostvovali slovesni službi božji vsi častniki, ki ne bodo sodelovali pri paradi, pri slovesni službi božji morajo prisostvovati vsi rezervni častniki in vojaški uradniki. Za ta dan je predpisana za častnike svečana obleka. Pri paradi bodo sodelovali: kolesarski bataljon, planinski bataljon, 40. pehotni polk, Triglavski, 16. topničurski polk, bolničarska četa in sanitetni avtomobil s sanitetnim osebjem. Levo krilo kolesarskega bataljona bo postavljeno pri cerkvi Srca Jezusovega, drugi del pa v i fronti v Meteljkovi ulici, Vidovdanski cesti, Ko-menskega ulici, Resljevi cesti, na Zmajskem mostu do Krekovega trga. 16. topničarski polk (poljske baterije) se bo postavil na Krekovem trgu pred Mestnim domom, divizija gorskega topničarstva pa na Vodnikovem trgu. Bolničarska četa s sanitetnim avtomobilom bo postavljena pred Jugoslovansko knjigarno. Divizijski poveljnik, general Cukavac prične z ogledom parade na levem krilu. Po prihodu generala Cukavca bodo čete v koloni stopale po vrsti po Meteljkovi, Vidovdanski, Komenskega, Resljevi, Rimski, Bleiweisovi cesti, kjer se bodo kolone zadržale pred poslopjem policijske uprave, odkoder bodo v paradnem koraku stopale dalje in sicer najprej 40. pehotni polk z zastavo, planinski bataljon, kolesarski bataljon, 16. topničarski polk, bolničarska četa in sanitetni avto. Poveljnik parade je topničarski brigadni general Anton Pekič. Pozdrav čet bo na desno, poveljnik divizije pa bo pozdrave sprejemal pred Narodnim domom. Aktivni častniki bodo pa pri reviji postavljeni na levo divizijskega štaba, levo od njih pa rezervni častniki. Po končani paradi odkorakajo čete po najkrajši poti v svojo vojašnico. Poveljnika divizije bodo v tej svečanosti spremljali načelnik štaba, podpolkovnik Caharija Radojevič ter kapetani Milano-vič, Ulepič, Kajfež, Stanojevič in Tomic, vsi na konjih. Za častnike je predpisan svečani kroj brez per-janic. 40. pehotni polk bo spremljala njegova godba. Ob četrt na 2 popoldne bo četa vojakov 40. pehotnega polka z orožjem in z godbo korakala po sredi mesta iz vojašnice Kralja Petra ter nazaj, kjer se bo razvila vojaška zabava. Slavnosti Jadranske Straže Naša mornarica je obogatela za novo ladjo. Ni sicer to mogočna križarka, kakršne spuščajo v morje v drugih državah, šolska ladja je; toda naši mornarji in naš narod je zato nič manj ne bodo cenili. Bila je namreč zgrajena z denarjem, ki ga je nabrala »Jadranska Straža« po vsej Jugoslaviji, in denar je daroval povečini naš mali človek, ki si težko odtrga od ust tudi najmanjšo drobtino. Toda ta denar je daroval v zavesti, da stori veliko delo za obrambo našega Jadrana, po katerem steza prste tujec. Šolska ladja nosi ime »Jadran«. Zgrajena je bila na Angleškem. Velika je približno tako kakor »Vila Velebita«. Ladjo izroče prav danes zelo slovesno mornarici, da s tem počaste prestol-nega naslednika Petra, ki obhaja danes svoj deseti rojstni dan. Jutri odkrijejo v Starem gradu na Hvaru spominsko ploščo Juriju Biankiniju, prvemu predsedniku »Jadranske Straže«. Biankini je bil rojen v Starem gradu in našemu občinstvu znan po svojem delu za slovansko Dalmacijo. Dne 8. septembra bodo blagoslovili v Omišu dom, ki ga je postavila »Jadranska Straža« iz Vel. Bečkereka. Z verske slovesnosti v Šmarju mul tiraHl-a Silne množ ce pozdravljajo evharisti-pr8 t#UI50ff3 čnega Kralja in <900letnico Odrešenja Fnto Pclitan, Celje-Rogaška Slatina. Kongres mladih intelektualcev Sedanji čas in njegove prilike so prinesli izenačitev in čut skupnosti v vrste izobražencev vseli stanov in poklicev Ravnina, na kateri 6e je znašla inteligenčna mladina danes, pa je dvojnostim: snovno-eksistenčna in du-hovno-tvoritvena. Oboje teh momentov mora namreč biti pri umskem delavstvu v nekem pravilnem skludju. Ako namreč ne bi ta organizirajoča se inteligenca mimo zgolj trenutnih materielnih interesov, ki so jo združili danes v »inteligenčni p rolet ari j« t«, več znala prav poudariti tudi čnsovno-duhovno stran platforme, na kateri se je znašla in ki se nahaja v altruizmu iu etiki, bi bili naši upi na to mladino in bodoči rod zaman in njena borba bi iz-zvenela v poni i lovu! nem »kruhoborstvu«; četudi je namreč to upravičeno danes v ospredju, ne sme ostati edina in poslednja skrb, ako naj smatramo pričeti pokret mlade inteligence za vrednega našega pričakovanja. Tudi se bo morala ta mladina prej ali slej zavesti, da je sovjetski sistem materielno-tchničnc ureditve države zgolj ročnega delavstva le skrajnost z ozirom na dosedanjo koalicijo inteligence s kapitalizmom. Ta tradicijska zveza pa bo s sta-novsko-socialno zavestjo inteligence prekinjena. — Saj je pa tudi dolžnost vsake države, da zaščiti ročno kakor umsko delo v največji meri. kakor tudi solidarno vzajemnost med delavstvom obeh vrst. ker je to v njenem interesu. V nedeljo, dne 3. septembra t. I. se je prvič zbrala ta mladina s povojno orientacijo na svojem kongresu v dvorani OUZD. Okrog 200 članov in interesentov, med katerimi smo opazili tudi odlične zastopnike raznih stanovskih društev in kulturnih institucij, se je odzvalo povabilu in napolnilo dvorano. Ob pol 10 je predsednik Pripravljalnega odbora g. Boje Etbin pričel kongres in izrekel zahvalo g. rektorju univerze dr. M. Slaviču za častno pokroviteljstvo, mestni občini za naklonjenost in podporo. Dopisni trgovski šoli za lokal, časnikarjem, vsem referentom ter oslabili odbornikom, kakor slednjič tudi vsem udeležencem kongresa za številen odziv. Nato je predlagal predsedstvo kongresa: za predsednika upravnika DTŠ g. prof. Krošla A., za L podpredsednika g. učitelja šegula Pavla, predsednika ZMJ, za II. podpredsednika g. inž. Ku-ralta J., a za zapisnikarja: prof. dr. Wraber Maks in gdč. Dolenc Marija. Predsednik profesor Krošl Tone je nato predlagal udanostno brzojavko Nj. Vel. kralju in pozdravil navzoče zastopnike: dr. Karlina kot namestnika g. bana, zastopnika policije, dr. Vebra zu ljublj. univerzo, dr. ftkerlja za bel-grujsko univerzo, g. Fabjančiča VI. za mestno občino, prof. Sivca I. za Profesorsko društvo, g. Široka A. za JUU, g. Vovk« J. za Strokovno komisijo, g. Ambrožiča J. za Narodno strokovno zvezo, g. Smcrsuja R. za Združenje zasebnih in trgovskih nameščencev, g. IJratniku F. zn Delavsko zbornico, dr. Andresa za OUZD, g. dr. Lončarja in prof. čopiča za »šolo in dom« in Slovensko Matico, prof. dr. Ozvalda za Slov. šolsko matico ter dr. Doklerja M. za katehetsko društvo. Nekateri od teh so tudi spregovorili. Kot prvo je bilo na s|x>redu predavanje g. F. Bo j ca: Stanje in naloge sodobne inteligenčne mladine, s katerim je skušal podati govornik v glolioko začrtanih kulturno-filozof-skih izvajanjih sedanje stanje mladine in njene naloge. Uvodom« je ugotovil prelom v kulturnem razvoju ob voj nega človeštva, ki ga vidi — kakor je pozneje sledilo — v probuji slovanskih narodov po osamosvojitvi in njih zadruž-nišiko-ultruističnim, etičnejšim doživljanjem. Poudaril je, da vprav slovanstvo prinaša tudi potrebno sintezo obeh današnjih časovno-nazornih stremljenj: vrednot narodnosti in socialnosti in da je zato nujno, kar najtesnejše kulturno medsebojno zbližanje v svrho ustvaritve boljše bodočnosti človeštva. Dalje je še nagla-sil iskreno pacifistično stremljenje velike večine sodobne inlude evropske inteligence, ki mora priti tudi v današnjih mednarodnih odno-šajih do izraza. Končno je naglasil rešitev v stanovski ureditvi družbe, ki je sinteza obeh današnjih tez kolektivizma in kapitalizma, in opozoril, da je osnovni |xigoj pravilnega kor-poracijskega reda svobodno>st in resnična de-mokracija, vsled tesar današnja Italija in Nemčija ne moreta biti vzor tega prihajajočega družabnega reda. (To ideološko in res zanimivo predavanje smo posneli obširneje že v iPone-deljskem Slovencu«.) Za njim jc predava! priv. docent prof. dr. G o ga 1 a o stvarnem pomenu narodnega učitelja in narodni vzgoji v narodni šoli. To predavanje je prišlo na spored iz razlogu, ker se bo tudi nn nadnljnih kongresih obravnavalo po eno specielno in aktualno vprašanje vsakega stanu, da se tako inteligenca bolje medsebojno spozna. Predavanje je bilo vseskozi znanstveno na višku in skorajda prvi poizkus, razpravljati o tem vprašanju na znanstven način. Ker je bilo navzočih veliko število poklicnih vzgojiteljev- je dvorana izvajanju napeto poslušala in tudi odobravala. Sledilo je še dopoldne predavanje književnika g. Graliorja: Sociološka slika brezposelnosti, v katerem je mladi sociolog dobro poudaril potrebo po sociološki poglobitvi današnje inteligence kot pogoj k izboljšanju sodobnih družabnih razmer. — S tem je bil dopoldanski del kongresa končan. K debati sta se po dopoldanskem delu kongresa oglasila: <1 r. Ix»nčar in g. učitelj Kardelj, nakar sta jima odgovorila predavatelja g. Boje in g. tir. Gogala. Popoldne se je kongres nadaljeval ob pol treh. Nastopil je g. učitelj Pukl s temo: Brezposelnost inteligence s praktične strani. S številkami in golimi dejstvi je Dokazal vso bedo sedanjega inteligenta in podkrepi! potrebo po močni stonovsko-strokovni organizaciji ter po lastni samopomoči v obliki Borze deln zn inteligenčne poklice. Sledil je še kratek. a zelo jedrnat in vzpodbuden referat s. prof. K ure tu o organizaciji ZM1, po katerem še je razvila živahna debata. Popoldne sc j,- udeležil kongresa tudi pokrovitel j g. rektor S I n -vič. ki je bil dopoldne zadržan. Pozdrmljen od predsednika in vseh navzočih je imel nn-govor, v katerem je s|>odbujnl k nadaljnjemu delu v začrtanem praven. Poznejša debata se je sukala okoli oblike in smeri organizacije ter resolucij, ki so bile nato tudi prečita ne in odobrene. Organizacija dobi po njih izrazilo stro-kovno-stnnovsko smer. Resolucije, ki jih pri-občnmo nn drugem mestu, se bodo predložile l vsem inerodji inim faktorjem. — Kongres se je za vršil po sedmi • Ljubljanske vesti: Zasilna ograja ob Ljubljanici Ljubljana, 5. septembra. Razne liude nesreče, ki so ee pripetile zadnja lela na obrežjih Ljubljanice, bodisi, da so v vodo popadali vozovi, bodisi kolesarji, so vendar prepričali mestno občino, da je ukrenila vse potrebno, da se še letos zgradi ob Ljubljanici zasilna lesena ograja. Mestni župan je sedaj vendarle odredil, da se tn ograja šc letos postavi. Ograjo bodo postavili na obeh bregovih do meje mestne občine in sicer povsod, kjer so nevarni kraji in kjer take ali pa že stalne betonske ograje še ni. Najliolj priprosta in najbolj cenena ograja bi bila dolga vrv iz pleteno jeklene: Razstava cerkvenih paramentov V škofijski palači v II. nadstropju bo jutri otvorjena vsakoletna razstava cerkvenih paramentov bratovščine sv. Rešnjega Telesa. Razstavljena bodo mašna oblačila in druge cerkvene potrebščine, ki jih je bratovščina s prispevki svojih članov oskrbela za ubožne cerkve. Obisk razstave priporočamo vsem prijateljem cerkvene umetnosti, zlasti gg. župnikom, ki so prosili darov za svoje cerkve, oziroma še nameravajo to storiti. Razstava So odprta od četrtka 7. septembra djo ponedeljka 11. septembra, vsak dan od 8—12 in od 2—6. Tatica, ki je samo sebe lovila Ljubljana, 5. septembra. Na filmsko napet in iznajdljiv način so je skušala včeraj dopoldne izmuzniti roki pravice neka tatica na Nabrežju. Nenadoma je planila iz gruče ljudi in začela na vso moč kričati: Držite jo, držite! In jo je na vso sapo ubrala proti levemu mostu na Marijinem trgu, za njo pa se je usula gosta gruča preganjalcev, ki so tudi kričali na vse grlo: »Primite tatico!; čeprav niso vedeli, katera je prav za prav tatica in kaj je ukradla. Slepo so drvefi za svojo voditeljico« in nikomur niti na misel ni prišlo, da je tatica ona sama... Na Marijinem trgu je tatici, ki je lovila samo sebe, prestregel pot neki moški, kateremu se je ženska zdela nekam sumljiva. Ogorčeni protesti tatice in odločna izjava, da ona sama lovi tatico, so moža zmedli. Izpustil je žensko in ta je znova začela kričati: Držite jo, držite!: ter se spustila v še hujši dir po Wolfovi ulici, (iruča zasledovalcev za njo je čedalje bolj naraščala in bogve kako bi se ta Čudna dirka končala, če bi se stražniku pri Zvezdi ne bilo zdelo obnašanje ženske med dirko le nekam preveč filmsko narejeno. Ustavil jo je in ji začel s strogo uradnim glasom izpraševati vest. Tatica je uvidela, da je njena zvijača razkrinkana in se je skušala čimbolj poceni izviti iz pasti. S skesanim obrazom je priznala", da je sunila« na trgu samo pest češpelj in da je Inscenirala nenavad-in lov zato, ker se je bala sramote. Tako je hotela še stražnika zavesti na napačno pot, pa je imela tudi tu smolo, kajti med gručo zasledovalcev je bilo tudi jiekaj ljudi, ki so brž postregli stražniku z drugačnimi pojasnili. Ženska je namreč poskusila svojo tatinsko srečo pri čipkarici .lauhovi na Nabrežju. Vsi skupaj so nato odšli na lice mesta na Nabrežje. Tam je čipkarica Jauhova povedala vso storijo. Že večkrat je bila opazila, da ji izginjajo čipke, dragoceno ročno delo. Imela je na sumu neko žensko, ki se je silno rada vrtela okrog razstavljenih čipk in na vseh koncih tipala in preizkušala blago. Tudi včeraj jo je obiskala ta ženska. To pot ji je pa prodajalka bolj gledala na prste. In je opazila, da je v ugodnem trenutku stisnila v žep zavoj čipk. Prodajalka ji ni ničesar rekla in je čakala, da bodo drugi kupci odšli. Ta trenotek je kmalu napočil. Na pozorišču sta ostali sami tatica in prodajalka, ki pa je tudi hotela oditi. Tedaj jo je prodajalka krepko prijela in zahtevala naj ji pokaže, kaj ima v žepu. Tatica je energično protestirala in grozila s stražnikom. Nato je tudi prodajalka s svoje strani zagrozila s stražnikom, kar je imelo na tatico takšen učinek, da je segla v žep in vrgla na mizo za-pitek čipk. V naslednjem hipu pa je že vzela pot pod noge in jo ucvrla po Nabrežju. Prodajalka je načela za njo klicati, naj jo primejo in tako se je tačel lov, ki smo ga zgoraj opisali. Končal se je ta lov za tatico tako, da je današnjo noč že prespala * sodnih zaporih. Ka? bo danes? Kino Kodeljevo: Ob 8 zv. sSignali v viharju . (SOS) Znižane cene. Nočno službo imata lekarni: dr. Piccoli, Dunajska cesta 6 in mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9. žice, ki bi bila pritrjena kar na drevesa. Nova ograja pa bo lesena. V načrtu jc sicer, da se potem, ko bo Ljubljanica že vsa regulirana, postavi na obrežjih primerna in okusu ustrezajoča betonska ograja, ki pa bi veljala okoli 2 milijona Din, znesek, ki sc seveda ne da dobiti v enem letu. Zadostovala pa bo tudi lesena ograja in vsaj konji ne bodo padali v strugo in tudi otroci bodo izven nevarnosti. Hvalevredno je. da sc je mestni župan za to odločil. Samo nekaj ni prav: ko se jc ponesrečila žena občinskega svetnika Zajca, smo tedaj zahtevali, da se ta ograja postavi. Volivni imenik za Detav~ sko zbornico razgrnjen Z ozirom na dopis glavnega volilnega odbora za volitve v Delavsko zbornico z dne 2. septembra 1933, št. 5o-33 se razglaša, da je volilni imenik za volitve v Delavsko zbornico razgrnjen interesentom na vpogled v mestni posvetovalnici, Mestni trg št. 2-1. od 5. do vštetega 14. septembra 1933 tned običajnimi uradnimi urami t. j. od 8—14 popoldne. h O Drevi ob osmih seja Kršč. šole za stolno župnijo v stolnem župnišču. O Cerkvena slavnost v čast sv. Petru Kla-verju, apostolu zamorskih misijonov, bo letos v nedeljo, dne 10. septembra ob 6 zvečer v cerkvi sv. Jožefa. Spored: t. Misijonska pridiga, stolni vikar Alojzij Košmerlj. 2. Pete litanije in blagoslov. 3. Darovanje za uboge afriške misijone, med katerim se bo dala v poljub relikvija svetnika. 4. Ljudsko petje: Povsod Boga! — Vse vernike prisrčno vabimo k obilni udeležbi. 0 Jadranska Straža v Ljubljani vabi vse člane in prijatelje, kakor tudi vsa mestna nu-cionalna in kulturna društva, da se blagovolijo udeležiti družabnega večera, ki sc vrši danes, dne 6. septembra t. I. v dvorani hotelu »Metropol« (Miklič) ob 20.30. Predaval bo g. dr. čer-inelj, prof. I. drž. realne gimnazije. Družabni večer se vrši v [Kičast rojstnega dne Visokega Pokrovitelja Jadranske Straže Nj. Visočanstva Prestolonaslednika Petra in v počast predaje šolske ladje »Jadran«, ki se vrši v Splitu. Posebno vabi vse članice Ženske sekcije krajevnega odbora, da se polnoštevilno udeleže tc prireditve. — »Čuvajmo naše morje«! © Rezervni oficirji in vojni uradniki se vabijo na tovariški večer, ki bo na dan rojstva Nj. Kr. Visočanstva prestolonasledniku Petra, dne 0. sept. t. 1. ob 21 v oficirskem domu. GSeja akcijskega odbora za proslavo 25 letnice septemberskih dogodkov bo danes (v sredo) ob 18 v zbornici Mestnega magistrata. Udeležba obvezna. O Glas iz občinstva. Mestna občina ljubljanska jc pred par leti prav lepo preuredila in prenovila Streliško ulico. Koncem ulice, tam na spodnjem obronku pod gostilno na Gričku pri Tičku pa jc prej stal lesen križ, ki bi ga bilo treba pri preureditvi ulice in dotičnega obronka nadomestili s kamenitim križem, če nc morda s primerno lično kapelico. Na vsak način mora neko sveto znamenje na dotični prostor nazaj. Mestni občini to ne bo težko storili. Prosimo g. župana, da čim prej reši to vprašanje in da da še letos postaviti na ono mesto celemu okolišu primeren križ. © S kolesa je padel. 19 letni Franc Julian. sin posestnice na Gori pri Komendi, se je vozil s kolesom po cesti. Pri tem je na nepojasnjen način pudel s kolesu in si zlomil nogo. Prepeljali so odjx>ro mestne občine in drugih einiteljev kakor Rdečega Križa itd. na morje. Mestna občina prispeva vsako leto čedno vsoto za letovanje revne in pomoči potrebne dece na morju. Tamkaj pa stanujejo otroci, raztreseni po raznih hišah in stanovanjih, kar gotovo ni najboljše in najprimernejše. Ali bi ne kazalo preko žitne napraviti načrta it proračuna za |iostavitev posebnega doma ob morju za mariborske otroke, kar bi brez-dvomno v vsakem oziru bilo želeti in pričakovati? Iniciativa naj bi bila v rokah mestne občine in v jx>štcv prihajajočih društev in činiteljev. □ Praznovanje enoletne otvoritve gostilne »Tete Rezi« v Lnznici pri Limbušu se vrši 8. septembra z \elikim koncertni. Krasen izlet! Vljudno vabljeni! □ Požar — zavarovalnina — odškodnina. Podjetnik nakupi mnogo sirovin. Postavi jih pod streho, zu\'arujc \ rednost ob jekta in blago po dnevni vrednosti. Zneski so temu |>rimerno visoki. Nesreča hoče, du vse pogori. Zavarovalnice obveščene o tem, pošljejo kar štiri aka-demične naobražence in nasprotnika pogorel-čevega na |x>gorišče kot cenilce. Njih cenitev se ne strinja z zavarovalno svoto in ne po vrednosti pogorelega objekta in blaga. Predlagajo poravnavo, katere ni mogoče sprejeti. Spuste sc v tožbo, dn pov/ročujo še večje stroške, in zavlačevanje traja že leto dni. Kdo bi mi dal nasvet, kaj naj storim? Arbeiter, Maribor. Plttf Pluj in relais radijska postaja v Mariboru. Radijska oddajna postaja v Ljubljani namerava zgraditi pri zadostnem številu interesentov zaradi zboljšanja oddajanja v Mariboru in okolici relais jiostajo, ki bi prenašala celoten program ljubljanske radijske oddajne postaje. Relais postaja bo dovolj močna in bi prišli na svoj račun tudi vsi oni manj premožni sloji našega prebivalstva, ki se zadovoljijo z detektorskimi sprejemnimi aparati in ki prebivajo v ca 2() km okolišu predvidene relais postaje. Pogajanja za uresničenje tega načrta potekajo ugodno in bodo v najkrajšem času z uspehom zaključena, ako se prijavi za to novo relais postajo dovoljno število naročnikov. Nova radio oddajna postaja v Mariboru bo izročila vsakemu interesentu po plačilu predpisane poštne radio naročnine pri pristojni pošti brezplačno, kompleten detektor (s kristalom in 1 parom slušalk) v brezplačno uporabljanje pod pogojem, da ostane vsaj eno leto naročnik, nakar preide detektor v njegovo neomejeno last. Prijave teh radiointeresentov za relais postajo so neobvezne kakor tudi za ostale radio-naročuike in bodo služile radijski jx>staji samo za podlago pri zaključku pogajanj za jx>stavitev nameravane relais postaje, vendar se bo na novo prijavljene interesente pri otvoritvi nove relais radijske postaje apeliralo, da postanejo stalni radijski naročniki. — Interesente zbira tukajšnja poštna uprava in vsi pismonoše. Zganjekuha. Mestni magistrat razglaša, da imajo vse stranke, ki žele kuhati žganje iz sadja, sliv, jabolk, tropin, droži z jakostjo nad 35 stopenj alkohola, predhodno javiti to oddelku finančne kontrole v Ptuju. Cerkveni koncert, ki se je vršil v nedeljo v proštijski cerkvi, jiri katerem je nastopil mešan zbor slovenskega j>evskega društva »Maribor« s pomnoženim vojaškim orkestrom je nad vse pričakovanje dobro uspel. Strokovno poročilo sledi. Isto društvo je priredilo isto popoldne cerkveni koncert v farni cerkvi pri Veliki Nedelji. Pri obeh koncertih je dirigiral čg. Janez Ev. Gašparič iz Maribora. Kulturni obzornik Zgodovina umetnosti v šolah Z veseljem pozdravljamo, da šolski učni načrti predpisujejo, na| se pri pouku, zlasti zgodovine in domoznanslva, obravnava tudi umetnost, splošna in domača. V nekoliko to že upoštevajo učne knjige. Seveda bi bilo želeti, da bi se o duševni kulturi, znanosti in umetnosti, priredil poseben, kratek in ja^en, namenom šole zadostujoč učbenik. Ker me stvar zanima, sem pregledal dva učbe-n:ka za srednje šole: Bučar: Zgodovina sredinega veka za nižje razrede srednjih šol, 2. izdaja, 1930. in Komatar-Capuder: Zgodovina novega veka za višje razrede srednjih šol, 1924. Obe k n i: >4 i imata za vsako večjo dobo in kulturo posebne oddelke o umetnosti. Prva imenovanih knjigi govori o bizantinski umetnosti (str. 21), o najstarejši krščanski umetnosti ima eno stran in pol (str 35 in 36). o arabski umetnosti tričetrt strani (str. 30 in 311, o umetnosti dobe Karla Velikega pet vrstic (str. 56), o romanskem slogu dve strani (str. 165 in 166), o gotskem slogu dve slrani (str. 168 in 169|, o renesansi nekoliko nad dve slrani (str. 265 in do 267) Druga knjiga pa ima o baročni in rokoko-umetnosli tri strani (157—159), o klasicistični (nc klasični), empirski in romanlični untcl-aosti dve strani (245 in 246), o umetnosti najnovejše dob. pol strani (str. 339). Ti pregledi so v splošnem zadostni, Žal, da sta knjigi brez slik, morda to izpopolnjujejo šolski učni pripomučki (slike itd.). V prvi knjigi moti, da je oizanlinska umetnost obravnavana pred splošno Uarokrščansko. Mimogrede omenimo, d» bi se .Bauhiitten« moralo prevesti z besedo stavbnice Flis, stavbinski slogi, 1885, str. 96), nc »stavbne koče , (: .r. 169). To priliko porabljam, da zlasti gg. veroučiteljc opozorim na dve veroučni kniigi, ki vsebujeta tudi potrebne in važne podatke o krščanski umetnosti. Pravim krščanske umetnosti, ker ta izraz ni Ie pravilen glede na veroučne knjige, ampak velja tudi v obče, saj do lahkožive rokoko-dobe pripada velika večina najvažnejših in najboljših del religiozni umetnosti. V mislih imam knjigi: Stroj: Kratka zgodovina katoliške Cerkve, 2. izdaja, 1922, 134 strani z 20 slikami, Din 10, in Stroj: Liturgika, 3. izd., 1922, 152 strani in 40 slik, Din 10. Prva knjiga govori v § 9. na straneh 25—27 o bogoslužnih prostorih in pokopališčih prvih kristjanov (katakombe in njih okras), v § 30. str. 77 o starokrščanskem stavbarstvu, o romanskem in gotskem slogu, in v § 36. na kratko o renesansi (str. 97). Izmed slik naj posebej omenim: Kristusov monogram iz Emone, bazilika v Ogleju, Gospa Sveta na Koroškem, stolnica v Djakovem. Mnogo več ima liturgika, kar jc že samo po sebi umevno radi tvarine, ki jo knjiga obdeluje. Saj sc katoliška liturgika giblje vedno v umetnosti tako v besedni (slišni), kakor v likovni (vidni). V § 5. str. 5—12 jc podan točen pregled o svetih krajih v raznih dobah, o stavbinskem razvoju in olcp-| šavali (kiparstvo in slikarstvo), z vednim ozirom I na domače kraje in umetnike. Pri posameznih pa-! ragrafih o liturgični cerkvcni opravi sc je pisatelj vedno oziral na umetno in estetsko stran, da, celo ikonografske podatke ima (str. 18 in 19). Važnejše stvari pojasnjujejo dobro izbrane slike. Iz naših krajev so med slikami: Stolnica v Zagrebu, Sv, Pc- I ter v Ljubljani, svetišče ljubljanske stolnice sv. Ni-| kolaja, veliki oltar pri Sv. Jakobu v Ljubljani, zna-j menita monštranca v Slavini, mašni plašč iz ogri-, niala Hasan-paše iz zmage pri Sisku 1593 (zdaj v I Narodnem muzeju), pluvija! in dalmatikc z vezeni-I nami s konca 18. stoletja (ljubljanska stolnica), ' oglejska bazilika (notranjščina), Matej Langus: Križani. iJruge slike pripadajo splošni zgodovini umet-| nosti. Vse posamezne slike imajo popis (str. 145 do 150). V oddelek beril v knjigi je sprejel opis Katakombe (zgodovina in slikarije); brez dvoma nima bolišega sestavka o tem predmetu nobena šol- ska i ;na knjiga, kolikor vem, tudi pri večjih narodih ne. Prav zadovoljni moramo biti, da imamo za verouk učni knjigi Zgodovino sv. katoliške Cerkve in Lilurgiko, ki dovolj obširno obravnavala umetnost in pojasnjujeta teorijo s številnimi dobro izbranimi, lepimi slikami. Mladina iz njih lahko spozna lepoto bogoslužja, bogoslužnih krajev in vsega, kar je v zvezi z bogoslužjem. Lepota bogoslužja bo prevzela mladino, da bo svete skrivnosti bolj spoštovala in se jih z večjo vnemo udeleževala. Vplivi, posredovani po razumevanju cerkvene umetnosti so, kakor priča izkušnja, najbolj trajni. Njemu, ki mu je ccr-kev v resnici lepa »hiša božja«, bo tudi »vrata nebeška«. M. J. D. Sinclair Lewis: Arrowsmith Roman. Poslovenil Stanko Loben. Založila Modra ptica v Ljubljani, 1933. — Odlični slikar malo-mestnega ameriškega sveta ter vseh drobnih malenkosti vsakdanjega življenja, ki tvorijo celoto in nudijo verno podobo resničnosti življenja, Sinclair Levvis, nam v svojem velikem romanu »Arrovvs-lilithu« odkriva na svoj širokopotezen način življenje mladega zdravnika, doktorja Martina Ar-rovvsmitba, v vsej njegovi težnji za znanstvenim delom v bakterioloških laboratorijih ter v silnem odjioru proti vsemu izrabljanju zdravniškega stanu in novih znanstvenih izsledkov s strani kapitalističnih finančnikov. S počasno doslednostjo vodi Levvis Arrovvsmitha iz deških let v visokošolski študij mohališke univerze, kjer jc mladi medici-ne.c že brezkompromisno nastopaj proti tovarišem — golim računarjem, kakor tudi proli profesorjem, ki »izdelujejo« zdravnike kol slroje. Vse naslednje življenje zdravnika-idealista se je zatikalo ob od-jior staroverskega ljudstva, stremuSkih, prazno-glavili, samohvalečih se tovarišev, tudi tedaj, ko se je umaknil iz podeželskih mest v znameniti ne\vyorški znanstveni zavod Muca Gurghka, kjer je Arro\vsmith našel le dva znanstvenika, a eden izmed teh je bil bivši njegov profesor z inoha-liške univerze, Max Gottlieb, vsi ostali 2 znanstveniki« tega zavoda pa so bili praznoglavi stremuhi. Tu je A. izsledil serum proti kugi, s katerim je na otoku sv. Huberta ustavil neusmiljeno delovanje kužnih klic ter na mah postal radi računske reklame njegovih predstojnikov slaven zdravnik. Toda čez račune newyorške visoke družbe je potegnil Arrovvsmilh kratkomalo križ in se umaknil v samotne gozdove k svojemu prijatelju biokemiku Terrvju, kjer sla se nemoteno, daleč od dolarjev in reklame, potapljala v bakteriološko delo. V romanu je med drugim razvit čudovito lep lik Ar-rovvsmithove žene Leore, psihološko poglobljeni so nekateri tipi zdravniškega stanu, med drugimi na zunaj čudaški tip Maxa Uottlieba, ki je veljal A. za najčistejši vzor. Kot rečeno, je »Arrovvsmilh« mozaični roman drobnih posameznosti, ki so med seboj povezane v nerazrušno celoto. Iz te veje cinična satiričnost zavita v dobrohotni humor na ameriško visoko družbo denarnežev, teatralno nastrojenih zdravniških ftiiikcijonarjev, ki opravljajo svojo službo radi rentabilnosti in imena, ne pa radi ljubezni do znanstva 111 reševanja človeštva. Predzadnja misel so vrta skozi ves roman. I11 ni le last ameriških, marveč tudi zdravnikov z oslalib kontinentov, ter končno ne v najmanjši meri slovenskih rešiteljev človeških življenj. Mimo socijalne kritike, ironizi-ranja življenja provinrialnih mest itd. je namreč v tem romanu najmočnejša kritika proli zdravni-kom-lovceni za denarjem. Morebiti bise dalo romanu z umetniške slrani le loliko prigovorili, da je malce prera/.tegnjen in zategadelj zgublja v nekaterih momentih moč enovitosti. Sicer pa je »Arrovvs-inilh po organičnosti kakor tudi [io človeški globini izredno močno delo, ki ga bo sleherni inteli-gen! z veliko koristjo bral. Zunanja oprema knjige je razkošna ter tako že na zunaj reprezentativna, kakor so povečini knjige Modre ptice. Glede tiskovnih napak, ki jih je v knjigi vsa sila, pa smo močno nezadovoljni: L. G. Proslava 1900 letnice Odrešenja pri Veliki Nedelji Velika Nedelja, 4. septembra. ?.c dolgo ni doživela vclikcmedeljska dekanija takega praznika, kakor je bila včerajšnja nedelja, praznovana pri Veliki Nedelji. Vsa proslava, katere se je udeležilo prebivalstvo vse dekanije, pred-poldne in popoldne, jc bila veličastna, vredna predmeta, katerega se jc proslavljalo. — Posebnost cele slovesnosti jc bila oddolžitev človeštva božjemu Odrešeniku za Njegovo ljubezen na križu in v presveti Evharistiji, z deli pokore in molitve, kakor kliče v tem jubilejnem letu ljudstvu vsega sveta, da bo rešeno iz sedanjega vsestranskega gorja. Vsi sloji ljudstva cele dekanije, ki šteje okoli 20.000 prebivalcev, so globoko razumeli edini pravi klic svetega očeta; zato so se tako mnogoštevilno udeležili celodnevne slovesnosti. Krona predpol- danske slavnosti je bila slovesna sprava in posvetitev prosvcteniu Srcu vseh župnij dekanije pod milim nebom pred Najsvetejšim. Najlepši in najveličastnejši ter obenem najbolj ganljiv je bil popoldanski zaključek slovesnosti, pri kateri jc pevsko društvo Maribor« pod vodstvom svojega požrtvovalnega pevovodje g. Janeza Ev. Gašpariča dovršeno proizvajalo Haydnovo znamenito cerkveno skladbo »Sedem poslednjih besed Jezusovih na križu«. Pred vsako poslednjo besedo je g. dekan Friderik Horvat na kratko razložil njen pomen za vse človeštvo, kar je vsemu občinstvu v natlačeno polni ccrkvi pripomoglo do globljega razumevanja skladbe same in skladatclja-mojstra. Vse jc pretresljivo učinkovalo na srca navzočih. Iskrena hvala vsem, ki so kakorkoli pripomogli k tej vsepožrtvovalnosti vredni slovesnosti. Vsemu irgovslvu! Naši rudarski revirji, zlasti Trbovlje, Hrastnik in Zagorje, so, kakor znano, zapadli v hudo slUn.o. Kadi premajhne zaposlitve v rudnikih jc omajana, v premnogih primerih pa tudi žc uničena eksistenca stoterih družin. Še prav posebno pa je prizadeta mladina, ki je žc končala osnovno ali meščansko šolo, pa sedaj ne najde nikake zaposlitve. Zato je potrebno, da v tej akciji po svojih možnostih sodeluje tudi trgovstvo in sicer na ta način, da bi trgovci pri sprejemanju učencev in učenk v prvi vrsli upoštevali učence iz rudarskih krajev. Zveza trgovskih združenj dravske banovine v Ljubljani apelira zato na vse slovensko trgovstvo, da to pri sprejemanju učencev in učenk uvažuic in s tem pripomore v hudi stiski, ki tare prebivalstvo v revirjih. Prijave sprejema Zveza trgovskih združenj dravske banovine v Ljubljani (Trgovski dom), j odnosno Akcijski odbor za pomoč gladujočim ru- | aarjem v Ljubljani, Wollova 1. i Kozolec pogorel Šmartno pri Litiji, 4. septembra. V Vel. Kostrevnici je Jožefu Sušniku te dni zgorel kozolec z lopo in notri naloženo otavo. (ioreti jo začelo ob pol 10 zvečer, ko so že vsi spali. Open) j'. | H najbrž podtaknjen. Na mesto so nrihittli domači gasilci in rešili, kar jc bilo mogoče. Kozolec ni bil zavarovan. Koledfi* Sreda, 6. septembra: Caharija, prerok; Pe-regrin. Novi grobovi + Umrl je Kari Korošec, pos. sin v Vrholah pri Laporju. V času ko ajda diši,, se je v soboto preselil v večno domovanje. Bil je član prosvetnega društva, pravi fant od fare. Naj se mu tam gori nad zvezdami dobro godi! Ostale vesti — Prvi razred državne učiteljske šole v Ljubljani letos vobče ne bo otvorjen, ker se je pri- »iglufcilo za vstop premalo učencev. Od 9 prijavljen-cev je bilo samo 5 popolnoma sposobnih za vpis. (Značilno1 za današnje razmere). — Cerkven koncert v Rajhenburgu. V četrtek dne 7. septembra, ob priliki romanja k Mariji Lur-ški v Slovenski Lurd, ki ga priredi dobrodelno društvo »Varstvo« iz Ljubljane, bo zvečer ob Zdravi Mariji, po rimski procesiji in slovesnih večernicah v lurški baziliki cerkvcn koncert, ki se ga udeleže poleg romarjev ludi številni verniki iz okoliških župnij. Ker vlada za ta koncert veliko zanimanje, bo ta večer še marsikoga privabil v Rajhenburg, če objavimo spored koncerta, ki jc sledeči: 1. Matija Tome: Slavnostni preludij, orgle. 2. Anton Foerster: »Domine in auxilium meutn respice«, op. 98, tenor-solo in orgle. 3. Carl Monar: Toccata op. 15, orgle. 4. P. Theodor Grau: »Ave Maria«, tenor-solo in orgle. 5. Paolo Mauri: Melodia, orgle. 6. E. Hochreiter: Molitev, orgle. 7. Cyrill Wolf: »Ve-ritas mea« op. 52, tenor-solo in orgle. 8. Dr. W. Volckinar: Psalm 23 op. 234, orgle. 9. Dr. Fr. Ki- — Napetost, nepravilno vretje v debelem črevesu, zaprtje jeter, zastajanje žolča, bod-ljaje, tesnobo v prsih, utripanje srca odstranite z naravno »Franz-Josei- grenčico, obenem se pa zmanjša pritisk krvi l.a možgane, oči, pljuča ali srce. Zdravniške izjave zaznamujejo uprav presenetljive uspehe, ki so se dosegli s »Franz-Josei« vodo pri ljudeh, ki veliko sede Vpisovanje v Dopisno trgovsko šolo v Ljubljani, Pražakova ulica 8/11 se Je prKelo. Dnevno 9 — 12 in od 4—6. Važno zlasti za onr, ki niso bili sprejeti v državne šote. da ne iigube leta. Na Durmitor Po železnici do Ustiprače. Za cilj letošnjih počitnic smo si izbrali — Durmitor. Namenili smo sc, da si ogledamo to gorovje, njegove stene, grebene in vrhove, ro-žicc, ki nu njem rastejo in ljudi, ki prebivajo in planšarijo tam doli. Vedeli smo, da je Durmitor bolj odročen, ko kor naše planine: da v njeni ni planinskih zavetišč, uiti markiranih in zavarovanih potov, da je doli nebroj kač, da jc vse bolj prvotno in neoskrunjeno s pretirano udobnostjo. Zato smo sc na to nušo pot temeljito pripravili. Kdor nns je videl, ko urno šli ponoči na kolodvor, jo lahko razpoznal, dn nosimo v ogromnih nahrbtnikih šotorske plahte, plezalne vrvi, lonec in ponvico, menažne škodcle. Opremljeni smo bili tndi z plcznlniki, plezalnimi klini, dokajšmjo lekarno z najpotrebnejšimi iiiedikamenti in obvezami, nosili smo odeje. brusno, v lokali nosil kakšen piilioljšek, ki lj ga je *tisuila mamica nli tetu za na pot. tudi špeeijiilne karte Durniitorjii, petrolejski jorivee in cepine smo vzeli s seboj. Zares, oprema je bila prav šarenu. Odpeljali Kino se skozi Zagreb, do Broda na Sivi. Do tu je štela naša odprava pet mož. Jesti. Jože, naj bi sc nam pridružil v Brodil. Dobil je namreč dopust, ki so inu ga pn. potem, ko je bil že popolnoma pripravi jen na pot, preklicali, tako, du je žalosten ostal v Brodu. Presedli smo v ozkotirno železnico, vo/.ili smo se vso noč, rano v jutro pa smo sc pri-trcsli v Sarajevo. Ogledali sino si mesto rn njegove znamenitosti: muze j. most čez Milja-čko. kjer je bil izvršen znameniti sarajevski atentat, tudi v tobačno tovarno nas je zanesla pot. Videli smo nekaj džamij, potem smo šli v čaršijo. Sarajevska čaršija je bila za nas ntijzani- movec: »Zdrava Marija«, tenor-solo in orgle. 10. I. Gollcr; Aleluja (preludij in fuga) orgle. Proslavo 75 letnice lurških dogodkov in 25 letnice svetišča Marije Lurške v Rajhenburgu bo ta konccrt brez-dvoma znatno dvignil in prvo splošno romanje Slovencev v Slovenski Lurd bo ostalo vsem udeležencem v lepem spominu. — Romarski shod v Novi štilti. V Novi Štifti pri Ribnici bo 8. septembra, t. j. na praznik Marijinega rojstva romarski shod. Spovedniki bodo že prejšnji dan na razpolago. Na praznik bo služba božja ob 6 in ob 10. Vsi vneti častivci Marijini, ste prijazno vabljeni, da pridite počastit našo skupno Mater v tej prekrasni in po starosti častitljivi cerkvi. — Posebni romarski vlak k Mariji Bistriški in v Zagreb zagotovljen dne !l. iu 10. sepl. Odhod iz Celja 14.58, Laško 15.10, Rimsko toplice 15.20, Zidani most 15.40, Loka 15.59, Sevnica 10.41, Rajhenburg 17.00, Brežice 17.21, prihod v Zlatar Bistrico 19.19. Odhod iz Zlatar Bistrice 7.52 in prihod v Zagreb 9.55. Iz Zagreba odhod 19.35 in prihod v Celje 2:!. 13. Na progah Šoštanj—Celje in Trbovlje—Zidani most plačajo lo tretjino vozne ceno proti potrdilu izletniške plačane vozovnice. — Hrana in stanovanje je preskrbljeno. V Zagrebu i pripravljajo Zagrebčani Slovenci in Hrvati lep sprejem. Prijave sprejemamo do sobote 9. sept. do 10. Kdor še ni prijavil naj to hitro stori in plača vozovnico. Čatežke Toplice Najbolj vroče rudiotermalno kopališče v dravski banovini (54'5°C). Za revmo. išias otrpclost. želodčne in ženske bolezni! - 01 1. septembra do 31. oktobra 20-dnevno pavšalno zdravljenje za ceno 1200 Din (stanovanje. 4 krat dnevno dobra hrana s kruhom. 20 kopeli, zdravnik, dovoz in odvoz od žei. postajo Brežice ali Dobova. takse in davek). Prospekti na zahtevo. — Oskrhniško mesto planinskega doma na Voglu. Turistovski klub :SKALAz razpisuje tnesto oskrbnika(ce) za svoj nov planinski dom na planini Vogel nad Bohinjem. Ponudbe z navedbo kavcije poslati na TK Skala. Ljubljana, hotel Metropol. — Posebni vlak v Belgrad, določen za 7. september, radi maloštevilnih prijav ne bo vozil, pač pa aranžira lak vlak za dne 16. septembra »Pul-nik« za islo ceno, to je 145 Din. Prijavljenci za vlak dne 7. septembra naj dvignejo vplačane zneske pri Higienskem zavodu v dopoldanskih uradnih urah. — Na orglarski šoli Cecilijinega društva v Ljubljani se prične šolsko leto 1933/34 v ponedeljek, 25. septembra. — Foto Pelikan, celjska podružnica v Rogaški Slatini, ima mnogo lepih posnetkov z ev-harističnega kongresa v Šmarju pri Jelšah. Razglednice so po 5 Din /.a komad. Dobijo se tudi v raznih velikostih. Foto-ntelje itna tudi lepe fotografije hiseromašnika nadškofa dr. A. B. Jegliča. Vpraša naj se na naslov: Foto Pelikan, Rogaška Slatina. — Avtobusni izlet za Logarsko dolino bo v petek 8. in nedeljo 10. septembra. Cena 133 Din.s prehrano. Prijave sprejema Putnik, za nebotičnikom. _ Cerkvenim zborom priporoča »Jugoslovanska knjigarna« v Ljubljani sledeče mašne pesmi: /\ Svežo bžo srajco ; drug c\oveK . k0 pridemo Provzda\P°^\k PdelQ domov, šni 'm dobrota. ie sveža sra£J> „ prC. diha.Zotoietodi dobnm te perrto opr°"° do \e ^ , do istega tip .1--« Ui se oo ou . , lllof niti in ;ade\' AoVe n Še\e te- idos»i niti »n n* - -n iaau». luknjasto xa Samo GAZELA TERPENTINOVO MILO GTJ 10 Č2 PER/lo e,Sro IN ZR/V mivejši del mesta. Po vegastih, tesnih ulicah se prerivaš med stojnicami, med konjiči, ki to-vorijo les, moko, sol, med bulami, ki imajo obraz za6trt s črno krpo; zdaj pa zdaj zaide semkaj avto, ki razbije marsikatero cestno idilo, pridrdra tramvaj; od vseh strani vpijejo firodajalci in ponujajo najboljše, najcenejše, znad tesnili in nizkih stojnic se dvigajo džamije, z kalotnimi strehami, ki s svojimi sivimi, elegantno slokimi minareti segajo visoko v nebo. Proti večeru ta pestrost earšije pojenja, iu ko leže mrak, ko zapoje nuiezifi s srebrnim glasom, se vsa ta mestna četrt zaziblje \ čudovit nastPoj orijentalske tajnosti... Kmalu smo morali zapustiti prijazni Sara j. Zopet smo se vkrcali na ozkotirno železnico, ki vozi na Višegrad in ki je najbližja zveza Bosne z Bclgrudoni. I a proga je med našimi na jlepšimi, najsli-kovilejšimi progami. Sprva ,se po smelih serpentinah dvigne prek nasipov, inostičev visoko nad Sarajevo. Kar dobro sliči Semmeringu. Ob postaji Bistrik, ki jc za Sarajevo nekak stranski kolodvor, si ti nudi krasen razgled na mesto samo in njega okolico. Železnica se vije nato, vsekana v živo skalo, visoko nad sotesko Mi-ljačke skozi neštete tunele, preko mostičev. zasek in nasipov. Do postaje Pale nas vlečeta dve lokomotivi, tu nam eno odklopijo, odslej gre proga le po ravnem in navzdol. Kmalu /.uvozimo \ sotesko bistre Prače. Voda si je priborila tesno pot skozi trdo skalo, pa ludi tehnika je premagala odporno bosansko naravo. Voziš >e preko zanimivih kombinacij: železnica pride iz tunela nn most in zgine zopet v hrib. Spoloma sreča varno izredno mnogo železniških čuvajev, vsak pu ima nn hrbtu puško. Prelepe vožnje je, za nas. kmalu konec, kajti dospeli smo na postajo 1'stiprača-Go-ražda. kjer izstopimo. Ime Ustiprača pride od j tod. ker sc prav v tem kraju Prača izliva \ Drino, z značilnim ustjem. (Dalje.) Beran E,: Tri slovenske sv. maše za mešani zbor. Pari. Din 36, glasovi po 5 Din; Gerbič Fr.: Slovenska maša sv. Frančiška za inešani zbor. Part. Din 12; Kimovec dr. Fr.: Pred Bogom. Mašne pesmi za mešani zbor. Part. Din 30, glasovi po Din 6; La-harnar Iv.: Slovenska sv. maša za mešani zbor. Din 16; Premrl St.: Mašne pesmi za mešani zbor. Part. Din 24; Sattner p. Hugolin: Belarjcva slovenska maša »Oče večni« za mešani zbor. Part. Din 16, glasovi po Din 4; Sattner p. H.: Miklošičeva slovenska maša za mešani zbor. Part. Din 14, glasovi po Din 4; Sattner p. H.: Kvišku srca, slovenska maša za mešani zbor z orglami. Part. Din 24, glasovi po Din 5; Sattner p. H.: Mašne pesmi zu mešani zbor. Pari. Din 40, glasovi po Din 6; Tome Matija: »Stopil bom k oltarju.« Slovenska maša za mešani zbor, deloma z orglami. Pari. Din 20, glasovi po Din 4; Žcleznik M.: 14 mašnih pesmi za mešani zbor. Part. Din 32, glasovi po Din 6. — Trgovski tečaj. Starši, še je čas. da vpišete svojega otroka v enoletni trgovski tečaj SI D Maribor, /.rinjski trg 1-1. Praktičen trgovski pouk, nizka šolnina. — Pri ishijasu sledi na kozarec naravne »Franz Josctovc« grenčice, popite zjutraj na tešče, brez truda izdatno iztrebljenje črevesa, kar povzroči ugoden občutek olajšanja. — Evropski radio-sprejemnik. V septembru 1931 se je pojavil prvi aparat, zgrajen po principih »Super lnductunccc. Velik uspeli, ki ga je dosegla prva serija teh aparatov, je bil dokaz, du »Super Inductanccc-princip pomeni res novo pot v izdelovanju rad i o-a para to v. \ sledečih letih 6e je pojavila serija &00 in (>0o kot dokaz zmage »Super Inductance«, ki se je tudi v praksi pokazal kot odličen in edino pravi radio-sprejemnik za Evropo in evropske radio-razinere. To brez dvoma dokazuje, du so imeli prav Philips laboratoriji s svojim stališčem: Super Inductance aparati so edini za Evropo, ker je občinstvo vedno bolj in bolj zaupalo temu novemu principu. Slednjič liodo zmagali sa-tno oni proizvodi, ki so dorasli tem zahtevam. Prednost »Super Inductance« principa je na kratko ta-le: dober sprejem tudi pri dolgih valovih. brez šuma in piskanja, kakor pri drugih prvovrstnih aparatih z enako selektivnostjo in občutljivostjo. Od sto kupcev radio-aparata jih brezdvomno 99 nc pozna radio-tehnike iti ne ve. kaka je razlika med »Supcrhct« in Super Inductance«, toda publika sliši, publika želi sprejemati to ali ono postajo čisto in jasno brez šuma. — Pri slabi prebavi, slabokrvnosti, shujšanju, bledici, obolelosti žlez, izpuščanju na koži, tvorih uravnava »Franz-Josef« voda izborno toli važno delovanje črevesa. Celje Radio frogrami liadio-Liubtiana > Sreda. 6. septembra: 12.13 Plošče 12.4' Poročila 13.00 Cas, plošče, borza 19.00 Otroški kotiček (gdč. Vencajz) 19.30 Plošče 20.00 Literarna ura: I/. 5. zvezka Levstikovih zbranih spisov (prof. Fr. Vodnik) 20.30 Prenos iz Belgrada 22.30 Čas, poročila, angleške plošče. Četrtek, 7. septembra: 12.15 Plošče 12.4-5 Poročila 13.00 Čas. plošče, borza 19.00 Radio orkester 20.00 Gospodinjska tira: O III. gospodinjski razstavi, ki se vrši za časa velesejma v K paviljonu (gn. Lapajnc) 20.30 Vokalni solistični koncert g. Julija Beteila 21.15 Klavirske mladinske skladbe (gg. dr. Švara in Eržen) 22.00 Radio orkester, čas in poročila. Drugi programi i Četrtek, r. septembra: Belgrad: 19.30 Francoska glasba, Radio orkester, 20.5 OPrenos i/. Ljubljane. — Zagreb: 20.50 Ljubljana. — Dunaj: 19.00 Operetna ura (orkester in tenor solo), L'0.45 Simfonični koncert. — Budimpešta: 12.05 Simfonični koncert, 18.15 Operni orkester, 120.15 Godalni kvartet. 21.35 Ciganska glasba. — Frankfurt: 20.00 Operna glasba. — Leipzig: 20.00 Koncert simfoničnega orkestra. — London: 20.00 Radio orkester. — Milan: 20.50 Sakuntala. opera. Fr. \lfano. — Miinchen: 21.00 Simfonični koncert s solisti. Ustanovni občni zbor pevskega društva Celjski zvon sc je vršil v ponedeljek zvečer v Domu v Samostanski ulici. Občni zbor je olvoril v imenu pripravljalnega odbora g. opat Jurak, ki je ludi pozdravil vse navzoče pcvcc in pevke. Po prečitanju in odobrenju pravil so se vršile volitve odbora in preglednikov računov; odbor sc bo konstituiral naknadno. Sklenjeno jc bilo tudi, da te začne s pevskimi vajami prihodnji teden in jc bilo sprejeto, da bo vodil pevske vaje g. Močan Mirko. Po zaključnih besedah g. opata, ki jc želel, da bi se razlegalo petje »Celjskega zvona« tako kakor glas velikega larnega zvona, ki je ostal tudi po svetovni vojni in vabi vernike z vseh strani, je bil ustanovni občni zbor .zaključen. ■& »Jadranski dan«. V zvezi s pomorskimi svečanostmi v Splitu priredi tukajšnja podružnica Jadranske Straže danes ob 8 zvečer v dvorani Narodnega doma javno predavanje. Predaval bo univ profesor g. dr. Lj. Bohin o temi: Slovenci in morje. Prcdpoldan bo podmladek razprodajal propagandno literaturo in slike šolske ladje. Udeležite sc predavanja in ne odklanjajte podmladkarjev. Pomorskih svečanosti v Splitu se udeležuje nad 60 Celjanov, članov Jadranske Straže. j& Letno gledališče v Celju. Priprave za uprizoritev dr. Novačanove drame >Herman Celjski-, ki jo vprizori Celjski Studio v četrtek, pelek, soboto in nedeljo so končane. Predstave se bodo vršile ob delavnikih ob 8 zvečer, na praznik in v nedeljo pa ob 4 popoldan v mestnem parku. Glavne vloge imajo v Celju priznani igralci in igralke: gg. Gradišnik, Pfcifer, Košič, Jurač, Miklič, Debel jak. Ramšak, Skaberne in gdč. Turkova, Brežnikova, Komavlijeva in Millieršičcva. 0" Rezervnim oficirjem. Pododbor UROIR po-ziva gg. rezervne oficirje, da sc udeleže v uniformi ali z znaki svečane službe božje danes na rojstni dan Nj. Vis. prestolonaslednika Petra ob 8 \ farni, nato pa v pravoslavni ccrkvi. Udeležba obvezna po pravilih službe. Ob 10 bo na Glaziji vojaška parada, zvečer pa po mestu bakljada. J3r Umrli so: Rojnik Ana, 66 let, mali konto-ristinje iz Celja; Guček Ana, 37 let, žena skladiščnika mestne elektrarne. Siniša Smiljenič, sekretar jugoslovanskega poslaništva v Parizu. 37 let. Pogreb sc vrši danes ob 4 popoldne. Pokojni je iskal zavetišča v celjski javni bolnišnici, a jc umrl. — Naj počivajo v miru! & Predavanje za mojstrske izpite. Ker sc bodo začeli že v prvi polovici septembra v Celju zopet mojstrski izpili in da se da tudi zunanjim kandidatom prilika pouka, priredi Okrožni odbor Obrtniških združenj v Celju (Gledališka ul. 2. priti.) poldnevni tečaj, odnosno predavanje o zakonu o obrtih, zakonu o zavarovanju delavcev, zaščiti delavcev, o davčnih predpisih, o osnovnih pojmih knjigovodstva itd. Ker je predavanje za kandidate zelo važno, sc vabijo pomočniki in pomočnice, da se ga udeležijo. Predavanje je brezplačno. (Kedaj sc bo predavanje vršilo? Prosimo pojasnila.) <3 Ukradeno kolo. V noči od ponedeljka na torek je bilo okrog polnoči ukradeno nekemu pos. sinu iz Ccrkovca pri Sv. Juriju ob j. ž. izpred neke gostilne v mestu moško dvokolo znamke »Bren-nabor«, št. 1806542, črno pleskano, vredno 1500 dinarjev, <2f Čuden način reklame. V izložbenem oknu neke tukajšnje trgovine smo opazili »lvojczični oglas, da sc sprejmejo na stanovanje in hrano dijaki in dijakinje, Dočim jc slovenski tekst popolnoma v redu, smo v nemškem besedilu zapazili, da »Schulcr oder Schiilcrinen vverden in vollc Vcr-pflegung in deutsche Familie genommen«. Podčrtanega v slovenskem besedilu nismo našli. Cerkveni vestnih Bratovščina sv. Rešnjega Telesa bo imela svojo mesečno pobožnost jutri v uršulinski ccrkvi. Ob 5 bo prva sv. maša, ob pol 6 pridiga in oh 6 «v. maša z blagoslovom za žive in rajne ude bratovščine. Vabimo vse častilce sv. Rešnjega Telesa, da se v obilnem številu udeleže evharističng pobož-nosti v uršulinski cerkvi, Poizvedovanfa Od hotela Miklič o Frideriku M. ustanovljena loža I ri zemeljske oble«, je dobila naslov »Nacionalnega retla Friderika Velikega«, dočim se je spremenila »Velika loža nemških prostozidarjev« v »Nemški kristijan-ski red križarjev«. Masonske obrednosti v splošnem in na Nemškem poseibno kažejo sledove nekdanjega iudojrunskcga češčenja soln-ea. lo je jako všeč onim Hitlerjevim pristašem, ki hočejo »približati krščanstvo severnemu, pristnemu nemškemu |k>ganstvu«. Herman \Yirth, apostol tega gibanja, piše dobesedno, da »bo moglo imeti nemško prosto/i-darstvo v zgodovini prenovljenega krščanstva isto ulogo, kuko jo je imel Luther zu razvoj dosedanjega krščanstva«. George \Vashington. ki je pred 150 leti podpisal mirovno |M)gcl na letališče v Dugny. Berlinski škof dr, Schreiber umrl V petek zvečer je umrl v Berlinu dr. Chri-! stian Schreiber, prvi berlinski škof in eden ; najodličnejših nemških cerkvenih knezov. Pokojnik je bil znan tudi izven Nemčije po svojih izredno lepih upologetičnih člankih, ki jih je : prigodnostno pisal v dnevnem časopisju, zad-i nja letu zlasti v »Germnniji«. Bil je velik pri-! jatelj žurnali/ma in ni zamudil nobene pri-j like, d« ne hi poudarja, važno kulturno po-i slanstvo dobrega tiska. Berlinski škof je bil | od I. 1950, preje pa je bil že 10 let škof v Meis-senu. Kot berlinski škof je bil izredno priljub-i Ijen in spoštovan radi svoje a|)ostolske goreč-; nosti in dobrosrčnosti. Bil je pravi a|>ostol Berlina in zlasti revežev. Umrl je star 61 let. Dunajska »Die neue Weltbiiline« prinaša Fr. Kruegerjevo razipravo o vojnem pomenu ra/iskavanja stratosfere po prof. Pickardu. Voj-skov0 km daleč. Piekardov dvig je oiiioč vsem potrebnim pripravlja mednarodni kongres filantropov. V zvezi s pripravami k zborovanju so zaslišali člani društva na ulici ali po prenočiščih sto dunajskih bt •račev. Vsi so morali povedati svojo življenjsko /godbo in vzroke, ki so jih upropastili. Seveda so nabiralci pozneje skrbno overili in preizkusili vse |>odatke, ker je znano, da berači radi pretiravajo lastilo nesrečo. A tudi potem jc nudilo uradno zl>rano gradivo pre-treslji vo povest človeške nesreče. Najmlajša izmed legitimiranih beračev je bila 15-letna deklica z 2-letnim bratcem v naročju. Najstarejši berač je bil 65 let star. Največje presenečenje so pomenili socijalni podatki. Izkazalo se je. da izhaja 47 odstotkov, torej skoro polovica beračev iz srednjih ali celo premožnih slo jev. Malomeščanska revščina kot posledica vojne in propadanju denarja jc znana. A široka javnost vendar ni mislila, da je postala beraška malha redno zadnje zatočišče za te sloje. Med omenjenimi berači so se našli številni starovpokojenci: en sodnik, dva gimnazijska profesorja, en Ijudskošolski učitelj. Poleg upropaščenih hišnih lastnikov je bil zabeležen tudi en nekdanji gostilničar. Vsi so žrtve povojne zadolženosti. Ena tretjina vseh beračev ima visokošolsko izobrazbo. 42 izmed njih je dovršilo gimnazijo, 17 trgovsko akademijo. 4 srednjo tehniško šolo in 2 umetnostno akude-mijo. »Najnovejši« med berači je nastopil svoj poklic šele pred enim dnevom, »najstarejši poklicni berač« steguje roko že nad 20 let. Pretežna večina si je pričela služiti grenki kruli pred [»etimi ali šestimi leti. Vsi berači enako zatrjujejo, da se ne bo nikoli vrnila i preteklost: mož. kije postal prosjak, bo prosjačil do same smrti... Povprečen dnevni zaslužek dunajskega berača znaša 5<»—00 Din v naši valuti, a številni »strokovnjaki« ta izkupiček rodno podvojijo. Na Dunaju imajo do pet tisoč j K) večini zabeleženih beračev z uradnimi »obrtnimi listi«. Torej jim nakloni občinstvo vsako leto do 108 milijonov Din. Društvo, ki je ugotovilo navedene podatke, poudarja v svojem poročilu, da bi lahko /.ulegel ta denar neprimerno več, pod pogojem, da bi delili podpore iMinesto zasebnikov sami uradi. Sniotreno urejena socialna politika bi olajšala več gorja kakor slučajna miloščina. Žalibog zapravljajo berači svoj »zaslužek« predvsem za alkoholne pijače. Kupujejo tudi najrazličnejše stvari, ki jih nikakor ne moremo šteti med »nujne življenjske potrebščine«. Strah Evrope pred 250 leti: veliki ve/.ir Mustaft paša, ki je oblegal Dunaj, pa ga je 12. septembra premagal poljski kralj Sobieski in s tem r. šjj Dunaj in Evro[>o. Tovorni parnik, ki ga je zadnji silni vihar na Atlantiku zalotil na visokem morju in ga kot razbitino vrgel na peščino v Mehikanskem zalivu. Kioinuir dojdemo kopati zuil se nuni letos ue obetu kaj prida uridelck. Svoje kože ne tvegajo zastonj Letalec, ki je premagal ocean, je zdaj navaden pojav. A kljub temu lahko zasluži lep denar, posebno če doseže katerokoli razpisano nagrado. Sicer pa so viri teh dohodkov dokaj presenetljivi. Neki angleški prekooeeanski letalce se je zadnjič takoj udeležil nogometne tekme. Dobil je za to do 360 tisoč Din na račun obljubljenih 20 odstotkov vstopnine. Potem je nastopil v kinematografu, kjer je delil podpise. Iu je vnovČil še 60 tisoč Din. — Drugi oceanski zmagovalec, Američan, jc še dokaj lioljše izkoristil svoj uspeh. Prejel jc 720 tisoč Din od bencinske tvrdke, 60 tisoč od razstave svojega letala in 300 tisoč za reklamna dovoljenja. Zahvalil se je za i/v rstno blago vsem tvrd-kam, kjer je bil nakupil potno zalogo, in tudi od njih je prejel znatno nagrado. V celem je vnovčil ta izredno trgovsko nadarjeni letalec do 3 milijone 600 tisoč Din. Knjige, predavanja, članki tudi vržejo zaslužek. Zadnjič je zaslužil neki francoski letalee nad 50 tisoč dinarjev pri pariških dnevnikih toliko. Lelalke .so še na boljšem. Modne trgovine rude poklanjajo naj- boljša krzna, toilete, čevlje in si. Če pa hočejo razstaviti ali celo razmnožiti sliko letalke, morajo plačati zopet posebej. Za,k a j se pa Janče danes tnko drži?« I epee. misli, da je bogvekaj, če ima ote- )C» K.Cit