PRO
C« a* luu
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
*ul>»crletftia i«> 00
STEV.—NUMBER 210
Chlcago, I1L, torek, 6. septembra (Sep. 6), 1332.
Mite Jhnu U. UU. «| *a
UltM*.
k im.
14. 191
I«It, «U
ton tlOS, A«t of
AccepUnc« fw —Ihnf st spccia! raU of
Nemški veterani zahtevaje militaristično vlade
Parlamentarke« J« mrtsv, pra-vi njihov voditelj. JeklenočeU-darji odobrili Papenov pro-jrram ekonomske rekonstruk-cije. — Na smrt obsojeni fašisti pomiloščenl v dosmrtno
j<*>__L
Berlin, 3. sept. — Kancelar Franz von Papen in člani njegovega kabineta, skoro vsi še živeči generali, ki so se udeležili gvetovne vojne; bivši kronprinc Friedrich Wilhelm in bivša kron-princezinja ter drugi Hohenzol-ernci so počastili s svojo navzočnostjo konvencijo Asociacije je-denočeladarjev, ki jo tvorijo vojni veterani. Navzoč je bil tu-<i švedski kronprinc Gustav A-dolf ter veliko število knezov, vojvod in druga aristokracija.
Bivši kronprinc je bil deležen velikanskih ovacij kakor tudi o-gtali Hohenzollernci. Skupini generalov je načeloval bivši feJd-n a t nal August von Mackensen.
Iz govora Franza Seldta, voditelja jeklenočeladarjev, se je odražal triumf, ko je otvoril konvencijo v športni palači. Njegov govor je poslušalo okrog 150,000 vojnih veteranov, ki so imeli na sebi rjave uniforme. '^Parlamentarizem je mrtev v
Sodnik sankcioniral ropanj« radarjev
Upravitelju bankrotirane družbe
celo čestital radi "vnetoeti"
DanviHe, IU. — (FP) — Rudarji, ki so bili ociganjeni na plači, ko je zadnjo spomlad bankrotirala Interstate Coal Co., so izgubili tožbo proti upravitelju te družbe G. A.. Brewertonu is Chicaga. Rudarji so na sodišču vložili peticijo za odstranitev Brewertona od upraviteljstva, kar pa je sodnik Lindley odklonil.
Ko je Brewerton, ki je predsednik Brewerton Coal Co. in Brewerton Coal korporacije, prevzel upraviteljstvo Interstate Coal Co., je rudarjem povedal, da ni denarja za izplačitev zaostale mezds za dva tedna.
Najel je nato neko osebo, ki je šla krog prizadetih rudarjev in "pokupila" njih zaostalo plačo. Nekemu rudarju, ki je imel dobiti $70, je dal $3, ostalim pa od 70% do 75% manj kot je znašal njih zaslužek. Nekemu rudarju, ki je bil izgubil roko in je imel dobiti $980 odškodnine,
ŽELEZNICAMICcnz"!, NAPOVEDUJEJO BOJ NEDINCIJAR
•Tariamentanzem je mriev v,»------r—:	,
Nemčiji," je dejal Seldt.	posredovale plačal $225.
šel je čas vojaštva. Ljudje z manjšimi sposobnostmi se bodo morali držati v ozadju. Vlada in-eriornih oseb je zlomljena. Prišli smo v Berlin, kjer bomo tudi ostali.
"Prvi naš cilj je postal že realnost: v naših srcih je vzbudila želja po samoobrambi. Drugi naš cilj je ponovna uvedbs pri
Driavs prevzela koatrelo pošiljat vami toopemsklh čsao-plsov	j
Voditelji razočarani, ker magna-ti niso Izpolnili obljub, ki so jih dali železničarjem na člka-ški konferenci
Sodnik Llndley je priznal, da to ropanje delavcev ni bilo "etično in pravilno" s strsni Brewer-tona, vendar pa ni bilo "nelegalno," ker upravitelj ni napravil nobenega osebnega profita s temi transakcijami.
Sodnik je šel še dalj: Zagovarjal je tega operatorja in izkoriščevalca, češ, da "so temu
I Clevelaitd, O., 3. sept. — Krog 1,750,000 železniških delsvcev se bo borilo z vso energijo proti predlsgsni redukciji mezde za dvsjset odstotkov. Tako so izjavili voditelji 21 unij in brstov ščin, ki tvorijo Railway Labor Ezecutives' Ass'n.
Voditelji lelezničarjsv niso samo razočarani nad dogovorom, ki je bil sklenjen v Chicsgu pred nekaj meseci in je določal redukcijo mezde za deset odstotkov, temveč se tudi čudijo, da so železniški msgnsti prišli ns dan novo zahtevo, naj železničarji pristanejo ns nove redukcije.
Ns čikaški konferenci so u-pravitelji železnic obljubili, da bodo uposlili več delsvcev, ako unije prfstsnejo ns znižanje. To se ni zgodilo. Nsmesto tega se odslovit ve nsdsljujejo. Kroj: 700,000 železničarjev je seda brez dels, mnogo ps jih dels le psr dni v tednu.
V uradih brstovščine železniških unij so soglasno sklenili, da bodo vodili odločen boj prot vsem poskusom za znižanje živ ljenskega standarda.
gi uan cilj jc jjuiiuvim utouu« k" .	, ___ ,	.
»njenega vaMIm« S-M^MI&^SS;,
česar se bodo razvile najvišje duhovne vrednote Nemčije in 4gstni narodni voditelji.
"Mi nočemo, da bi se duh, katerega se je nemški vojak navzel v strelskih jarkih, izgubil. Toda mi ne bomo aplicirali tega duha v novi vojni;' skušali ga bomo povzdigniti, da bo služil mirni rekonstrukciji našega naroda."
JeklenoČeladarji so izjavili, da bodo podpirali rekonstrukcijski program Papenovega režima. "Par reform ne zadostuje," je dejal major Franz von Stepha-ni, podpredsednik veteranske organizacije. "Spremeniti mors-mo ustavo in reorganizirati ekonomski sistem, drugače ne bomo nikdar dosegli popolne notranje in zunanje svobode."
Stephani je zaključil svoj govor z izjavo, da je vetersnsks organizacija "kladivo v božjih rokah, ki bo skovalo zedinjenje in svobodo nemškega naroda."
Berlin, 3. sept. — Včeraj je pruski odbor komisarjev pomilo-•til pot fašistov, kateri so bili nedavno obsojeni v smrt na sodišču v Beuthenu, v dosmrtno ječo. Fašisti so bili spoznani krivim, da so umorili nekega komuna v političnih izgredih. Seji komisarjev je predsedovsl ksn-®*lar Papen.
Odbor je potem podsl ursdno fcjavo, v kateri pravi, ds je po-tniMil obsojence ns podlsgi &j*t\a, da niso takrat, ko so izvršili dejanje, š evedeli, da je predsednik Hindenburg izdal de-ki določa smrtne kazni za politični umor.
Voditelji centristov so naznani''- da je prišlo do dogovora med njimi in naciji, da se število čla-nf>v pruskega kabineU zniža od m na štiri. Ministrski predalnik bo imel tudi portfelj fl-ttanrn#-w ministra. Fašisti bodo d(>»'ili |K>zicijo notranjega mini-*tr* in * tem kontrolo nad poli-
je Vdanih okolščinah Brewerton storil nsjboljše kar je mogel." Kot upravitelju bankrotirane kompanije mu je sodnik celo čestital vsled njegove "vnetosti."
To je tipična "pravica," kate re je delavec deležen pod kapi talizmom. Kdor zna ropat, lahko ropa, samo da to dela "postavno."
Mohiiki predsednik pode
fMtoNM»| M
Kot zrok se navaja bolezen. Voj-aiwfcn|slii Hadrignei bo naj* brž zaasdel predsedniško mesto
ILUNOISKI H' nega WaMnitona
DARJI SNBJEJO NOVO VNIJO
Belgrad, 8. sept.—Znano je, da vlsds že dolg« časa zatira svobodo jugoslovaaskegs časopisja, sedsj pa jsipodv«®1« dr*' stične korake proti inozemskim časopisom, ki prihajajo v Jugoslavijo in ksterlh reporterji v tej državi opisujejo resnične dogodke.	. .
V dosego tegs najmena je vlada razglssils državni • monopol ns pošiljstve inozemskega časopis-ja. Avsla, uradna časopisna agencija, bo imela kontrolo nad tem Časopisjem, frivatne časopisne firms so bil* le obveščena, ds morsjo likvidirati tvoj blznlf v prihodnjih treh tnesecih. A ve la pa je Že pričfels a svojimi funkcijami.
Avtoritete menijo, ds bodo potom ene vladne organizacije laglje kontrolirale pošiljsnje inozemskih revij in časopisov, ka teri objavljajo vssti in poročila ki ne ugajajo obstoječemu reži mu.
Avtorji "Rferjr-Go-Rounda" toda-' II novo knjigo o "višji družbi" In washtngtonsklh lakajih kapitalizma
)P0U SPORAZUM SEB RUSIJO IN TURČIJO
Isrskli so ss sa ločitev od UMWA. Nejevolja proti We*erJu In drugim uradnikom narašča«—-Peabody Coal Co. uaUvils obrat
Posvetovanja * Beli Mil
Predsednik pozvan, naj izravna diference med vladno korpora-cijo in farmskim odborom
Pretep ns pacifističnem shodu v Parizu
Pariz, 3. sept. — Dvsjset oseb je bilo rsnjenih in krog 50 aretiranih v zvezi s pretepom, ki je nastal na pacifističnem shodu in kateregs so provoclrall mllltari-sti. Deset tisoč ljudi je prišlo na shod, da sliši poročilo mednarod-negs komiteja, ki je bil formiran na antivojnem kongresu v Amsterdamu. Na shodu je imel nastopiti tudi Maksim Gorki, sloviti ruski pisatelj, s ga je bolezen zadržala v Parizu.
Po 28-mesečnl ječi odšel v Rusijo
Ssn Pedro, Cal.—Japonski komunist Tsuji Horluchi, ki je presedel v ječi 28 mesecev kot posledica stsvke poljedelskih delav cev v Imperial dolini 1. 1980, je dobil dovoljenje zs prostovoljen odhod v Rusijo. Po prestani kazni bi imel biti deportiran na , ttponsko, American Civll Llber-ties unija pa je Izposlovala prostovoljen odhod. Stroške plsčs Mednarodna delavska obramba.
Z njim vred je bilo poslanih v zapor od enega do štirinajst let tudi deset drugih agitatorjev. Po stsvki se je zvedelo, ds so se bili v unijo utlhotaplll tajni agentje, ki so bili celo bolj "ml-litantni" kot komunisti in jih potem potlačili v ječo.
Državna federacija sa bresponsl-
Mežico Clty, 8. sept. — General Juan Jose Rios, minister zs notranje zadeve, je snoči naznanil, da je predsednik mehiške republike Psscusl Ortlz Rubio de-mlsljonirsl. Res Ignacij h bo danes predložena parlamentu. Rečeno je bilo, da bo Rubio odpotoval v Združene države, morda v Rocheeter, Minn., kjor se bo zdrs vil.
General Plutarco Elias Cslles, najmočnejša osebnost v mehiški politiki, je odklonil komentsr o reslgnaclji, dssi je znsno, da Je med nJim in predsednikom prevladovalo veliko nesoglsaje, ko je bil Cslles še vojni minister.
Rubia bo najbrž nasledil gene rsl Abelardo RodrJguez, vojni minister. Ako se to zgodi, tedaj bo vladal Mehiko do meseca decembra 1084, do prihodnjih predsedniških volitev.
General Miguel M. Acosta, minister prometa, bo morda zavzel pozicijo vojnega ministra, ako bo Rodriguez postal predsednik.
Washington, D. €., 8. sept. —■ Radi nesOglssja < med rekon-strukcljsko finanftto korporaci-jo in zveznim fapnskim odborom glede posojila $50,000,000 žitni stabilizacijski korporacijl, da ne bi poslala žita In bombaža, ki ga ima v svojih skladiščih, na trg do prihodnjega leta, ss js vršilo *SČ jM&etovanj pil predsedniku Hooverju.
Dssi je korporacija naznanila, da je že določila omenjeno vsoto v ta namen, nekateri kro* gi trdijo, ds js bilo naznanilo netočno. Konference, ki so se doslsj vršile v Beli hiši, niso mogle lzravnstl razlik med kor-poracljo in člani zveznega farm-skegs odbora.
■ PoUsdelskl tajnik Hyde ss Js včersjL dvskrst oglasil v Bell hiši. Enkrst ga je spremljal James C. fltone, predsednik fsrmskegs odbora, ki se js nepričakovano vrnil v Washlng-ton, ko Je bilo objsvljeno ns-znanilo, ds bo odbor prejel posojilo od korporseljs pod pogo jem, ds ns postavi bombsžs takoj ns trg.
I Taylorville, IH., S. aept. — Re-prezentanti rudarskih stavkar-jev so na avojem zborovanju v Gillespieju sklenili, da se odcepijo od United Mine Workers of Americs in ustanove novo unijo. Zastopniki stavkarjev so tudi izjavili, da representirsjo veČino iilinoiaklb rudsrjev.
Svoj odlok so rssglssili v izjavi, katera pravi:
"Predlagamo definitlvnl prelom i uradniki UMWA, ki naj se takoj isvrŠi, obenem pa predlagamo uatanovitev nove unij«."
Ta akcljs je bila odobrens soglasno. IUlnolske rudarske unij« so poslale na zborovanje 250 delegatov, unije Iz Indlane ps 22. Vsska od teh grup je podala Izjavo, da reprezentlrs 75% rudarjev v Indlsnl In Illinolsu.
Rudarji, ki so pretrgali stike z mednarodno unijo, niso ursdni-ki krsjevnih unij, temveč pred-stavljsjo člsnstvo — "rsnk and flle." IzrekU so ss ss takojšnjo konferenco s operstorji, "ki naj bi rezultlrala v novi mezdni pogodbi, ksters bi bils prsvičns sa obe strani."
Delegati so Izjavili, da nova orgsnizscljs ne bo radikalna. I-mels bo ists cilje kot UMWA, od katere so se ločili z namsnom, "da rešijo unijo."
Ju obtožili, da sta uiurplritft oblast in s tem ublls moralo med člani dvanajstega distrikta. Oba sta sgltlrsla za sprsjstjs pogodbo, ki določs redukcijo dnsvns mesds ns pet dolarjsv. Pri prvem glssovsnju rsšens z bila dans
Rudarji trdijo, ds Js bila tudi na drugem referendumu poražena, s uradniki ao naznanili, da J« nekdo ukradel glasovnies, prsdno ao bilf seštete.
Pesbody Coal Co. Js nasnanl-Is, ds bo ustavila obratovanja v svojih premogovnikih v Taylor-villu In okolici sa nedoloten čss. V njenih rovih Je zsdnjs dni ds-Islo le neznstno število rudarjev.
Washington. — (FP) — Trije reporterji v Wsshingtonu, ki ao lsnsko Isto apiasll knjigo "W*sh-ington Merry-Go-Round" s velikim uapehom, so sedsj isdsll novo knjigo pod nsslovom "More Merry-Go-Round". V nji ns dsljujejo z "debunksnjem" ofl delnega Washingtona, kapiUli-itičnih lakajev in ao odgrnllt aaator na potratno življenje "višje družbe".
V poglavju "Plea depresije" slikajo kontrsst msd bogatimi pojsdlnsml ln raskošju buržoa-slje ter med demonstracijami brezposelnih v zadnjem decem bru, ko so prvič prikorsksll 1 Wsshlngton. "Ples depresije" so ssklj učili s opisom nasilnega isgona bonusnlkov is glavnsgs mesta. Slika socialnih kontra stov Je Uko močna, da Hooverju gotovo ne bo ugajala, ksr njs-gova admlnlnstraclja nastopa vlogi zlobnsša.
Avtorji so si privoščili tud "devet starih ofianoev" — svezns vrhovne sodnike, ki deželi narekujejo soolslne in ekonomske norms. O tem sodišču je sUr Andrsw Furuseth, voditslj mor-nsrjsv, Is prsd leti rskel, da Js "amsrtški Bog". ,
Sllčno ss' lsrašajo tudi avtor jI "Mors Merry-Go-RoundsM Desetletja dsls ln milijoni dolarjev so lahko potrošeni v _ taci j i sa odstranitev kakšnsgs barbarizma", prsvljo s oslrom na dslsvsto lakonodajo. "Ampak ds je nova postava v
Turški zunanji minister izjavil, da Carigrad ne bo kitll določb nedavno sklenjenih pof od k med obema državama
^ptotjv • |wiNlil Irskimi poji
Carigrad, 8. sspt. — Vstop určlje v Ligo nsrodov se je zvršil pod pogoji, ds se turška vlsds ne bo pridružila koncentrirani akciji proti Sovjetaki liniji, ako bi jo pridela Ženeva.
Prijatelj sks pogodbe med sovjetsko Rusijo ln Turftijo bodo ostale v veljavi, neglede na obligacije, katere je prsvssla Turčija, ko ss js pridružila Ligi na-rodov.
|To js rasvldno ia note T. Ruchdijs, turškega zunanjega ministra, ki jo js poslal rsprs-zentantu sovjetaks vlsds v Carigradu. Minister P9udarja, da Turčija kot članica Lige narodov ns bo omalovalsvala določb prijateljskih pogodb.
"Ml namsravamo koopsrira-tl s Ligo narodov pri vsdršsva-nju mednarodnega miru," pravi Ruchidl. "Ako bo Turdlja odkrila tendenco proti mirovnim principom s strani Ltgs narodov ln bila ta napsrjsna proti sovjstakl vj^dl, tedaj jo bo pobijala s vso močjo ln snergijo.
"Obveznosti Turčijo na podlagi 16. ln 17. točks Ugins poffod-bs ns bodo sprsmenlls politike turške vlads napram sovjstakl Rusiji. TI točki as nanaAata na vojno, katero bi napovedala Rusija, kar bi aahtsvalo intervencijo Lige MMro&v. Ako bi 4o H Turt^M b^to-
m bo mMdUl« nlUta $k-
H
Znižanje platemiblralcem bom
Fresno, Cal. — V San Joaquin dolini bodo letos plačevali nebi rslcem bombaža po 40c za sto | funtov, dssst centov msnj kot lansko Isto. Delo bodo vsčinoms opravili tisti, ki prejemsjo be-rsško podporo od okraja.
Himi pojmi vsčins sodišča, Pri-i - - . . .. vlečejo na dan tabu ustavnosti oUo IMfotl Hovjstski uniji, in jo s tem ubijajo." PUatsljl U Ta lajava turšksfa lunanjsgs msnujejo to sodlšte "mrtvo ro- ministra js pomirila Moskvo, ko vssga nspredks", katero Je I Sovjetska vlada js bila nskollko mogoče odstraniti la a rsvisljo vansmirjsna radi vatopa TuriM-
-----. r------1 ustave.	Jo v Ligo narodov la to valsd
|u ,J.f ni.po,!Si T v i »o if lav Ju "Muscls MsnM ra»- tsga, ksr jI js nskaj tdlnov praj
Povoda J i v Tezasu Esgle Pass, Tsx., 8. sspt.— Krog dvsjsst tisoč ljudi ss js morslo umsknitl v višjs krsje, ko so rsks Rio Orsnds ln drugI njsnl pritoki v Južnem dslu drŽave poplavili okolico. Nspotr-jsns poročile ss glsss, da js pst ljudi utonilo, mnogo ps Js bilo rsnjsnlh.
v senatu. "Ti ljudje ao lahko nssprotnsgs mlšljsnja o svstov-nsm sodišču ali prohlbloljl. Uh-ko as tudi prsplrajo in prerivajo, aH naj ssdl v Bsli hiši repub-llksnse ali dsmokrst in dsll pa-tronažo In drug favorlasm . , , "NsJ ss pa pojavi tsmsljlto ekonomsko vprašanjs, nspsrjs-no na prlmsr proti trustu slsk-triks, o visokem obdsvčsnju konosntrlrsnsgs bogastva, anl-šanju aproprlaclj za mlllUri
Pravi, da na podpira Nemčije v njenih zahtsvah gUds Issnsfe-nja oboroževanja
London, 8. sspt. — Velika Bri-Unija js uradno obvestila IU-11 jo. Poljsko ln Belgijo, da nI
Nafvstans kdo inrtZ *M«bUa'KsmiMl, da bo podpi-
ln predloži ukrepe, a katerimi u dari v osrčje profltnegs alats-
MsrNIder v Hooverjevl panji
■ Ws«hington, D. C., 8. sept. — H*nford MacNider, bivši načel-»«k Ameriške legije, je podal re-»irriacijo kot ameriški minister v K;,rudi in Hoover Je resigna-e,jo sprtjel.	»
Tl*koj potem je Henry Rllen ^'Inik publicijsksfs odbora
številne žrtve nesreč v zsdnjth dveh dneh
Chlcago, 6. sspt. — Nsd 145 ljudi je postalo žrtev svtomobil-skih ln drugih nesreč v nedeljo In pondeljek, ko je ljudstvo prssnovslo delsvski dan, šlrom Amerike.
I Avtomobilske kollzije so zahtevale 97 življenj, 44 ljudi Je utonilo pri kopanju, v letalskih nesrečah pa se Je ubilo sedem ljudi. Vročina, ki Je prevladovala v vzhodnih državah, je u-bila štiri osebe.
St. Paul, Minn. — Na konvenciji državne delavske fede racije so se delegstje. 800 po številu, izrekli za vladno zavarovanje proti brezposelnosti, zs izplačitev benuea veteranom in večjo politično akcijo. Federacija kot taka Je posredno ak tlvna v farmarsko-delavski stranki že zadnjih deset let.
republikanske strsnke, naznanil, da bo MacNider vodil med legionarji kampanjo za ponov no izvolitev Hooverja.
ČMcaflfcl tlMkarji grssljo s stavk«
Chlcago, 3. sspt. — Krog semsto organiziranih tiskarjev; ki so zsposlenih v tridesetih tiskarnah, ss je odločilo za stsv ko kot protest proti redukciji mezde od 91.20^ ns $1.10 na uro. Delodajalci so samovoljno odredili redukcijo na avoji ssji prošli četrtek.
'Ako ne bodo delodsjslci revidirali svojega stališča in ss dr žali določb pogodbe, bo petsto tiskarjev sestavkalo prihodnji torek." je izjavil Lswrvnce J. Cor las, organiaator unije.
"Tedaj se bosts posUvils ns branik demokrat Roblnson ln rspubliksnsc Smoot ln vsi drugI njlhovsfs bloka Ur ss bodo borili rama ob rami, v popolni
oboroftsvanja.
Brltsksmu zunanjemu uradu, ss js sdslo potrebno zanikati ns uradne govorico ln uifcdns ns-migljsje ls Bsrilna, da Anglija odobrava ksmpanjo Pspenovega režima glede rsvlaijs klavzul vsrssllsks pogodbe, ki ss nana-
Dorill ram« ow r»mi, y	__ ^.fti-vania
harmoniji ... proti n*m ^ Vsa d^I^kl ^ podpisale membam . . . Vss sdružujs kito	so bil« ln"»r
.......»»	mlraM, d* nI bilo nlkiklh ru>
n-ui-k?'ulSITbo.k J« dobil Bovorov m«l Vollko BriUnlJo
- '» N«m(IJo o Um pr^dmotu. od-ii/ki;. _ " 1M4 l»r J. bik r.[»r»clj.k» konfo-
r s rt zt^
n Mo.kvo^ Ko « "I. d. bo V.llk. BrlUnlj. vodi-If	J taUinVrJI^ hI K dlrtktno opo.ldjo proti «bU-
Plumbovem načrtu, je on nastopni proti. Avtorji gs poka-zujsjo kako Js plstal po hrbtih dslsvcsv, katerih voditelj je bil, ln ss povspsl do ksblnetnegs
m^iln
"Mors Merry-Ro-Round" Je portret Wsshingtons>do današnjega dne. Pokazujs glsvns Is-ksje kap|ta(istlčne oligarhije v vlogi visdfclh vladnih uradnikov In gnilo washingtonsko "višjo" družbo.
Nemški kapilaHstl si pHsvajaje last In slsvs za rizlU. kl se is pod vzeli dela vrl n»<rftpefc*ni	ko m tvegsM svsjs IHije
a js pri sevsrae« del« sa pHlo plsčo, medte« ko ee kapltsllstl ps. teli prof It.
KkapMjs v rsmnnakl msalrtj-skl lorsrni
Bukarešta. ». sspt. — Trijs de-Isci so bili ubiti In več drugih 1 ranjenih pri eksploziji, ki as js
situacije le kaže, da ss brltsks vlsds boji novih komplikaeU v evropski diplomaciji. Dasi nekateri britskl časopisi podpirajo ashteve Nemčije, Je vlada tiho In ss noče spustiti v oflcielne razgovore glede tega vprašanja.
Potres v Jugoslaviji zahteval tri šrtvs
Zagreb. S. sept. — Poročilo la Blhaca v Bosni ss glasi, da js tekom siloegs viharja močsa potresni sunsk zazibal \ss Tur je In bližnjo okolico. Podrl js vsč hiš, ubil tri deklets In ranil vsč drugih
všsrsj pripetila v mualcljskl to-
varni v Chitlhi.
ra«4 sorodniki, tudi
PIOSVIll
Glasovi iz naselbin
v)tiii \ t! ki^l^^kc rftzniH
Osvobodimo iznajdbe!
Svet je ekonomiko in socialno bolan, toda znanost ne miruje. Marljivi znsnstvenikl vseh dešel so neprenehoma na delu In nova odkritja ter isnajdbe prihajajo vsak dan. Smet-na rtigestijs nekega plltveia, da je preveč »tro-jev in teorij in da bi bilo dobro, če bi »i znanost "vzela praznik za <W let", je ostala ignoriral4«' kakor zasluži.
Dejstvo pa Je, da je čista znanost dosegla le nfajhen odstotek ljudi in praktična veda, od katere zavisi moderno industrijsko življenje, j* osrečila le posameznike in manjil sloj. Brez mehanike si ne moremo misliti masne produkcije'In hitrega razpečavanja dobrin. Vsak novi stroj Je nov korak v napredku industrializ-ma. Kljub temu Je ta napredek — boleč za delavca, tako boleč, da ga mnogi delavec le dafcefl sovraži. Stroj je osvobodil človeka težkega /laičnega dela in napora in obeta mu le nadaljnje osvoboditve ter olajšave — kljub te-ntu ae delovni človek boji tega in preklinja osvoboditev in olajšavo.
Stvar gre do dna, do fundamentalnega vprašanja: biti aH ne bi«. Za življenje gre in človek hoče živeti za vaako ceno. Tak Je naturni nagon samoohrane. Raji! težko In naporno delo kakor pogin! Stroj pa pomeni za maral-koga pogin.
Krivdo za konflikt med človeškimi milicami in Jeklom atroja najdemo v kapitalističnem »istemu, ki daje atroJem več pravic kakor ljudem. Delavec priznava, da j« vsaka nova, praktična iznajdba dobra; o tem nI vprašanja. Vprašanje pa jat komu atroj alužl? Ali ne služI samo lastniku? AH ga ni lastnik iznašel, naročil ali kupil samo zato, da mu bo prinašal dobitek-brez osira na poalediee za one ljudi, ki jih novi atroj vrže na ceato?
Vsa krivda je v tem, ker Je atroj privatna laet. Socialna pravičnoet zahteva, da atroj sluti vaem ljudem enako, da vaem koristi, ne le nekaterim, ki vidijo v atroju avoj privatni kapital. Pravično bi bik>, da vsaka nova iznajdba krajša delovni čas za delavce; namesto tega ao delavci oropani dela in zaalužka in manjše število delavcev Ima vedno enak delovnlk. Privatni dobiček to zahteva. Kajti laatnik ne bi imel nobenega dobička od novega stroja, Če obdrži staro število delavcev in poskrbi za njihove ekslsteneo.
Poznamo ugovor, ki as glaai, da aocialna kontrola industrij ubije iznajditeljem vae ve-aelje za uresničenje njih idej. Kdo ae bo še brigal za nove iznajdbe, če ne bo pričakoval debi** plačila?
Ta j« bosa. Nikjer nI rečeno, da bi ianaj-dltHj moral delati zaatonj, Družba je prav tako lahko dober plačnik kot je danea privatni kapitalist. Bfcljo je vsaka iznajdba kolektiv-nega značaja* Vsak stroj in vsaka naprava je več ali mai$ v sveči s prejšnjimi iznajdbami svoje utroNv; nikjer ni nič absolutno novega. Sbvjna tehnika je isboljševanje starega orodje. Včatl je kak novi atroj le laboljšan stari sm>J. Nadalje nI nikjer reče no, da ne bi or-gani*! runo delo talentiranih Inženirjev bolje uspevalo kakor delo posameznega Iznajditelja. Vae večje Industrijske iznajdbe današnjega fim ao delo več oseb in včasi kar oelega štaba. M ga družbe in korporadje najamejo aamo za fePMi
Stroj bo koriaten vmid ljudem šele tedaj, ko bo soclallzlritn. Tedaj ae ne bo treba delavoem l>atl novih strojev in praktična snanoat bo šele tedaj v avojem največjem razmahu! V«k ugovor, da soclallzlran kapital ubije »misel talentiranih posameznikov za delo, je nlfiev. Ce je ros, da je danea sebičnost gonilna alla znanosti In naprodka, je toliko večja resnica, da bo zavest kolektivnega osrečenja človeštva še večja gonilna sila — in ljudje se bodo kar kosati med seboj, da pokažejo, kdo zns več In kdo more bolj olajšati delo in obogatiti družbo.
fUAefc je danes sebUen n« j prej zaradi te-.Ha, ker je Mim odgovoren sa avojo ekalatenro. Osvobodimo ns te odgovornosti In garantiraj-mo mu pošten materialni obstanek do amrtl — pa mu obljemo nagon sebičnosti in ga nadomestimo z iskrenim socialnim čutom, fzjem« bodo vedno, ampak izj«me n«- vladajo sveta!
Bdinn v tem je rešitev člo\išLva in pogoj največjega napredka — v socializaciji. Znanost, šteto In praktično, je treba osvoboditi It spon privatnega kapitala in vse Iznajdbe Ur odkritja bodo idtHMla vsemu človeštvu, ne «amo peščici samoicvoljencev. Vede ao danes dekla kapitalizma, ki jih porablja in zlorabljs za * svoje barbsmke izmene In cilje. To je sramota za ved«!
Davčno vprašanje MUwaukee, Wia. — Za vsako
.Mao kampanjo si pitalistične stranke posebna kampanjska gesla, potom katerih »lepijo v svojih govorih volite.
V državi Wlsconsln, kakor tudi v okraju Milwaukee, je postalo sedaj priljubljene geslo o znižanju davkov, ker je to sredstvo pač najprimernejše z* to* časno razpoloženje ljudstva.
Politično nezrdll del ljudstva se je oprijel tega gesla, kar pač pomeni, da bodo ti voliki ponovno zapeljani in prevarani potom navadnega kampanjskega blufa.
Socialisti ne kričijo o zrtižanju davkov, ker se pač zavedajo, da so davki potrebni, ako hoče ljud stvo dobiti in vživati vse udobnosti, ki so mogoče samo potom davčnega denarja.
Toda socialisti propagirajo v tem oziru taktiko, katera bi v resnici pomenila znižanje dav kov, toda znižanje za revnejše sloje, za delavce, kmete, male trgovce in obrtnike.
Tako znižanje za delovno ljudstvo, torej za večino ljudstva pa je mogoče aamo, če ae naloži potrebne davke predvsem velikim korporacijam, na velika premoženja, na viaoke dedščtae, torej na aloje, kateri razpolagajo na ta aH oni način z velikimi premoženji.
Vaa bogastva poedlneev aH družb prihajajo od strani delovnega ljudstva, ker to je tisti del naroda, kateri z delom avojih rok proizvaja vaa bogaatva in kopiči velika premoženja za malo peščico ljudi, pri tem pa živi najbolj airomašno in mnogokrat v največjem pomanjkanju.
Socialisti zahtevajo nadalje, da se podržavi vse javne naprave, da pridejo tako v roke ljudstva, ter služijo potem potrebam tega ljudstva, ne pa predvsem samo dobičkaželjnoeti poedlneev. _____
Oni zahtevajo, da prevzame vlada razpečevanje vseh farmar-sklh pridelkov potom drtave, da se tako Izključi nepotrebne pijavke, špekulante, kateri odirajo kmeta in mestno prebivalstvo v enaki meri.
Dobički, katere prinašajo javne naprave, kakor na pr. električne, plinske, telefonske in pro* metne, znašajo letno težke milijone in ves ta denar, iztisnjen iz delovnega ljudstva gre v iejc peščice ljudi, kateri nikdar ne aejejo, pa imajo vedno bogato žetev.
Socialisti ne pcanajo lati glede davkov. Oni se zavedajo, da so davki potrebni. Ce hoče imeti ljudstvo lepe, gladke ceste, tračne, zdrave šole, lepe parice, člate ulice, kopališča, vae potrebne zavode, moderne In dobro urejene dobro razsvetljavo, zaščito osebno potom policije in za avoje domove potom polarno brambe in razne druge udobnosti, ki jih nudt organizacija mest In države, če hoče ljudstvo-imeti vae to do česar Je popolnoma upravičeno, mora pač plačati potrebne davke. Toda socialisti se obenem zavedajo, da Je plačevanje teh davkov urejeno povsem krivdno, da noel to breme predvsem delovne ljudstvo, v najmanjši meri pa oni sloji, kateri najlažje plačajo.
Ako bi se Izvršilo zniževanje davkov po načinu, kakor zahte-vajo to kapitalistični politlkantl, bi se moralo ukiniti veliki del u-dobnoAti, do katerih je ljudstvo upravičeno. Tako znižanje davkov bi iiomenllo nazadovanje proti starim, neznosnim razmeram.
Socialisti pa ae borijo v vsakem oairu za napredek, zato sa» metujejo kapitaUatlčnl način zniževanja davkov.
Oni Hočejo, da plačajo davko v prvi vrati tisti, kateri kopičijo velika bogaatva na račun delovnega ljudstva.
Kapitallarm je kriv, da imamo v sedanjem družabnem redu toliko nepotrebnih davkov.
Kapi tal i asm je kriv. da i mamo j velike armade. 1)» se me£o mil* jarde na leto Lakorskoe v vodi za eiorilna orožja In tisoče dru»| gih potrebščin aa> nepotrebne armade.
Kap taliiem ja odgovoren ta veliko večine zločinov in da ao I ji .V prenapolnjene;
— da ao prenapolnjene bolni I-it ce In zavodi ta umobolne;
—da je toliko ljudi brezpoael-nlh in da roke teh brezpoaelnih ne proizvajajo bogastev, katera 1 lahko služila v dobrobit vsega ljudstva ln dežele.
Vse to pomeni slabšanje položaja, pomeni višjte davke, ker se število ljudi, kafteri izvršujejo koristno delo, stalno zmanjšuje.
Kadar bodo zmagali socialisti, najsibo pri deželnih, mestnih «i državnih volitvah, ne bodo kapi talistl več imeli prilike, kričati o znižanju davkov, ker vladajoče delavstvo bo to vprašanje rešilo tako, da se bo denar za davke vzelo tam, kjer ga je v preobilici in s tem odpravilo to breme, ki sedaj tlači samo delovno ljud stvo. — Spartak.
cev !fr sHtopstičarjev, ksO bo gotovo dobrodošlo celi stvarfi
Prireditev ima biti ena najbolj intsfesantnih v splošnem. Imeli bomo dobre govornikov dobro muziko in vsakovrstne razvedrile, m jako zmerne cene. Vstopnina v park prosta, na plei
Krna ameriškega
povedi in prtftttdl. ki urejajo liubeaNUko in zakonsko življenje primitivnih ljudstev, iz strahu, da H njjh k!*ltev>>k*znova-| le čudešne sile s strašnimi kazr mini, kakor aušo, uničujočimi nalivi, lakoto, potresom, bolez-na I5c za par 26c.	I nimi. To utemeljitev bi mi ime-
We,t Allisu ima novali "naivno", toda V naivnosti
pravice. Ako seda* ne borne storili svoje dolžnosti, potem tu- Zakon* di nismo upravičeni pričakovati med daljnimi prodniki, in celo bojšlh dni, ker sami od sebe ne|flirtanja bratrancev s sestrična-IkkIo »prišU.' Treba je zanje delati, kakor za Vsako stvar, ki hočemo imeti«
V imenu slovenske sekcijo vabimo slovensko občinstvo iz na-1 še mlhrauške okolice, da nas po-1 setite na U dan v Gebojevem pariftt.
Za odbor slovenske aekcije, Ki-	Anton Jerain.
Lotos Adamič
(Nadaljevanj«.)
y
mt so pri vsote primitivcih strogo prepovedan* stvar. Naravna ljudatva prav tako ne bi mogla razumeti naše navade, da pošiljamo boleh ne ali noseče ženske v tovarne in pisarne, celo dela v kuhinji jim ne dovoljujejo. Tudi to prepoved utemeljujejo sicer z vsakovrstnimi mističnimi nevarnostmi, toda uspeh je ta, da obvarujejo ženo In potomstvo težke zdravstvene škode. To so primitivci daleč nad civiliziran-ci!
Njih modrost pa gre še dalje: tudi možu noseče žene ni dovo-
Proeperiteta pa taka!
Monroe, Mich^-Sem v to in-duatrijsko meato ae je priklatila po dolgem čaau na pohodu Uata proaperiteta ali aamo za en teden, ko «mo delali 66 ur aa lepih arebrnih $17.80. To je tu sedaj taka plač** da se po toliki!* ur dela dotti toliko in ne.	.	. ■ . ve*. Drugo gre v njihovo vre- ki™ ^ml .ou&n«
S ŠrMfSS »
3-1 'l? LrSi r Krisfias..______
s tem dobili 18.56 več kot mi za 66 ur. Bila je med nami ta proaperiteta le en teden in takoj je odšla zopet od naa, ker ta teden je bilo le 3 in 4 dni dela. V alamnarnlci se vedno bolj dela, ker imajo več naročil, to je v tovarni, v kateri se dela papir iz slame.
Se par mesecev dela, potem bo treba odkuriti za nedoločen čas na lov na divje race in na vsakovrstno divjačino v Missouri ob slavni železnici Santa Fe. V
Domače venti
Elteabeth, N. J. — Šolske po-čitnioe, doba veselja in rajanja iolskt mladine, so končale. (Me-nil* bom par domačih vesti, ki ijeno, da bi se udeležil vojnih pose tičejo največ šolarjev.	hodov, nevarnih lovor in riOane-V-reki Elizabeth je pred krat- „ja. Tako je mož prisiljen skrbeti za ženo baš v času, ko potrebuje najbolj njegove pomoči — in takšnih humanih določb ne poma nit! en zakonik v civiliziranem svetu t
V	ostalem pa so "divjaki" ie davilo rešili težaven problem za
estetike in higie-v naših salonih še zmerom neodločen problem: namreč problem ločenih spalnic. Divjakova koča je dejansko razdeljena v dva prostora: eden je za moža, drugi za ženo.
V	naših burkah in dovtfpifti velja tašča za hudega duha zakonskega življenja, poglavje, ki je v ostalem često bolj tragično nogo komično. In naivhoat primitivcev je to vprašanje tudi rešila na način, ki prekaša našo modrost — mističen tabu erto-
List in doma ga zelo pogrešamo, upamp pa, da se kmalu vrne domov zdrav in vesel. Frankio si je skoz Mladinski List z dopisi pridobil precej prijateljev. Eden izmed teh je mali Anton Sla vec v Morleyju, Colo.
V Pr os vet i sem čitala, da je preminil nam dobro znani Rudolf Meatek, soustanovitelj na-šegadruštva št. 640 SNPJ, ki je s sobratom J. Pasarichem v tej raztrešeni okolici zbral rojake, da ae je organiziralo društvo
r^a^ alittu Pokojni Rudo* je bil prvi, gtavno prepoveduje, da bi se zet ceste na Santa Fe pa^faifMu ^ druitva v o- in tašča srečavaU in celo od da-•Tullmane," kateri imajo v«ta ^ Naie iskreno softalje Lč^telala. ^Ce zapazi zet v dana, strani, In tako se odrdra pro- j njegoyi 8oprogl Jn družinif nj€ 1 ^ gvojo	mora ogtJ(vltl	_
Pa ohranimo trajen apomin! ^ da ga ne vidi", pravi L«vy-| ^ j^T^SSo^prodMtl stvaH do dni Naj,še dodam, da .jo aadai % tri Bruki t avojl-knjigi. Tudi evrop- Jg^g ^ m	^ in M ^
ti zaželjenemu milj.
cilju okoli 366 Frank KroU.
Dasi umetšhik s izjemno ostro Hirtgf ... je bil Ralph Barton vendarle v socialnem i„' čHnrešketn smislu predstavitalj velikega Atevii» nesrečnih breiizraznih žrtev slabo pn tja nega bogaatva, pridobljenega si s krepkimi in dividualiatičniml metodami, bogastva, ki in. Je fizično, duševno, duhovno in moralno kvsJ Hla, ko so tonili t lukeusu in nezdravem ti* ljenju. V popularnih magaziaih, kakor sta n pr. "The Ne* Yorker" in "Liberty'\ je objav ljal svoje, za Njihove oči robato ironične karikature, jih izrazito risal, prikazoval, smetil nje same in njihov sloj, jim pomagal smejati se eamim sebi ln svojemu svetu. Čislali ao n in tako posredno mnošili njegov zaslužek, imeli ao marsikaj skupnega i njim. Kakor njihe. va življenje, tudi nje#ovo ni bilo usmerjeno nikamor vile kakor k ideji lastnega uspehi. Ko pa g* je dosegel, mu je postal prazen in nezadovoljiv. Njegovi poslušalci so bili Hoo. verjevi in Coolitfg«0vl indlvidnalisti. Kakor on, so bili "ponesrečenci" vsi ti ljudje. M bolj« ni znal ravnati sam s seboj in s svoji® dobičkom kakor oni. Bil je senzitivnejii in inteligentnejši od njih in v splošnem finejši; taka se je nejasno izraženo individualistično nezadovoljstvo s splošnim ameriškim življenjem v njem krepkeje uveljavilo; to mu je de. lakr preglavice pri njegovih oeebnih problemih; in še ne dobri dve leti po zgornji izjavi si je vzel svoje individualistično življenje v svojem slikarskem ateljeju v New Yorku. Menda s« je ustrelil a pištolo. Mnogo drugih z uspehom ovenčanih individualistov v Ameriki se je ubijalo polagoma leta in leta s počasnejšimi individualističnimi metodami. In dasi še niso po. kopani, so večjidel mrtvi prav tako kakor Jfalph Barton, nedvomno nesposobni reševati probleme sedanjega časa aH pa se uspešno upi-rati silam, ki jim ogražajo ekonomsko in ao> 'Salno Stališče.
m.
Splošno nezadovoljstvo in presedanje živ. ljenja v Ameriki pa nI našlo krepkega izran aamo v karikaturah lista "New Yorker", tem-več tudi v nekaterih naših najboljših leposlov. nih delih zadnjega desetletja. Romanopisci to protestirali in kričali proti tej smeri in tem razmeram vse od 1. 1920. dalje. Bili so sicer nekako neizraziti, vendar pa ogorčeni v svo-jem pritoževanju. Portretirali so grdobo ameriških velikih in malih mest, črtali plehkoit človeške duše v Ameriki ln splošno nedostojan-stvo človeškega življenja v Združenih državah v celoti. Toda vsi ti romanopisci so bili večinama površni mladi moški in ženske. Prav
Val na akupnl pikniki Weet Allie, Wta.—Sedaj j t čas, ki je zavednemu delavstvv na razpolago, da nekaj stori * korist samemu sebi, da dela h agitfra v korist delavskih kan didatov za izvolitev to jesen, kes potem zopet no bo prilike za dve ali štiri leta. Vse tarnanje m bo pomagalo nič, ako ne izvoli mo delavske oziroma socialistične kandidate v mestne, državnf ln zvesne urade.
Komaj par mesecev nas loči od glavnih volitev. Imamo šc časa, ali ne dosti, da storim* svojo dolžnost in agitiramo vsepovsod, kjer je prilika, da razšl rimo pomen aoclallatične stran ks ln njene platforme, katera j< edina rešitev iz današnje krize in aplošne mizerije po čelom a votu.
Socialistični klubi ratnih na rodfioatl v West Allisu prired« skupni piknik dne 11. septembre v Gebojevem parku, So. 90th st in W. Greenfield ave. Slovensk' lir anglaškl klub ata glavna voditelja. Seveda čiati eventualni dobiček je namenjen za jenon-ako kampanjo. Obljubljenih imamo precej stvari od naših trgov-
leta, odkar je umrl JoAe Zavert- Birf ^ti delajo tako — a tb velja
nik, ki je 18 let urejeval jedpo^ tinoiglasilo. Blag mu spomini A» Paaariek.
Zakonska morala prt divjakih
H—
Prtof Luden Levy-Bruhl a pa-riške Sorbonne, znameniti učenjaki ki nam je razkril psihologijo primitivnih ljudstev, je izdal Sovo delo "O nadnaravnem ln nšravnem v primitivnem mišljenju", ki nam kaže divjaka kot človeka, ki ne vprašuje ni» koli f>o "naravnih" razlagah.
Narava je tem naravnim ljud-ltvolil velik čudež in čudež jim le naraven, kajti vsak dogodek il razlagajo kot čudež in to se |im vidi edino "naravnal razlaga. "Nič ae jim ne zdi manj potrebno razlage nego čudeš," pripominja Levy-Bruhl zalo točno. Pri tem nimajo niti zaključnega verskega ali praznoverakeg» sistema, iz katerega bi< izvajali svoje zapovedi. "Nimamo vere, imamo atrah," je dejal nekoč neki Eaklmovec Knudu Rasm nu.
španska armada ae )e
etiki je videti lete, ki korakajt proti rojallatom.
za težko kriMtev lepih navad. Primitivni človek pa lahko ato-ri tako, kakor je prav in bo veljal še za posebno korektnega moža, ki spoštuje običaje. Kdo je na boljšem?
2e stoletja obravnava civilizirana literatura vprašanje poročne noči in opisuje vse težke telesne ln duševne muke, ki jih mora v njej premagati mlada žena. Tudi' tu so naa primitivci prekosili s svojimi običaji. Večina naravnih ljudstev pozna namreč neko dobo med poročnim dnem in pričetkom zakonskih odnosov, ki traja najmanj devet dni, a tudi tri mesece 1
Pojem zakonske zvestobe pri divjakih ni absoluten« saj {poznamo primere, ko jim zakoao-lom ni samo dovoljen, temveč celo zapovedan. Ce je rodila n, pr. žena mrtvo dete, mora pripadati naj prvo drugemu moškemu, preden lahko obnovi odttose s svojim možem in mo* ima. odo pravico sahtavati, da mu prelomi | zakoni Po drugi strani jo mož včasi sam primeram, da prelomi zvestobo, n. pr. 6e se podaja na vojni pehod, na nevaren lov itd: Zakonolom naj ga v tali primerih obvaruje nevarnosti in-poveča njegov pogum. Nam se sdi takšna seksualna morala malo čudna, a vendar ae divjak ž njo očuva nekih nevamoati, ki nastajajo s odrivanjem erotičnih želja in ki vodijo do znanih nevroz, o katerih nam govori modema psihoanaliza. Stari Grki so imeli aa te odrinjene erotične ielje majhen ventil — Bakhovo noč, ko ata amela mož kakor žena po mili volji lomiti avoj zakon, primitivna ljudatva pa 1-majo apet avoje zapovedi, ki jim dovoljujejo v izjemnih okoliščinah lato.
Tako ae razodeva v seksualni morali primitivcev polno majhnih modrosti, ki Imajo pa veliko higiensko, socialno, biološko ln psihološko smotrnost. Ta smotrnost na» mora tem bolj pran-netiti ker je po vaem ni spočeto razumsko tehtanje, temveč samo instinkt. In še Schopenhauer j« dejal da.omegoča razum odločitev mod različnimi možnostmi, da pa izgubi človek S njim m i>ogrešno sigurnost dejanja, ki je lastna nagonu. —£)a.
temtakem negovali svoj nestalni čut osebne auperiornosrti. Indlvidualisti. Pristaši sofli-ma. Zgolj medle senee ljudi. Večina od njih je iskala izhoda le umazanih realnih razmer. Nekaj ae jih je izselilo v Pariz. Drugi so se umaknili v slonokoščene stolpe. Peščica od njih si je razstrelila lobanje.
Samo redki izbranci so spoznali ali zaslutili, kje je glavna napaka. John Dos Passos n. pr. se je zavedel osnovnega zla, t. j. individualiz-ma: ne teoretičnega, idealističnega individu-alizma Jeffersona, EmersOna ali Thoreauja, temveč ničvrednega individualizma, ki se js razvil v praksi naše kapitalistične demokrat je v tej dobi strojev: individualizma, v okri-lju katerega se je samo majhna peščica ljudi povzpela do velike gospodarske in politične pioči, medtem ko se brezuspešno naprej stremeče množice lokavo terorizirajo in držijo v redu. Sinclair Lewis je prišel kakor je videti, da iste ideje v svojih romanih "Babbitt" m 4,Dodsworth" in manj jasno v delih "Arroe-smith" in "Blmer Gontry". Tbeodore Dren* ' Je dal po vsem videzu tej smeri precejšen poudarek v delu "An American. Tragedy". In * Hteratura nezadovoljstva in socialne kriti* se je na široko uveljavljaj med ljudstvo* vprav ko je bila doba Coolldfeove blaginje os višku.
Po socialnem nazlranju je vitalna ameriikt literatura zadnjega desetletja v prvi vrsti » pisali*dapneracije individualizma kot ljudske in tvorne ttvljenjake filozofije v dobi stroj* Pišoč svoje romane nezadovoljstvs in nemir*. sobiH romanopisci, izvtemši seveda n. pr. D« Passosa in Uptona Sniclalra, tudi sami pr«« individualistični glede svojega stališča do ameriških problemov. Kakor sem že nsmigml, £ še niso popolnoma zavedali tega, ker je b.K> okoli njih ali kar so pravkar sami delali, izpadali so še deloma nelakriatallzirani ^ru oddaljujoči ae od individualizma, kakršen * razvil v Ameriki po industrijski revoluciji.
Toda izza "poloma" l	- H je
prvi vrsti senzacionalen začetek konči*f* popada individualistične fnoaoflje in
razumevati, daaliima In
Jeli so av	— t
njegovih neizbežnih gm^^J" duhovnih posledic — kaosa, brezupa in ma —; in v bližnji bodočnosti, ko ae bo ^ spričo kaj malo izdatnih pomožnih ukrep«' iaofibno dalje traplla s zmedami, kao*^ bedo, bo vitalna ameriška literatura kot ^ zHeljica sočaanega konflikta nmkme prtg-J postati socialno revolucionarna. Rev^ucu naperjena proti gospodarskemu ladnw ^ mu, džunglskl fUozeflji ln atroja »n njr ^ posredni dU bo gospodarski kol^ktivi^" sli druge vrsta, ki >e edini Izhod	rj
kaoaa in poniftanja k redu ia kontroli * nega sistema.	(Dalja friMsJ«-'
t\ dve Wtl iU-lilSe, kjttsem na pOidriUef
Id plev«jo in okopava-se čeato ustavljajo pri
noVil; In tU

TOREK, 6.
FEbiVBT*
Američan t svoji stari domovini
2S	' mlilMiMaLm
"Kakor vttfcfc banov v* dešela pokonci, v Ljubljani ttHJo intWVieWa a vsmi, toda ker «i rtrifvomilo želite da se po potovanju najprej odpočijete in obiščete rtrojce, m jih svaril, da naj vaa ne motijo, recimo, do pondeljka ali dto onih dni drugega1 tedna, ko ih Je jih boete hoteli at>*ej<*1."
"Oh, prav lepa vam hvaJaT Interviewa z metloj! O čem? Vae svoje Žive drtl nisem nikoli dajal interviewa.
Sprva nisem mbgel razumeti, čemu je v vaej javnosti zašume-lo ob mojem prihodu. Opomnil sem se, da sem bil podal rtekaj izvodov svojih knjig svojim stariem, toda oni gotovo niao vprizorill tega hrupa. Tudi sem K spomnil, da so moji ljudje kdaj pa kdaj priložili svojim pismom kak majhen izrezek iz ljubljanskih listov, toda to ni moglo biti izvor vseh teh ceremonij. Tedaj mi j« eiučajno prišlo na misel, da mi jfe, rtredert smo odpluli, ndedb telefoniral, češ, da je ameriški dopisnik več dnevnikov v Jugoslaviji* in da je tital v newyorških časopisih O mojem prejetju Ouggenheimo-ve ustanove in nameravanem izletu v Evropo, kjter bom, kakor upa, obiskal tudi Jugoslavijo — kajneda? Pritrdil sem, da bo tako. Pa s katerim par-nikom da kanim odpluti — iti ie nekaj drugih talcih vprašanj, ki sem mu nanja odgoVoril. Nato je dejal, da je zasledoval "moje življenje v Ameriki leta in leta" in da želi sedaj, ko odhajam domov, napisati "kaj kratka" o meni. In to "nekaj ratkega" so bili ti dolgi članki tucatu časopisov, izhajajočih treh ali štirih različnih jugo-ilovanskih mestih. Toda pravi vzrok in pomen .sega tega, kar se me pa le malo tiče, sem zvedel mnogo ka-neje.
•
Kratka voinja od Trtte do
jubljane mi je bflo veselo dO-vetje, zlasti ko smo ifaešll ita-ijanske meje iti sem bil napo-led v svoji stari dortovini. Bilo je krasilo popoldne sredi mladi in večina mojih zlih ilutenj iz preteklega tedna se o razblinila. Kranjska dežela po vsem videzu ni niti malo spremenila. Pred menoj je bila prav ena reka Sava s svojimi ritoki kakor nekdaj; Utl gosto rasli gozdnati griči in planile s sneženimi vrhovi; lata polja in travniki; iste vaši in iste rkvice s sirovimi freskami vetnikov, naslikanimi od kmetih umetnikov zunaj na zldov-ju; in isto ljudstvo, ki na isti |tari način — počasi, potrpeli ji*. n (za moje ameriške oči) za-adi svojega napol primitivnega kodja in priprave nekam ne-idbstno obdeluje lato plodovito grudo. Svetovna vojna dasi se je vršilo več najhujših itk v doslični daljavi kranjske **le) ter drastična prelevitev vstrije v Jugoslavijo L 191«. •I ti dogodki niso Matveilo vplivi na njeno zuninjost, njeho( izbrano in adravo lepoto, aprlčo riti. atere me je venomer žgečkalo) Odšel
kupoval lemljice in jabolka predpoldanako juftno; t\i kupil kdaj pa kdaj kos kolača alt malo bonbonov; tU'^tfcj stolefni
knji,
ja mati H
.deftele kot celote; njena osnov-lia in simpatična oznaka. , .	.
lato velja za ljudstvo. Za	SIJSS^J!!?^^ kmete, ki gonijo vole po blatnih
potih; za »enake, mlada in sta.	<K
rte, v njihovih pisanih deloVnih	J* rPJLf: ^ ^i?
rt«* »arijo
videl prvikrat
mi pocdravljajo v vlaku; za de- JHHTJ™™ Vl - U ob potokih. . padpaaanimi ™J J«
U, ki iMNjo Mko dom« tka- "■JJJ^PJS™ U >10 platno in g* oplakujejo ob L ®^	.
Velike, gladke akale; za drvar- »
ie. ki plavijo pravkar poeekana	« dolgi nff bMtovlml
debla po reki; a CnoU	nekot pome-
krepke otroke, lmjofe M *5 **	J™3 jjljt
hUami - val ti M mi adijo ne- M*	"V«U* ' ,vojim
lomljiv, večen, pomemben, vrojen ™™,m	*l ~
del pokrajine, vzorne lepote in ^l^1 jloboke harmonije kranjake	m^C ^
,, .... „_	človeka — dimnikarja! Tu fk-
^	^10 zastrta okna »tare kavam*,
nmenju pes.mUt čni peniik Jrf- „ Mm ,„ ^^ ^
fero ne bi m«el plMtt m*k ^ ^ da bi se ptepričai, ali pesnitev o Mri! te	te<1Uo pH mizah isti fipl kakor
1 nekoč prod devetnajstimi leti ita
sen »v«, de bi bil ftval taka}.	pomenim^jo tn razgovarjajo lh
Hvaleien sem ji bil za te be-	kramljajo potlHom«, da M »1
sede. Vesel sem bil, da sem zo-	^H' OTn4j ki auJo M j^jb pet na Kranjskem. Lepote te i<u Je uma atalW.
If^^T^lT^M^nZ: VrnU sem se v hoUl utrujen.
!!notranje razburjen In globoko
SS? T Potul"dovoUOT- utruJen- k*kor "m
vsdott železniške proge.
bil, nisem zaspal, dasi a« ja I« svitalo. Nekaka napetost, ne
i BV11H1U. ntlU
Pla še neki dfugi^vtlasem do. ^p^tna, ki se je nisem mogsl
I,	— if1«l» 11 VvdHlnlra ^-JU I	.	.
bil le rta vlaku. Kranjca dele-la se mi je ' edela tako tkko majhna. Spomnil sem se rta primer, da so v moji deški dobi smatrali vofeijo ic Ljubljane v
znebiti, mi je kar naprej nav jala telo in dušo t novimi vtisi, nanovo prebujenimi spomini, mislimi na jutri . . . Kakšna bo moja mati? To mi je bilo ne-
-	-	i mu J ca UiSIVl t tu ssss JV vi
Trat aa daigo potovanje. Za pričakovano silno valrto. Ko
odšel z doma, je bila še aa je bil to livljertjald doiPDtftttS golnW, gtrani sredhjfe IjVljenake Stello sva ae Pa vorila od TritM | dobe	u v ^foM pet-
do' Ljubljane sattio nekaj ur s počasnim vlakom, ki ga, za šalo, imenujejo, ekspres, sva smatrala to pot ttveda za kratko, Vlak se je Vsakih par minut uatavii ob vaaeh in' malih mestih, ki sam sa jih takoj vaaj po imenu epominiat, Ker so se mi vtisnilo v dušo daljave v Zdhišettih državah in deaottiaoč-miljske razdalje, raztresajoče s« za menoj preko ameriške oalirt^ hi dveh velikih morij, so se mi
desetih l$tih; rodila je trinajst otrok, jih deset odgojila iti vse svoje llvljenje delala trdo brea počitka ... Pa oče. Osem krifiev je še šlo preko njega . .. Na4a hllaf Nad šest sto let je stava, toda br&kone se ni prav nli spremenila, odkar je nisem videl, razan da Ima nemara novo streho
u Ko sva prišla- drugo jutro s' Stello ie sobe, sva aagiedala are
Ho tisi	di sicer zapuščene hotelske veše
^L^&ih^ldv. visoka fanu. Na prvi hip
kakršne sem jih1 imel pred vetiiajatimi leti. Kranjska do-žela se mi je *rčila od nekdanje avstrijske pokrajine komaj za nekolHto večji kot? sveta, kot je kako veleposestvo rta aapad aH* pa* kak naeionalrti park Afriki.
. Ko smo proti večeru dospeli v Ljubljano, ki sem jo nekoč ematral za veliko mesto, je zdaj
—	s svojimi 70,000 prebivalci
—	takisto rta pravila name vtis majhnega kraja, saj sem imei za' seboj New York, Los Ange-les, Kansas Clty, Chicago.
Nekaj me ja sililo, naj bi se
naju nista opazila. Eden od njiju se je nestrpno prestopa sem ter tja, ftrugi je sfraetno kadil svaljčico.
"to morata biti tvoja brata!" je zašepetaia Stella. Obetala sva na stopnišču. "Strašno sta ti podobna," jo dodala; Mle da sta lepa — moj Bogv kako ata lepa!"
(Dalj« prihodnja.) PREDPOTOPNE NAJDB«
Kraj Starunla v vahoctalh Karpatih leti v miocenskem ozemlju, ki vsebuje mnogo oso-_	„.	kerita ali »meljskega voska
odbeijal it Ljubljane naravnosti Pri izkopavanju te rudnine so že v svojo rojstno vas, ne daleč od| L 1907. naleteli na ostanke veli
Iftiktitt svata
Čeprav se gibljejo -miroljubne" zvezde v urejenih potih, kakor so stoškoaečnlce elipaa, parabola ali htpertola, vendar aa dogaja v vsemirju mnogo o-romnih
katastrof. Angleški profesor Wylle je iiračunal, da švigne dnevno v sezoni meteor-ev okoli 800 milijonov teh koa-mlČnlh teles skozi zemeljsko o-»aračje, ki ae deloma zaradi tre-a zemeljako atmosfero razblinijo, deloma pa, ako ao njih telesa večja, švignejo skozi o-zračje Iz območja naše zemlje.
Morda prihajajo iz polja tisočih planetiodov, ki so jih odkrili med Maraom in Jupitrom, ali pa iz kakšnega drugega sončnega sistema- Gotovo pa je, da * med nami in nam najbllšjim sončnim sistemoih nekaka gra-vHacijaka "praznota", v kateri kroil mnogo svetd In delcev zvezd, se ustavijo zdaj v našem, zdaj v bllŠnjem sončnem sistemu. Pri nas se pojavijo kot kometi, prelete naš sončni siatem in ustvarijo s svojim fantastičnim repom mnogo atrahu. Toda ti kometi ao vae prej kot nevarni in čeprav bi lahko ovili avoj rep nekoliko tisočkrat okoli ravnika naše zemlje, ne morejo u-ničiti zemlje, ker sestoje iz koZ-mičnega prahu, ki je redkejši od naše atmoalere.
Prav pred ato leti ae je komet Blela prvič a svojim ropom dotaknil semeljake poti, 1. 1872 pa je "ometei" zemljo samo in se bo, ako je še "pri življenju", srečal s njo 27. novembra prihodnjega lata. Toda ne bo hudo, Imeli bomo obilo kozmične-ga "de*ja" in to bo tudi vae.
Vendar pa obetoja mofaost katastrof« druge. Naše sonce in ves njegov aietem potuje po viemirju In kaj, ko bi nekega dne zadelo v zvezdo, ki ae ne avetl, ki je ne vidimo? Kakor prtvi profeaor Hartmann, bi v takem primeru prftli tudi mi v
neljubo bližino sonca, ki bi ae aprostilo vs«h notranjih napetosti in ae mahoma razširilo. Kakor ae to dogaja pri drugih zvezdah stalnicah bi mahoma preplavilo ognjeno morje vso zemeljsko oblo Ver uničilo vss šiva bitja na zemlji in to bi pomenilo toliko kakor konec sveta tudi za nas zemljane.
To so računi teiki in problematični, nekateri pravijo celo, da nastanejo pri takem srečanju nove zvezde z novimi zakoni in hodijo nOva pota, ali pa da zaidejo V kozmični prah in se zgo-ate, ako so v plinovem ali kap-ljiVottkočem stadiju.
Da pa pride v naš sistem lahko tudi drugo kozmično telo, nam priča neka zvezda, ki vrtHi-ja med strokovnjaki mnogo pozornosti In ki se bi ita našemu soncu s veliko hitrostjo 110 km na sekundo. Ta zvezda preleti potemtakem »00 milijonov km letno, kar bi znašalo skoraj razdaljo med Neptunom In nami. Ta groena zvezda pa je oddaljena od našega planeta še celih1 B.fr svetlobnih let, kar pomeni, da potrebuje svetloba od te svesda do nas skoraj ft lat, čeprav primeri svetlobni iarek na sekundo 300,000 lopa. Kako ogromna je ta rasdalja, ki odgovarja hitrosti svetlobe v sekundi,
danjo smer. šele tedaj, če bi se nam približala do razdalje 16 milijard km. bi zaradi svoje velikosti, hitrosti in tomu primerni privlačni sili začela motiti naše planetarno ravnovesje, kar bi katastrofalno vplivalo na vaa bitja na atofelj*. Ker bi aa apre-menila naša plaaetabnfc1 l«ga in bi prišli bllije ali dalje soncu, bi se »pvemenila tudi dblšina dneva kakor tudi toplota semlje. Posledice tega koamičnega nereda bi pri tej zvezdi čutili najmanj pet let prod katastrofo samo. Morda pa tudi ne bo tako hudo in bo ta strašna ivetde samo švignila mimo nas. Saj tadl pri njeni o-gromni hitrosti drugaiV ne more biti. Pričakovati je, da bo potem kaj kmalu zapustila naš sončni sistem.	—2ls.
mo približno razumeti, če pomislimo, da znaša rasdalja »00,000 km skoraj 7 in pol obodov naše semlje na ravniku, Tajinstvena zvezda, ki ae pribliiuje našemu planetnemu sistemu, je torej od nas oddaljena še 56 bilijonov km. Da prihaja lz drugega ave-tovja, nam priča njena velika hitrost 110 km, dočlm znaša naj-večja hitrost v našem aončnertl sistemu le 70 kilometrov na sekundo. Čeprav je preletela v s* dnjih šeetih letih 21 milijard kilometrov, se je vendar komaj vidno približala soncu In preteklo bo še celih 16,000 let, preden bi nam mogla postati nevarna.
Sicer pa lahko salda tudi v kako drugo gravitacijeko sfero in spremeni zaradi privlačnosti drugih koamičnih teles svojo se-
ŠTIRI ARKTIČNE ODPRAVE
Rusija pošlje letos v polarne kraje nič manj ko štiri odprave. Ledolomilec "Slbirjak", ki ima nalogo rastskati mošnosti aa vapostavitev pomorskih a ves med Vladlvoatokom in pristanišči aeverne Evrope, ja le sapu-stll svojo oporRfino bazo ter od-plul na debelo morje. Spremljata ga dve letnlt. Istočasno jO odri-nll v severne vode "Kušanov", o katerem smo še poročali. Njegova naloga obstoji poglavitno v tem, dk iamenja osobje na opazovalnih postajah. Letošnjo rusko polarno alnko bo prelive.a prvič na debelem severu tudi ftenska, ki ja ponudila svoja u-sluge moskovski v
Tretja <x»prav* a ladjo "Taj-mir" zasleduj« hldrografske raziskovalno smotrs. Odpeljala ee bo v Karako morje in bo preiskala razmere na ondotnem na-brotju. Sloviti ledolomilec "Ma-llgin", ki aa Je šele nedavno vrnil U Nansenove dežele, pa je te dni odrinil proti Rudolfove-mu otoku. Odpeljal ja gradbeni materijal in atreje aa poaUvl-te v naj ae varnejše radlopoataje na avetu, ki J» bodo poaUviU na Rudolfovem otoku.
NEVARNI PAJEK
V ašdnjih časih so zdravniki opazovali, da kažejo otroci, ki se
vračajo s poletnih počitnic, na raznih delih tefesa mehurje In otekline kakor od opeklin. Matere so razlagale te čudne rine običajno z besedo: "Piki žuželk." A kakšne iušelkv ao bile to, niso vedeli povedati niti otroci. Končno pa s« je monakov-skemu profesorju dr. TrurtUppu posrečilo, da je iasiedll savratnega zasledovalca otrok, ki se Je znal tako vešče skrivati aaale-dujočim očem.
Gre aa pajka, za majhnega strupenega pajka, za Šival, M torej ne spada v raired Šutelk. Dolg je nekaj več nego pol centimetra, črn, s kratkimi, krepkimi nogami. Spada v vrato agelemid in se spušča v glavnem na otroke, alasti na blede in iker-vosne. Ker opravlja svoje delo ponoči, nI čuda, da ga nlao mogli tako hitro iieiedtti. Pole« tega je .isredno hiter in se skrije ob najmanjšem svetlobnem iarku. Baši celo skokoma. Njegovi ugrizi spočetka ne bolijo, lele zjutraj pričnejo šgati in arbeti. Obenem se pojavijo manjše skupine ali daljše, kačaste skupine rdečih vooelčkov, ki niso večji • od proeenega zrna ali leče. če al otroci te mehurčke raapraska-jo, nastanajo velike otekline, ki jih utegnejo mučiti tedne in me-sacs. Dr. Trumpp priporoča m obravnavo ugrizov namaaanje i očetovo kislo glino ali i msntol-nim špiritom. Večje otekline se ozdravljajo najbolje i Roentge-novlmi šarki.
I V ostalem pa se adi, da nastopa neprijetna šival le sporadlč-no v manjšem številu, in ie to, da so jo odkrili, daje jamstvo za to, da ne bo preveč nevarna.
j Ali ste le naroČiti Preavete aH Mladinski list avojemu prljate-Uu ali sorodniku ▼ domovino? To Je edini dar trajna vrednosti« ju JP^ mil dtMur j^o^^gt^* tejvojcem v domovino.
f srrlu in je Stella kar najprej Mdikala: "Ta dolina kakor Horcc!" ali pa: "Kako idilično!"
Kes, toliko da nisem pričel-►fcpo poveličevati svoje stars imovine, toda s tem ne nameram trditi, da ao prMMi kranjhke dežele sami po aebi, ai preobiljem ljubkih dolin, |M*r, rek, brd, gozdov in planin fpSi <wi pokrajin, ki aem jih vi-drugod po svetu. Znani ao f1 k^aji v Združenih državah, » mnogo veličastne j M, toda ^ in mesta v Ameriki — no-p dete« — često kvarijo na-pvno lepoto. Ce pa ne hiše in ^"ta, tedaj pt oglasi ter kupi pečev inastih škatel in rasme-pae Ktrojne šare zunaj hiš. Na Lr»njHl(em p« preproste kmeč-J* arhitektura malih vaai neka-iwvečuje lepoto podeželja, »n vas spadajo vkup. VI-I*' i«, kakor da ao hiše zraale r UI prav tjakaj spadajo, kjer tako V estetskem kakor v go-pogledu. Pmao-jih Mtojl še prsv tam, kjer so " ]>r*4 pet. šest, sedem sto ^'Po se skladajo a goaia-r,» V--Ija. jezeri Te hiše so vzor
tega mesta, tp6*, ker sem bil pisal svojcem, da me ne bo pred nedeljo popoldne, sva sa odprav
vila z banovim zastopnikom v hotel prenočevat.
Po večerji je šla Stella spil, toda jaz nistfm mogel tfega stb-
PHHHHiifl
hajal do preko polnoči po motno razsvetljenih, tihih, shotaj zapuščenih ulicah in sem — na zvoje veliko zadovoljstvo — sprevidel, dk se rtalik <M delu kranjsko dežele tudi Ijana ni bistveno spremenila; v resnici, komajda esio na aona-nje. Svetovna vojna in prehod iz Avstrije v. Jugoslavijo se je niste doteknlla. Stari rimski zid se ml je zdel nekoliko bolj okrušen, nego je bil po mojem spominu nekoč, in sredi mesta so gradili dVanajemadStropen nebotičnik. Tudi mostovi preko Ljubljanice so tem kakor nekoč; vedno isti je stoletni grad s trd-njavskim obšftljem. ki ga zdaj ponoči razsvetljujejo; isti je pol tisoč let stari maglrtrat, samo da stoji* daaes pred nji« nov kip pd^jnega srt>skega kralja Petra. Iste stare cerkva In spomeniki Pisateljev, jesika-slovcsv, komponistov, govornikov in pesnikov: iste stare trgovine s nekdanjimi aapisi aa vrati. Spomnil sem se, da sem tu-
kaj kupoval p«pir in evteilltta, ko sem v zgodnjih dletih letih
hodil v gimnazijo. In tukaj sem
kega mamuta In na dobro, s kožo in dlakami ohranjsn del pred-potopnega nosoroga. Čudno pa je bilo, da ao našli te oetanke starih Mvatikih oblik med'ostanki žuželk irt raatlin, ki se povsem Stdidajo z današnjo fšvno in florO v teh kCaJIh. Da bi pojasnili to protislovje, ee spns- i,*, t$M\ * zadrtjHn času znova
razlakovatl ozemlje ln so V t* ni globokem rovu ponovno naleteli na ostanke novejčih živalskih in nattinAth vrst ter čloeaško orodje. O vsem tem so ugotovili, da je prišlo v zemljo komaj pred 70 leti In teko so popeavill težko znanstveno zmoto.
Nekoliko metrov od rova, kjer so pred leti našli mamute, pa so odkrili dva nosoroga, samlee in samca. Posebno samica ja bila dobro ohranjana, celi delj kože ao ostali na njej, da so jo ftpgll potem nagačiti. Od drugegtf nosoroga se je ohranilo Sgmo okostje, to bržkone zaradi 6ga. ker Je ležal v nekoliko drugačni zemlji, ki je pospeševal* razkroj. Zanimivo pa Je to, da so našli okoli obeh živsli ostanke najrazličnejših rastlin, ki so danes sestavna flors severnih tunder. To dokazuje, da Šivali also Ctveie v okoliščinah, ki M bile podobne današnjim, temveč v pravi tundri, s bogatim rastlinstvom, Hi sie*r v dolinah, ki Jih je gorovje ščitilo pred mrtMml severnimi vetrovi.
AfHIrtK« ta Prog veta f
■...rr. ji.-.



ae




mm



CUfTtRJKVA i ZADNJA POSTOJANKA'
mSwtmrn e fMiacbslI" • htti f& fš našUktl i/udi ffffcgf imirHlf|>
tmMfmm, N. C • • TiS
dmhmfrn U iilSi—» H m m vpritotill nut CuštMr/mgumn*
'J/iuum v 4SSSS^
Miš 1*7*.


•"t

—in surov tobak nima mesta v cigaretah
Tega ni v Lurklee f , . najmUsjii cigareti kar sls jih kdaj kadili
Ml kepejnua asjboljšl in i flm*)U u/bšh aa «*U» lods s le al
IJaiJo
Striha se a«jaiil«jte
Mila" - sste Je tmm finemu tobaka po prlm*n»m sursaje ia mUfim)* deas dobrota OM|i Larkjr 9<r\kr «isilla«ga pto> esss, U je eplsaa s b#MdMMl - wl«'a Mated." Zalo ptsvijo IHJo * iislma OMts, trga ki vssl, 4s sa l4Mliies taka mO» «igs*sts.
toasted"
'Narava v SarovoKl
•A*0 ****** grm*,***
aasii
MMMia^n*'
SAiW« VALOOSMI
m,
Večer.
In
glavo so ____
no j« bilo.	hladno?
j« ležal ob cesti brez obleke brez čevljev. V spodnjih hlačah. Popolnoma oropan je lešal ob
Čudovito, ksko iviti so bili nekaterf rdečkarjl in povečini so bili le ušivi inosemski delavci. V svojem prostem času so se ukyarjali s čitanjem — v njihovih stanovanjih se je navadno naAla cela kopica knjig — kako dobro so se znali itogniti nevarnim vprašanjem.
Peter je vprašal: "Ste anarhist, kaj ne?" Takoj je odgovoril: "Nisem anarhist v tem smislu kskor vi mislite," — kot bi imela beseda anarhist dva pomena! Peter Je izpraševal dalje: "Vi ste pristaš nasiljar Potem je postal jetnik nesramen in dejal: "Vi ste pristaš nasilja! Samo poglejte, kako ste me zdelali!" Ali pa je Peter vprašal: "Vlada se vam ne do-pade, kaj ne?" Navadno se Je glasil odgovor: "Ugajals mi je, dokler me niso pričeli tako zapostavljati." Vedno so našli alične izgovore, ki so jih stenografi zabeleievali. Ako se Petru ni posrečilo iztisniti vsaj mak) priznanja, potem rdečkarje niso mogli deportlrati. V takih slučajih je nanje navalil 'Peter in jih "mehčal", dokler ni prejel zadovoljivega odgovora. Ali pa je Peter napisal prizanje in detektivi so jetnika prisilili, da je podpisal. Ako še to ni pomagalo, Je Peter sam podpisal njihovo ime.
To so bile grozne metode, a brez njih niso mogli (shajati, ker rdečkarjl so bili preveč zvU ti. Tajno so izpodkopavali vlado. Ali naj bi vodilne osebnosti to mirno gledale? S hribov In gora, iz nižin in logov in tudi 1» redakcij so se oglašali doneči govori stoprocentnih A-merikancev: "Ne! Stoprocentno amerlkanstvo bo našlo sredstva in pota, varovati svojo posest pred zofizmom evropskega boljševizma!" Stoprocentnl amerikanlsem Je sestavil pregovor: "Ako ljudem pri nas ne ugaja, naj gredo tja, odkoder so prišli/' Ljudje pa, kateri so v svoji notranjosti čutili, da Amerika Je le naj-, boljša pokrajina na svetu —• pa niso hoteli oditi, m Jih Je moralo šele prisiliti k temu. . To Je bU sedaj Petrov iivljenskl cilj, njegova zvesta tena mu Je stala ob strani In ga podžgala v svoji ienskl nepopustljivosti. Glady Je po svojem nazlranju imenovala te ljudi "živina" in ko je ugotovila, da so po večteden-skem zaporu res neprijetno vonjali, Je spoznala, da Je bilo njeno naziranje pravilno. Tem ljudem ne bi bila nobena usoda premalo bridka. S Petrovim sodelovanjem se Ji je posrečilo odkriti novo bombno zaroto, ki je bila naperjena proti državnemu pravdnlku. Peter je prejel nalog, naj Izvede naval. Aretirani so bili štirje italijanski anarhisti, katere so pustili dva meseca v samotnem zaporu in Peter se je neprestano mučil okoli njih. Ko je mislil, da je že skoraj dosegel svoj cilj, se mu Je vse »o-pet izjalovilo, ko mu Je eden izmed jetnikov skočil skoči okno. Ker se Je zasliševanje vršilo v štirinajstem nadstropju, ta ItalJan nI mogel priznati svojega črnega naklepa, ker se je že preje odstranil. Dogodek je zelo razburil salonske socialiste. David Andrews Je zahteval sodno preiskavo in Guffejrjeva agentura Je bila nekaj časa izpostavljena neprijetnemu sumni-čenju.
Vendar se je delovalo dalje. Polagoma so ujete rdečkarje "sortirali". Neprave rdečkarje so izpustili na svobodo, ostale pa naložili na posebne vlake In Jih odpremill v primorsko mesto. Nekateri so si razkačeno a molče vse dopustili napraviti, drugi so divje kleli, mnogi jokali in se pritoževali, ker v Ameriki so Imeli svojo rodbino. Niso se pa upsli prositi vlado,
naj tudi njihovo družino deportirajo ali pa vaaj skrbe zanjo. Vlada Je odklanjala tako
veliko odgovornost. Rdečkarjl so imeli vedno
okolnoeti dobrodošle. Za"t*t ni treba baviti z zidavo novih Mimogrede, naravno*
letu je bilpmnogo pro-le&nih stanovanj. To balzam.
Balzam Je bil, a ne popoln. To toliko manj, ker ae dodelitev ni
cesti in mislil:	v ^ I
"Za boijo voljo, kam sem ven- vedno vršila po zdravem člove-dar zašel?"	škem razumu. Samo da imajo
_JHi^H I	In resnično, bil je strašno pre- ljudje stanovanja. Ali kako in
dovolj denarja za tiskanje svoje ščuvalne lite- I gtrašen, zakaj planil je kvišku kje in pri kom — v to se oblasti rature, sedaj pa naj denar uporabijo raje v in ^ domov.	absolutno niso spuščale,
to, da bodo skrbeli za svoje lastne ljudi!	Kakih deset vrst je šel ves Človek bi rad bil, samoobsebi
Peter se Je včasih sešel z rdečkarji, ki so zbegan, nato se je v#edel na k«- razumljivo, če že ne sedaj, pa bili nekdaj njegovi prijatelji. Pogostokrat si | men.	, .	vsaj xa bodočnost, glede stanova-
cega.
In mimoidoči je rekel: "Zakaj se potikaš okrog
jemal apetit in spanje, je sedaj čisto Izginil. Spoznal je, da so rdečkarjl uboščki, ki udarcev niao mogli vrniti, posedovali niso ni kakega orožja, mnogi med njimi so bili brez mišičevja — Mme puhle besede so jih držale pokoncu. In Peter je dobro vedel, da ga ščiti moč organizirane družbe, policija, sodnija, ječe, ako bi bilo potrebno celo vsa armada s strojnicami, aero- .	hlačah?"
plani in plinskimi bombami. Niti^o ni bi o	Je odgovoril:
nevarno pretepanje in mučenje rdečkarjev In | £ ™ J H » * podtikanje namišljena zarote. Časopisi so bili na njegovi strani in publika Je verjela to, kar je bilo objavljeno v dnevnikih.
Ne, Peter se ni več bal rdečkarjev. Se Mc-Cormicka se nI bal, akoprav je bil najnevarnejši rdečkar. Mac Je dvajset let dobro spravljen v ječi. Sicer so se rdečkarji trudili, da bi se obravnava obnovila, toda sodišče se je branilo izpustiti ga na svobodo proti položeni kavciji. Slučajno je Peter zvedel v kakem razpoloženju se nahaja Mac v zaporu. Celo njega, možato ponosnega Maca, je upognila ječa. Iz zapora je pisal nekemu tovarišu v American Cltyju. Na pošti so pismo prestregll in Guffey ga je izročil Petru. "Pišite mi," je prosil Mac. "Za božjo voljo,
"M.. »••	----------I B°	»IMMV.U«
in tek) sta anrzovala. In jtrašen ku, ne pa na primer kakšnemu glad ga je mučil. ,	trobentaču na rog ali pa k ba-
Se le proti jutru je Ivan Ja- letnemu mojstru, ki kakor zno-kovlevič Snopkov zvedel, kako in do stropa skače, da se stresa kaj. Vprašal je prosto mimoldo- g^o stanovanje.
Učene tajnike na primer na | se da k učenim tajnikom. Član | akademij, ki so pri čiščenju aparata oblasti preostali, naj se da med člane akademij. Zobarje |zobarjem. Flavtiste k ljudem, k igrajo flavto — naj tako solidarno igrajo. Naravno, ni potrebno, ako roče, bi se pazilo tako na-5no. treba je postopati po ini^ principih. Duševne de-/ce in ljudi, ki ljubijo ugotav-iti besedo knjige ponoči — se
Sam ne vem.
In tako sta prišla, v razgovor. Mimoidoči je rekel: "V Jalto, razumeš, je približno trideset vrst. Hobo, to si potoval!"
In mimogredoči mu je razložil vse, kar se je tikalo potresa, kaj je, kje se je porušilo in kje se jj
še bo porušilo.	Ima dodeliti k njihovim ponoč-
In Snopkov se je *lo	L^kS tovariiem<
nad tem potresom in hitel v Jal-	^^ ŽMjenj<,
v spodnji hk^^kdose n^ ^	„ je Bledeči
naravno radi potresa, nad tem^.H ^ ^^
je Snopkov preračuni!, I V splošnem je delavec, tkalec.
čudil. I Vato
romake, ki so obsojeni zaradi skupne ideje."
To pismo Je Petru dokazalo, da je zmagovalec. Ako je sedaj srečal kakega socialista, katerih se je preje tako bal, ga je sedaj kar zabavalo, ko Je lahko s pestjo dokazal svojo avtoriteto. Tudi njihovo obnašanje ga je kratkočasilo. Nekateri so ga prosili in ga sporni
pišite nami Največja muka tu v zaporu je ob-	zadela. Nome je, naj ne imenujem
čutek popolne zapuščenostl. Dajte, dokažite In	f^u v denarju njegovega imena. Prosil Je, naj
prepričajte nas, da vsaj še malo mislite na sU |	- o-1 «Uičaj objavim, vendar ime naj
sem, hlače poldrug rubelj in par ™ bo imenovano, akoro novih sandalov. Ne glede Dajmo mu torej izmišljeno l-na škodo napol podrte hišice, je me: Saharov znašalo to malone sto rubljev. S« 1® letos je ubožec dobil sta-Sedaj se Ivan Jakovlevič Snop- novanje. Merci in hvaU, narav-
kov pripravlja na pot v Harkov. ™. <*f *> m« «* _____~ ... ................. .Hoče se alkoholizma ozdraviti. «ej j« moral stanovati pri so-
njali na star« čase, drugi so se poniževali in Zakaj, alkoholizem pride Predra- ^™ih-
naslednji so skušali apelirati na njegovo vest. L0 . . .	radi tega^
Navadno pa so se obnašali ponosno, ga ošinili	♦ • *	*
s sovražnim pogledom ali pa so se polni zanl- ln kaj Je hotel avtor s to u- ^l^Jl Zr^iT^ll J
čevanja in prezira obrnili proč. V takih slu- Uetniško tvorbo dokazati? Kaj £ J™*a*e	J" ^ ~
čajlh je svojim ljudem zapovedal, naj Jetnike je, če se sme *ako reči, morala te
s sukanjem prstov in zapestji priuče dostojne- zgodbe? Avjor nastopa v ^m ^jn kri mu te same nervoz-■ I navadno takoj učinko- delu energično proti pijančeva-"0™ »topa v gtovo
nju. Osti te umetniške satire so1 1u * 88	| naperjene zoper alkohol in pija-
nosti.	,
Avtor je hotel reči, da ljudje, ki pregloboko' pogledajo v kozarec, ne zapazijo samo nežnejših reči, nego niti potresa ne morejo zapaziti.
In to je vendar tako priproato, kaj ne?
ga obnašanja, kar Je valo.
posebno pozno. Tako okrog pe-ih zjutrik Ali že ob pol petih. To je že nekaka taka navada, da
vstane kakor mogoče rano. In
to tembolj, ker mora na delo in ne na ples.
Inženir pa leže ravno še le v tem času. Mogoče tudi uro poprej. In tedaj trka ob zid. "Bodite tako dobri," govori, "hodite nekoliko tišje. Kaj morate zares nositi z železom okovane pete?"
Saharov naravno mu pojasnu je, da se mu ne mudi na ples. Umiti pa se vendar tudi hoče. In čaj skuhati in tako dalje. In tako pride do prvega spora. Saharov se hoče umiti, ali v kadi spi inteligentna dama. In ona začne čivkati, se začne raz-govarjati in tako dalje . . .
Nato se vrne Saharov zopet domov. Tako nekako okrog petih.
Malo bi se rad oddahnil. Cital novine.
Rad bi vsaj nekaj časa mirno ležal ali premišljeval o politiki ali naraščanju produkcije — zopet nemogoče. Od leve strani se razlega godbeni kvintet.
Naii godbeniki imajo navado, da se dnevno nekaj časa pred nastopom vežbajo. Igra flavto. Strašno kričavo godalo je to. Piha v njega, izpljune in nato zapiha škalo. Zabavno, kaj ?
In Saharov gre na dvorišče. Sedi tam na klopi urico ali dve, nato ga vleče zopet domov.
Pride domov in sne svojo večerjo. Ali z desne, pri inženirju, se že pojavljajo gostje. Igrajo skat, ali igrajo na pianinu kakšen prokleti Lisztov valček. Ali plešejo šimi — posebno ob plačilnih dnevih.
Predno se je človek ogledal, ( je že več neopaženo tu. Noč nastopi. In naj se stanovalci trudijo kakorkoli, da bi ponoči ne delali ropota in šuma, ker bi imeli vsled tega opraviti z milico, brez trušča vseeno ne gre. Končno se pa ljudje morajo vendar gibati. Večkrat se človek nehote spotakne ob Čisto gladka tla. In tako dalje.
Komaj je zaspala gruča kvar-tačev, se vrne godbenik iz svoje restavracije ali s kakšnega plesišča. Odloži godalo na polico in se začne z ženo prepirati. Komaj sta končala, začne in-
TOHEK, 6. imEMi:;
Mak> je še čital, posteljo. * ^^
ženir
gre v
Komaj je ta legel, mora S*, harov vstati.
Komaj je Saharov vstal Je j* inženir .nervozen, trka ob' ^ in mu predbaciva okovane pet«.
Komaj odide Saharov v kopa]! nico — krik ln vpitje — u^j pusti, da dami padajo kaplje na obraz? ,<
In naravno pri vseh teh okoU ščinah trpi delo. Sami vidite, da blago včasih ni tkano preveč go. sto in prvovrstno ... gotovo tke to blago Saharov. In kako naj bolje tke, če mu začnejo klecati noge, roke pa trepetati in ledvice od same nejevolje ote če jo?
In zato rečem: učeni tajniki spadajo k učenim tajnikom, zo. barji k zobarjem in tako dalje. Trobentačem na rog pa se »ploh naj dodeli stanovanje zunaj mesta.	■ Tedaj še le bo zasijalo življe-nje v polnih žarkih.
NAROČNIKI, POZOR!
ZSattiM)« TAitfart, JT, 1932) po«, ni, da ri» J« aaroimlM potekla to (Um. PoatvHi J« yraTočarao, da na liata <jp» MtUrimo. Ako list« m pre). ■mt«, J« mogoto vsUtIJcd, ker al bil plačan. Ako Ja val Hrt plačan i. M aa prajaata, |a Mogoče vataT|je» rslod napačnega aaalora, pilit«
in navedite stari Id ani
* Med jetniki, ki so jih pripeljali v Petrovo pisarno, je bila tudi Miriam Jankovičeva, ki je med tem časom vstopila v komunistično stranko in bila vrhtega rojena v Rusiji — slučaj je bil popolnoma jaaen. Peter je vedel, da Je Mirtam naičuvala Rozo Stern Ln je tako povzročila njegov padec. Kljub temu se mu je zasmilila takoj na prvi pogled. Postala je ata-rlkava ln Izmučena, kailjala je in njene oči so bile motne ln zmedene. Peter se jo je le spominjal kot ponosno in drzno — sedaj pa je izginilo vse to. Ponlftno se je pred njim vrgla na kolena ter se • prsti oklenila njegove suknje in histerično Jokala.
(Dali« prihodnjič.) .
Vzrok ? Za to stanovanje ni bil sposoben.
V tem stanovanju stanuje samo inteligenca. V eni sobi gospoduje neki inženir. V drugi neki godbenik — igra v kinu in restavracijah. V tretji stanuje zopet neko samsko dekle s svojim otrokom. V kopalnici je raz-
Mlhail

I« ruščine aa
Iran Vek
prevedel
iii. mbbana solata
11. Potres
Na Krimu je bil pred nekaj leti potres, ki se ga Ae gotovo mnogi spominjajo. Ali Akoda se Je pokazala očivldno Ae le sedaj.
Razumljivo, da je bila oficiel na Akoda takoj precenjena—dva milijona rubljev. Ali k temu akromnemu znesku je treba, ka kor se je sedaj pekatalo, prira čunati Ae majlnn, skromen zne-eek: pribliftno sto rubljev.
Ravno tolika je bila Akoda. ki jo je utrpel poAten človek, čev-ljar Snopkov.
8nopkov Je bajtar. V Jalti Je Imel delavnico. Nobene delavnice, nego tako majhno kamnite kajto.
In delal Je s svojim prijateljem kot aolastnlk. Domačina nista bila. Pa sta delala čevlje ravnotako za domačine kakor za meAčane letovtAčarje.
In nI jima bilo slabo. Potiml sta sicer morala temeljito glado-vatl, ali poleti sta imela dela pre vsč. Mnogokrat nista Imela niti časa, da bi pogoltnila poAirrk No. to bi bilo pretirano. Za poti-rsk ae vedno najde čas. Znabiti tet je za kaj drugega ...
Bilo Je namreč tako. Namreč tik pred potresom, to se pravi, kakor se ml idif U. septembra,
je popil čevljar Ivan Jakovlevič 8nopkov, ne da bi počakal delo-pusta, poldrugo steklenico Iga-njlce.
In to tem bolje, ker je delo dokončal. In to tem bolje, ker Je imel Ae dve steklenici pripravljeni. Na kaj bi pravzaprav Ae čakal? Vzel je in pil. In to tem bolje, ker 9r prihajajočem potresu ni imel pojpia.
Nato se je vrnil domov, legel na dvoriAče In zaspal, ne da bi počakal na potres.
Ko se je napil, se je vlegel, ka kor sem ie povedal, na dvoriAču. To Je delal vedno. Pijan ni ljubil. da bi spal pod streho. Bilo mu je preveč soparno. Zaduhlo. Jasno nebo Je hotel imeti nad seboj.
Spal je torej, sanjalo ae mu Je marsikaj zanimivega In istočasno je bil na Krimu inameniti potres. H i Ae so se majale, se ml j a se je tresla in bobnela, 1. J. Snopkov pa Je spal spsnje pravičnega ln ni maral ničesar vedeti.
de le sgodaj zjutraj, nekako ob Aestih, si Je naA Snopkov sdrg-nll oči. Vzdramil se je pod svojo cipreso in ni mogel, razumljivo, spoznati svoje drage domačije. In to tem manj, ker Je njegova ljubljena hiAica takorekoč izginila. To se pravi, izginila ni. ali zidovje je razpadlo In ograja Je bila vaa polomljena.
Snopkov si Je drgnil oči in mi •111:
"Za boljo voljo, kam je pa za nealo? Kaj eem mar. pijan, Ae zaAel kam drugam? Zanimivo. kakAne nt\ari ao tod okrog Komu neki spadajo? Ne/' je mislil,
12. UnH
... No, in zdravnik, razumljivo, je zelo pnebledel. Iskal je po ieplh. Ure nI. KdovekaJ ura sicer ni bila vredna, čeravno je i mela verižico In tudi razne obeske kakor: srebrna jajca, nekako podkovo, ključek . . . Zakričal je, naravno zaklical: "Milica! Ura Je ifglnilar AH vsled tega se ura ni naAla. "Mogoče ste jo pozabili do-mar On pa je rekel: "Ne," je rekel, "ko sem stopil v tramvaj, sem pogledal na uro, da vidim, če ne pridem prepozno."
Začel jo je iakati v hlačah, vseh ieplh — nič. -
"No, in? . . . Mogoče Je tat skočil s tramvaja? Niste je na-111. kaj?"
"Ali... Seveda so jo naAli... Bolnika so Ae enkrat prerezali In kirurg, razumete, se je zeVo obradoval. "Tukaj te le naj dem," je rekel, "zlata moja . .
In resnično — gledamo. Ura je bila najdena. Naslonil jo je na sle (K) črevo in tam je mimo letala... Kakor da se ni nič zgodilo. In verlilca? Letala Je po-lelodca . .
"nI dobro, če ae človek tako na-1 pije. Alkohol," Je mislil, "Je res-| nično AkodlJlva pijača—ničesar se potem ne morei več spomniti."
In postalo mu Je nekako tesno okrog srca.
^Hoho," je mlslfl, "kam sem neki zablodil? Sreča, da sem Ae zablodil na nekako dvoriAče ln ne enostavno na ulico. Tovorni avto bi me zmlel ali bi me kak pes obgrizel. Treba bo," je mislil, "manje piti. NajboljAe bi bilo s tem sploh prenehati ..."
Od velikega prem iAl je vanj a mu Je postalo slabo. Da talost o-mami, se je lotil Ae zadnje pol ateklenice, ki Jo je Imel v iepu ln jo je radi ialostl izpraznil.
In ko jo je 8nopkov izpraznil, Je postal zopet pijan in to tembolj. ker ni fte dolgo nič jedel In Ae mu Je od zadnje pijanosti bila glava slaba. In tako je stopil na ulloo.
8el Je tako po ulici ln PU»n.,1t ______..
kakor je bil, ulice ni mogel apo- ""'".'.'N1**14 znati. Posebno pa. ker Je po po-	l<,>Jia ^praAanja
tresu v*dno mnogo ljudi hodHo V tekočem letu se Je prebival po ulicah. Vse Je bilo v skupinah. «*vo sopet nekoliko stisnilo vse na ulicah, noben človek ni Z ene strani so vplivali nep-bll doma. In vsi so biU nekako ™*ni, ki so ae odpeljali v pro-druganii. samo tako na pol ob- vlnc°. d» tako deloma preprečl-lečeni	jo različna velika neeporasum-
"Ljubi bog." Je mlalll, "kam	deloma pa vplivom
sem vendar zablodil? V k a k* no o4redb. Z druge strani pa Je 1-gnezdo? Ali sem ae morda s pa-1 "»«!<> to blagodejni vpHv na po-robrodom pripeljal v Batum? A- v^anJ« najenmin. Zakaj, da bi II kam drugam T	moral plačevati trikratno povl-
In tako Je prlftel naposled na Uno najemnino, ni bil vsak ao-deAelno cesto. Korakal je In vsled j «*aeen. In tako se Je prebival-utrujenosti, vsled preobilice al-' »*vo »amo PO sebi skrčilo, kotleta je legel poleg cente in za-1 ^ bo vsako leto toliko stano-spa) kakor ubit	vanj na razpolago, tedaj sq take
Na« sastopnild aa rsl draferori tajniki In dragi aastopniki. pri kato. rih lahka plačata naročnino.
Naročnina sa eala lete ]e M M la sa pol leta po $S.M. Člani 8NPJ d* plačajo $4M sa lato, as pol leta fttt.
Za Mesto Chleage In Cieero aa kto 17AS, pol lota 9S.7I, sa člsse |Ut Za Brropo stane sa pol lete $4-M, t vsa loto pa $t.M. Tednik stana sa Evropo $1.70. Člui doplačajo samo 91.00 ss poštnino.
Mladinski Ust stene ss celo leto UJM.
Naročnino lahko tudi ismi poiljcU aa naslov:
(Jpravniitvo "PROSVETA" 2657 & Lawndale Ave„ Chieaf*
SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA Izdaja svoje publikacije In še posebno list Proeveta za koristi, ter potrebno agitacijo svojih drnfttev in članstva In sa propagando svojih Idej. Nikakor pa
__________ne za propagando drugih pod
prostria svoj Aotor neka stoiki- P®™111 organizacij. Vsaka or-
njač Tudi, kakor nalaič, inteligentna oseba, neka prejšnja i-gralka. Podnevi funkcionira kot pestunja, ponoči pa stanuje v kadi. Ia spi.
Z eno besedo, kamor pljunei, inteligent. In življenje te vrste ljudi ni za vsakega. Saharov na primer ne vstaja
ganlzacija Ima običajno svoje glaailo. Torej agitatorični dopisi in naznanila drugih podpornih organizacij In njih društev naj se ne pošiljajo lista Prosveta.
Najzanesljivejše dnevne delavske restl so ▼ dnevnika "Prosvetr. Ali jih čitate vsak dan?
POJASNILO
Vsled depresije In ogroani krize, Id je zadela tudi niš« Članstvo oziroma naročnike nt« šega Usta Prosveta, je potreb* i pojasnimo tajnikom ln »• stopnikom Prosvete, da Ishki vzamejo od naročnikov ss list Prosveta naročnino tndi samo a pol leta in kjer ni drugače tudi samo sa četrt leta. Vzemite lur ss dobiti da, ker razmere uhU-vajo to. List Prosveta Je uk prizadet v ti krizi in zato apeliramo na tajnike In naročnike, da skušajo kjerkoli mogoče o. hraniti naročnike na dnevnik. Apeliramo tudi na posasieiM naročnike, da na j če le mogofe poravnajo svojo naročnino is h ni mogoče plačati celoletno plačajte polletno naročnino, ns» da os ohrani Ust še nadalje kot dnevnik.
PlL Godina, upravitelj.
TISKARNA S.N.P.J.
SPREJEMA VSA
v tiskarsko obrt spadajoča dela
Tiska vabila m veselice la shode, vizltnlce, časnike, knjig«, koledarJe, letake Kd. v slovenske^ hrvatakem, slovaškem,
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SJtJPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI
Vaa pojasnila daje vodstvo tlakama Cene masne, unij ako delo prve vrste
p» informacije aa naslov:
S. N. P. J. PRINTERY
2657-69 So. Lavrndalc A venue
CHICAGO, ILL.
TAM SE DOBE NA 2EUO TUDI VSA USTMENA POJASNILA