bilo okrašeno in angleškimi ijl*1! medSri-,Se.pri sprejemu la llJeoiln« g,lm Še namest- Dik^Utra v!ShW-. zunanie' Al. lUnani vlanovic, pomočjo Bebler ®a ministra dr. j, 'ianij, JUS°slovanski ve-vl.Mei . Londonu dr. Jo- s>„ Peter odsednik srbske W Rodof- ?tarnbolič, mini-&• Colakovii ter 'len 1,1 foTnSr in tuji novi' i|f,,. P°rterii. Obko- >^aPimkerin?vinarjev {Shjc^io. ,^dovQj, „ »i» V n5?01' da sem gost 'iinf r*čakujem sreca-hJ S(i4»w')m Titom in njeno-'Selili ' 2 nJ™' bomo 'ifih® raznih medna- V? ki in o vpraša- Owi obe državi. ‘Diru A7n*)/-niAin nH_ označujejo od-’WujnJ?*ia državama vza-ifijMjjjj simpatij*. Le*’ se skupno bo- alcu, ki je hotel n našim kontinen-.. Ijjj«0 smo izbojevati bomo v skup- 85 Vj’ da>V»n^u lahko naredili in , maRamo zaščititi S? *» «feovi‘i svetovni t-V0žt.1'h»^ni ,Judie ta'ko kSl britanski zunanji ostalimi od-Iiva - kjer je sledila NthL^ed P!°t°kolarnih obi-'»m,,1? Zu„,3l in jugoslo- 8^® ministrom je Kardelj °lem stanovanju Delovni del Edenovega obiska v Beogradu se bo začel jutri dopoldne, ko se bo v prostorih zunanjega ministrstva sestal z Edvardom Kardeljem in njegovimi sodelavci. Na teh razgovorih bodo. kot je dejal Eden, pregledali splošni položaj v svetu, obenem pa se lotili tudi posebnih vprašanj, ki zanimajo obe državi. Meid vprašanji na dnevnem redu je, kct vse ksže, tudi tržaško vprašanje, čeprav je .Jasno, da je to predvsem jugo-{ilovrmsko-italijJinsko vprašanje in da je tudi njegovo rešitev treba pričakovati tudi v tem okviru, to je v okviru odnosov med Jugoslavijo in It&lijo, ki danes po italijanski krivdi niso najboljši. Neposredno pa je angleška udeležba pri sedanji upravi v Trstu v coni A in to bo verjetno tudi predmet razgovorov. Vsekakor pa razlagajo prihod angleškega zunanjega ministra v Beograd kot dokaz, da je s pravilno politiko mogoče doseči naglo poglobitev odnosov in sodelovanja med obema državama Tako željo je izrazil danes tudi v Londonu predstavnik angleškega zunanjega ministrstva dopisniku beograjske «Politike». Obenem pa je ta obisk, poudarjajo v Beogradu, dokaz vedno večjega ugleda, ki ga uživa Jugoslavija v svetu Prvi£ se namreč dogaja, da pride zunanji minister Eden iz Velike Britanije na uraden obisk v Beograd. Jutri zvečer bo maršal Tito priredil v Belem dvoru velik sprejem na čast angleškega zunanjega ministra. V zvezi z vabili na ta sprejem so prvič sporočili širši javnosti, da se je maršal Tito pred nekaj meseci poročil. Njegova žena je Jovanka Budisavljeviž, ki je rojena leta 1024 v Liki je po rodu Srbkinja. S 17. leti je odšla v partizane in dočakala osvoboditev s činom poročnika Se danes je član Jugoslovanske ljudske armade in ima Čin majorja. Med vojno je izgubila očeta in mater in skoro vso ostalo družino. Ameriški veleposlanik gospod1 Allen, ki je demantiral kot neutemeljeno vest dopisnika »Associated Press« iz Be» grada, češ da je viceadmiral Cassady, komandant Vi. ameriške flote, med razgovori z maršalom Titom postavil vprašanje ameriških letalskih bčz na jugoslovanskem ozemlju, "osipod Allen poudarja, da je bil pri- soten pri razgovoru z maršalom Titom in da se o tej zadevi splch ni govorilo. Vest ((Associated Press« komentirajo kot nesres-nično tudi jugoslovanski krogi. Ob koncu tega meseca bo odi. potovalo na Dansko pet jugoslovanskih prosvetnih delavcev, ki bodo kot aostie danskega društva za mednarodno sodelovanje preživeli šest tednov' v dan&kih osnovnih Srednjih in strokovnih šolah. Jugoslovanski prosvetni delavci se bodo v tem času seznanili z dtnskim šolskim siitemora, z materialnimi sredstvi danskih šol, s šolskimi programi in načrti. Med tem poročajo iz Aten, da je predsednik grške vlade Plastiras danes sprejel jugoslova.r>> sko vojaško delegacijo, ki ie na prijateljskem obisku v Grčiji. Sprejemu sta prisostvovala tu* d j jugoslovanski poslanik v A-tenah Radoš Jovanovič in vojaški ate še polkovnik Radovan Vojvodič. V razgovoru z jugoslovanskimi gostj je predsednik grške vlade obnovil svoje osebne spomin« iz. prve svetovne vojne, ko se je boril skupno s srbsko vojsko, in je izrazii zadovoljstvo. da ima priložnost seznaniti se s predstavniki ju» goslovanske vojske. Plastiras je posebno poudaril svoje prepri-čaje, dja vsa aktivnost maršala Tita ni naperjena proti nikomur, marveč ima za cilj zaščito miru v tem delu sveta. Predsednik Plastiras je dodal, da Grčija s tem, da utrjuje prijateljske odnose z Jugoslavijo, nima nobenih napadalnih namenov. marveč samo željo po tesnejšem sodelovanju in krepitvi miru na Balkanu. Nato je zaprosil jugoslovanske vojaške zastopnike, naj iz-.ročijo njegov prisrčen pozdrav jugoslovanskim, narodom in maršalu Titu. Jugoslovanska delegacija je nato obiskala načelnika grškega generalnega štaba generala Grigcropulusa irj grškega obrambnega ministra. Oni so pokazali veliko ra- zumevanje, kar se tiče Jugoslavije v sedanjem položaju. Izjavili so, da bo prijateljstvo med f.bema državam^ trajno ne glede na to, da ne obstajajo nobeni pisani sporazumi med cbema državama, irn je poudaril, da si bosta državi v primeru napada medsebojno pcmaga-li. Vodja jugoslovanske delegacije je po zahvali za 'prisrčen sprejem poudaril tradicionalne prijateljske vezi med obema sosednima narobna in dejal, da grški narod lahko gotovo računa na Jugoslavijo. V primeru napada bo imej v njej iskre, nega zaveznika. Dopoldne je jugoslovanska vojaška delegacija položila venec na grob neznanega junaka. Opoldne pa je na čast jugoslovanskim gostom priredil svečani sprejem grški general Balo-dimos. Juilri bodo jugoslovanski gostje odpotovali proti Kal-kidi na otok Eubeja, kjer bodo obiskali vojaške šole. B. B. ŠE EN ODGOVOR De Gasperiju in Saragatn Predlog o takojšnjem plebiscitu je samo poskus izsiljevanj a in pritiska nov BEOGRAD, 17. — Poskus Italije, da bi s predlogom za čim prejšnji plebiscit prepričala svetovno javnost, da Italija želi rešitev tržaiškega vprašanja, je naletel na soglasno obsojanje jugoslovanskega tiska, ki odkriva prave namere tega najnovejšega italijanskega manevra. «To ni nič drugega nego ponovna spletka rimske vlade in poskus izsiljevanja zahodnih držav ter trgovanje na tuj račun«, poudarja današnja ((Politika« v zvez; z De Gasperijevo izjavo v Strass-burgu, da se edino s plebiscitom lahko reši tržaško vprašanje. De Gasperi vztraja na plebiscitu, piše «Politika». «Mj nismo proti plebiscitu, čeprav sodimo, da to ni edina rešitev sličnih mednarodnih sporov, toda potrebno je, da se najprej ustvarijo pogoji za plebiscit, da se izbrišejo krivice in odstranijo vsiljeni odnosi, v katerih žive Slovenci v Trstu. O vsem tem De Gasperi molči. S svojo naglo izjavo je De Gasperi hotel pokazati, da je on dal pobudo za rešitev tržaškega vprašanja in hotel zmanjšati ugoden vtis, ki so ga na svetovno javno mnenje napravili predlogi jugoslovanskih voditeljev za pravično rešitev tržaškega vprašanja. Zaman skuša De Ga-isperi zmanjšati ta vtis, poudarja ((Politika«. Izjave De Ga- sperija so v sedanjem trenutku samo nov poskus izsiljevanja m pritiska, ki nima nobenega vpliva na Jugoslavijo in njeno politiko, a zelo malo kaže. da bi vplival na druge vlade«. V zvezi z nedavnimi izjavami Saragata, da bi plebiscit na STO enkrat za vselej odstranil spore med Jugoslavijo in Italijo. piše »Mednarodna politika« med drugim: «Ce je za ostale kraje italijanski fašizem pomenil teror nad demokratičnim prebivalstvom, nasilno fa-šistizacijo javnega življenja, in je prisilil na tisoče Italijanov na izselitev, potem fašistizacijo v Julijski krajini, pomeni nad Slovenci in Hrvati poitalijančevanje, gospodarsko in narodnostno uničevanje ter nasilstvo tako imenovanih «regnikolov», z eno besedo je izpremenil narodnostni značaj Julijske krajine«. «Pod takimi pogoji, poudarja ((Mednarodna politika«, ne more Jugoslavija pristati na plebiscit. Revija Zveze jugoslovanskih novinarjev priporoča Saragatu in ostalim italijanskim ((demokratom«, naj se zavzamejo, da se najprej popravijo prizadejane krivice Slovencem, kar bo prispevalo k rešitvi tržaškega vprašanja in koristilo ne samo italijanskemu narodu, temveč tudi miru sploh. Ukrepi proti Tillonu in Nlartyju so znak nasprotij v UP Francije Tillon je ostalim članom kominformističnega vodstva očital, da hočejo odstraniti iz vodstva vse tiste, ki so se borili med nacistično okupacijo - Komentarji francoskega tiska PARIZ, 17. — Ves pariški tisk piše danes z velikim poudarkom o ukrepih, ki jih je centralni komite francoske kominformistične stranke pod-vzel proti članoma politbiroja Martyju in Tillonu. Kominfnr-mistično glasilo «Humanite» pa objavlja izjavo vodstva stranke, ki ((pojasnjuje« vzroke. zaradi katerih je prišlo do teh ukrepov Izjava pravi, da je centralni komite soglasno sklenil: 1. An. dre Marty ne bo več član tajništva; ostane pa še član politbiroja; 2. Tillon ne bo več član politbiroja, ostane pa še član centralnega komiteja. «Ti ukrepi — pravi dalje izjava — so bili potrebni zaradi politič. nega nestrinjanja Tillona in Martyja in zaradi njunega raz. bijaškega dela kar bi lahko vplivalo na enotnost stranke«. Leta 1951 je bil Tillon, ki je sprejem fiisKnlmu/crju ngresu Ameriške zveze dela fi'? za mir, razrešen te naloge, zaradi nesporazuma s politbirojem in centralnim komitejem; ta nesporazum se je kazal na sledeči način; «Odpor proti u. smeritvi kampanje, ki io je demokratično določil svetovni odbor za mir, in zgrešeno gledanje na gibanje miru, na katerega je gledal z ozkega vidika politične organizacije, ter težnja, da se postavijo v odvisnost gibanja za mir vse demokratične množične organizacije*. Poročilo pravi, da je Tillon takrat pisal politbiroju pismo, s katerim je svojo odstavitev sprejel kot «zasluženo sankcijo*. Glede Martyja pravi poročilo, da je ves čas, ko je bil Tillon v sporu s politbirojem, brez vednosti vodstva stranke imel razgovor s Tillonom pri nekem članu centralnega komi. teja in je tedaj izjavil Tillonu, da ni kriv. Marty pa je vedno tajil, da bi sploh kdaj prišlo do takega sestanka. Ko je torej z ene strani «kazal, da odobrava sklepe centralnega komiteja in politbiroja, je Marty podpiral Tillona proti istim sklepom«. «So tudi drugi do-kazi, da se je Marty namera- Ust tei/a ukinitev latt-Hartleyevega zakona - Foster Dulles predla vai ?bI?a5ao“a|VJ..ag]"de Qllovitev dvostrankarskega sveta za določanje zunanje politike ZDA vseh temeljnih političnih vpra- Tillonu se očita tudi, da se je njegovo politično nasprotovanje pokazalo tudi ob priliki nekega razgovora z Jeanette Vermeersch. in da je njegova politika tedaj vodila do diskri. minacije nad člani partije na podlagi mest. ki so jih imeli za časn okupacije. Dokaz temu da so njegove izjave na seji politbiro’3 pred zadnjim zase. danjem centralnega komiteja, ko je trdil, da ga hočejo eliminirati iz politbiroja enako kakor mnoge druge, ki so se borili med okupacijo, O Martyju pravi izjava, da je v tajništvu stranke, v politbiroju in centralnem komiteju pokazal enaka nasprotja v politiki kakor Tillon in da je vztrajno skušal rušiti enotnost stranke s sistematičnim diskreditiranjem drugih voditeljev stranke. To da so potrdili številni člani stranke in člani centralnega komiteja kakor tudi sam Tillon. Izjava dodaja: ((Diskusija* se v franki nadaljuje. Preiskava sama o teh It '■ stre,VetovaiipS’ 2unanjepo-Sl,*nk« ie , rePublikan- &» 5 -Vm«.i8iuVori* na zbo- V Uia u*tva oP8a Pravni-«a DotV“. da jp n Franciscu J5«!! tr i* & *rUa iVnPubllk!^ i r , ke proru- «25? t ln«item ko it', S jVuJ«io “n^n,^e vlude * 'e»>u >,!• k:-'*! Vlaj ti Odsto‘i v'ad ° "“»toikov 33 ""7-n.ih dr- ^1’ ftotkov na- S. ki Kre na fc^l ,, davkoplače- j'®hgr^?rj® danes (Acf^su Ameriške se je za- 'mtev Taft. j.1JjkiniteJv"'Taft i)o^na- češ da ?UA 'r-> • Udi. -^e število ^ J« v velja. vi Taft-Hartleyev zakon, znatno znižalo, akoravno število delavcev nenehno raste. Potem k0 je zatrdil, da je ukinitev tega zakona za ameriške sindikate vprašanje življenja ali smrti, je Tobin izrazil upanje, da bo za predsednika ZDA izvoljen demokratični kandidat Adlai gtevenson, kar bi zagotovilo odpravo Taft-Hart-leyevega zakona. Na kongresu je govoril tudi direktor MSA Averell Harri-man in oltro kritiziral republikanskega kandidata generala Eisenhowerja. Posebej mu je očital prenaglo demobilizacijo ameriških sil po končani vojni. Medtem ko je general Ei«enhower 1945, je dejal Har-riman, izjavljal, da je glavna želja ruske politike, ohraniti •i prijateljitvo ZDA, obtožuje sedanjo ameriško vlado, da je dovedla ošibitev ZDA v trenutku, ko je bilo neobhodno potrebno biti močni. Ob zaključku kongresa je bi> la posebnemu odboru predložena resolucija s predlogom, naj AFL podpre pri prihodnjih volitvah demokratičnega kandidata Stevensona Ei;enhowir je izjavil, da je za nekatere jpr< m britansko siališče do federativne Evrope iz ozirov na Ccmmon-vvealth s stališčem navedenih šestih dTŽav. odnosno, če ie sploh mogoče kako sodelovanje. Pozitivni odgovor s a dala Adenvr snel voditelje saarskih nemških strank BONN, 17. — Kancler Adenauer je danes sprejel voditelje treh nemških saarskih strank. Predstavnik bonnske vlade je izjavil, da Adenauer ni skušal na tem razgovoru pridobiti omenjene predstavnike za stvar evropeizacije Posarja. Hotel je biti samo obveščen o sedanjem položaju v Posarju. Pri razgovoru je bil navzoč državni tajnik v zunanjem ministrstvu Walter Hallstein. Člani parlamentarne delegacije Vzhodne Nemčije so pristali, da se njihov prihod v Bonn določi na petek. Spremembo dneva je zahteval predsednik zahodnonemškega parlamenta zato da ne bi obisk vzhodnonemške delegacije v Bonnu sovpada! s prihodom italijanskega ministrskega predsednika De Gasperija. KAIRO, 17. — Bivši tuniški pravosodni minister Saiah Ben Jusef je včeraj poslal političnemu odboru Arabske zveze noto, v kateri izjavlja, da Tunizija zahteva od arabskih držav materialno in ne samo duhovno pomoč. Razen tega zahteva Ben Jusef naj arabske države opredelijo svoje stališče do Tunizije in naj se vsi člani Arabske zveze, ki so zastopani v OZN, udeiežijo razpravljanja o tem vprašanju na prihodnjem . - , zasedanju glavne skupščine, dva dogodka: sidep Schumarjo- p0iitični od-bor Arabske zveze ve skupnosti, po katerei lahko političnega dela pooja udeležujejo opazovalci Evr, sikega sveta, in Edenov govor, ki je odstranil vse ovire za sodelovanje. Vsi, ki so se udele žili debate V posvetovalni skup ščini in ki predstavljajo vs? države Sveta, so se izrekli za sodelovanje med obema organizacijama, Paul Henry Spaak, predsednik spodnje zbormce Schuma-novega premogovnega jeklarskega poola, je označil te razgovore za ogromen korak naprej in za dokaz dejstva, da bodo Evropski svet in države, ki niso članice Schuinanove skupnosti, sodelovali pri delu za zedinjenje. Na današnji seji je skupšči na tudi sprejela poročilo odbora petih pravrukov. ki je imel nalogo pripraviti osnutek ustave za združeno Evropo. Končno zvarenje evropskih držav v federacijo držav bo odvisno od zaupanja posameznih držav. (ni o tem še nič sklenil. Ko smo včeraj popoldne < slišali in čitoli, da je De Gasperi prelomil svojo lastno zaobljubo, ki jo je bil dal v Strassburgut da namreč ne bo govoril nič več o izjavah mar. šala Tita v Dolenjskih Toplicah ter izvedeli, da Italija niJ ma samo enega predloga za rešitev tržaškega vprašanja, temveč da so predlogi nič manj kot — trije, smo se spomnili na tiste slovenske narodne pesmi, ki tolikokrat spominjajo — najrajši «tri ljubice«, spomnili smo se Pre. šernovih utreh želja Anasta-ziusa Gruena» in pa tudi tiste znane: «Tre son le cose...« No, zadeva ni prav nič sme. ha vredna in poglejmo rajši, kaj je De Gasperi izjavil, ko se je vrnil včeraj ob 10.20 v Rim. Najprej je dejal, da je Tito «razb il vsa stekla za Trst«> nato pa je nadaljeval: «S strani zaveznikov je v teku akcija za STO, ki bi morala biti diskretna, prepričljiva in ki je morala ostati v senci, t. j. v ozračju rezerviranosti, To akcijo so izvajali zavezniki za svoj račun. Toda maršal Tito je razbil stekla in postavil vse skupaj na trg. Danes pa je vendar ta akcija še vedno v teku in izpopolnjuje jo obisk, ki je bil že predviden pred mojim potovanjem. Potem ko so Titove izjave izzvale zelo živahno reakcijo v italijanskem tisku. reakcijo, ki jo vi zelo dobro poznate, in potem ko sem jaz dejal, kar je bilo potrebno reči, ni trenutno kaj dodajati. Potrebno je počakati rezultat obiska, ki je na spo redu.« De Gasperi je v tisk pa takoj k temu dodaja, da gre za tri možne rcši.vc: ali plebiscit, ali popolna izvršitev tristranske izjave ali Pa »nepretrgana« etnična linija. Zanimivo je pri i>Jew> tem dejstvo. da De Gasperi s svojim tiskom vred ne more iz slepe ulice protislovij, v katere je zašel. Se predvčerajšnjim je trdil, da maršal Tito ni povedal nič norega, da so njegovi predlogi stari, včeraj pa nenadoma izjavlja, da je maršal Tito »razbil vsa stekla za Trst)). V resnici maršal Tito ni povedal nič novega glede jugoslovanskih predlogov za rešitev tržaškega vprašanja. Novo v maršalovih izjavah je bil le tisti predlog, ki gevori o tem. naj se tržaško vprašanje pusti začasno pri miru, da b: De Gasperijeva vlada med tem časom nekako izšla iz tistih notranjih težav (ki si jih je ustvarila sama), da bi vendarle moefla predložiti nekaj, kar ne bi bila tista znamenita pilula za glavobol, kot je marini T-to ozr.aiil -prijem-Ijivo in duhovito ufiorabo tristranske izjave. Zdi se, da je trenutno ravno v tem glavna razlika: za razliko od Jugoslavije, se De Gasperiju naenkrat zelo mudi. To poudarja tudi ves jugoslovanski tisk: mudi se mu ne samo začeti pogajanja takoj, temveč se mu predvsem mudi izvršiti plebiscit. Iz vsega, kar ie dve leti pišemo — od dneva, ko je «Par-tito Socialista della Venezia Giulia« prvič vrgel v javnost predlog o plebiscitu — o tem, kdaj in kako je mogoč na STO plebiscit — vsaj po 33 letih če ne že jugoslovanske oblasti, pa vsaj skupne demokratične uprave, da bi se vsaj delno popravile krivice, ki nam jih je prizadejala italijanska fašistična okupacija, kajti storjenih krivic nam ne Tudi senat izglasoval zaupnico Mosadeku Angleško-ameriška posvetovanja v zvezi z zadnjimi Mosadekovimi predlogi TEHERAN, 17. — Nove Mo--adekove predloge v angleško-.lanskem sporu bo jutri proučila komisija za petrolej in domnevajo, da bodo v soboto izročen; Veliki Britaniji. Danes zjutraj je tudi senat izglasoval zaupnico Mosadeku in odobril njegove predloge. Britanski odpravnik poslov Middleton in ameriški poslanik Henderson sta o teh predlogih WASHINGTON, 17. — Podtajnik v notranjem departma-ju Vernon Horthrot je izjavil, da namerava urad za gorivo za obrambo Izdati jutri odredbo, ki bo blokirala dobave večine ameriških rudnikov, zato da se ustvarijo zaloge, ker grozi stavka rudarjev. težkih dejanjih ni zaključena« V poročilu, ki ga je Leon Mauvais podal v imenu politbiroja je na koncu rečeno, da želi' centralni komite Tillonu in Martyju «pomagati» ter da je upati da bosta oba »napravila potrebne korake, ki so v interesu stranke«. Izjava pravi končno da so številni fclani izjavili da so sankcije premile in da sta zanje glasovala tudi oba prizadeta. Poročilo sta V celoti objavila tako «Humanitč» kakor ((Liberation«. Prvi ne dodaja nobenega komentarja, v drugem pa se na kratko ugotavlja, da preiskava ni zaključena in da sta oba prizadeta imela možnost »izjasniti se in braniti se«, ter da «ni mogoče podcenjevati važnosti zadeve spričo osebnosti obeh politikov, ki sta prizadeta«. Obširnejši pa so komentarji drugih časopisov. »Figa-ro» ugotavlja, da se seznam komlnformističnih obtožencev veča, in se spražuje: «Kd0 bi v deželah izven onih. ki so podrejene Moskvi mogel razu meti, na podlagi katerih preusmeritev in menjanja politike padajo možje, ki so včeraj izvajali oblast v komunističnih govorila sinoči na sprejemu dvornega ministra Ale. Uradno stališče britanskih vodilnih krogov je, da so Mo-sadekovi predlogi nesprejemljivi. V prvem trenutku se je zdelo, da So v britanskem zunanjem ministrstvu odločeni predloge zavrniti, toda danes se zdi, da so bolj naklonjeni proučiti jih. Predstavnik zunanjega ministrstva je danes izjavil, da v Londonu niso še prejeli iranskega odgovora in da bo verjetno potrebno nekaj dni, preden bo nota dokončno sestavljena. Vendar pa je pripomnil, da sta ameriška in britanska vlada sklenili takoj začeti posvetovanja, da določita skupno stališče. Jugoslovanska vojaška delegacija, ki je bila na obisku v Veliki Britaniji, je prisostvovala tudi manevrom britanskih čet na reki Weser v Nemčiji. Na sliki je na desni strani maršal Slini načelnik britanskega glavnega štaba, v sredi pa generalni poročnik Sava Burič Poročilo Evropske plačilne zveze PARIZ. 17. Mesečno poročilo Evropske plačilne zveze za mesec avgust vsebuje podatke o znatnih spremembah v zahod-no-evropski trgovini. Tako je v tem mesecu Velika Britanija skoraj popolnoma izločila svoj mesečni primanjkljaj, Belgija, pa je prvič postala dolžnica. Zvezna nemška republika ima presežek 37.000.000 dolarjev, Nizozemska pa izkazuje kredit 20,200.000. Največja dolžnica v avgustu je bila Turčija s primanjkljajem, 34,200.000 dolarjev. Francija ima primanjkljaj 23,100.000 dolarjev Belgija - Luxemburg pa 6,500.000 dolarjev. Italija, ki je bila običajno upnica, izkazuje primanjkljaj 900.000 dolarjev. Švedska pa je zaključila avgust s popolnim ravnovesjem. Velika Britanija je imela v juliju 98,600.000 dolarjev primanjkljaja, v avgustu Pa samo še 4,700.000. bo mogel nihče več popolnoma popraviti — večkrat v našem dnevniku, sledi, da je ta predlog popolnoma nesprejemljiv iz česar lahko zaključimo tudi vzrok zakaj se De Gasperiju tako zelo mudi. ali bolje rečeno, zakaj se mu kar dvakrat mudi. Toliko o prvi italijanski «rešitvi)). O drugi seveda ni vredno niti razpravljati ker pomen i priključitev vsega STO k Italiji. Glede tretje «rešitue«( ki jo imenujejo »nepretrgana« etnična linija, pa je že maršal Tito v nedeljo povedal nekaj besedy ko je govoril o Italijanih v Trstu in Kopru in dejal, da iz te moke ne more biti kruha. Ce bi se hoteli spuščati u prav zares brezsmiselno polemiko glede te »nepretrgane linije, bi se nam odprlo široko polje za duhovite primerjave in razpravljanja o tem, zakaj Italija ljubi bolj pretrgane kot nepretrgane linije — zlasti etnične in to ravno v naših krajih. Rajši se spomnimo samega dučeja, ki je hotel z radikalnimi u-krepi izpremeniti krivično mejo na Snežniku in Julijskih Alpah v podobno nepretrgano etnično linijo in vzpo-redimo to Mussolinijevo zamisel s tistimi nameni, ki jih imajo danes rimska vlada in njeni eksponenti v Trstu, na žalost ob močni politični in materialni podpori ZVU, z ribiškim naseljem pri Stivanu, z graditvijo ezulskih stanovanjskih hiš v Sv. Križu, z uVillaggio del fanciullo« na Opčinah, z zopet ezulskimi stanovanjskimi hišami pod Skednjem, s prisilnim odkupovanjem zemljišča s strani italijanskega kapitala v Zav-Ijah itd. itd. To so dejstva. In ta dejstva govorijc, da bi bilo to njihovo linijo bolje imenovati «umetne« etnično linijo. Etnične linije namreč na vsem Tržaškem ozemlju sploh mi. Etnična linija med Italijani in Jugoslovani je tista, ki je zelo dobro razvidna iz tiste etnografske karte, ki jo je napravil t; zagovor i.ahjanske teze (Wilsonove linije — ne nepretrgane — ampak zračne) leta 1946 za mirovno konferenco rimski ekspert, ki ni nihče drugi kot sam univerzitetni profesor Carlo Schifrer, sedanji pomembni član ZVU (ki si je bil to mesto — zopet kot rimski ekspert — letos v maju sam izmešetaril v Londonu) in ki je hkrati tudi conski podpredsednik. Tista etnična linija, resnična etnična linija, ki obstaja že 1300 let, je v resni&C nepretrgana in niti u-metno ustvarjena z raznimi ribiškimi nuielji, «ViKu t,3ri< ezulskimi hišami, eksproprin-ctjami itd, Ta linija pa teče blizu Čedada in Tarčenta... Tako je torej s temi tremi rimskimi «rešitvami». In nič drugače. In če v teh dneh velik del zapadnega tiska hvali zadnje izjave maršala, je to hkrati tudi prvi znak, da so morda le začeli spoznavati da je etnična linija mnogo, mnogo zapadneje od Trsta. V tem je tudi vzrok zmede in panike ki je čez noč rodila tiste tri predloge. Tudi zato se De Gasperiju mudi. Predlog za sprejem Japonske v OZN ZDRUZENI NARODI, NEW YORK. 17. — Danes so Združene države skupno z nekaterimi drugimi članicami Varnostnega sveta predložile, da se sprejme Japonska kot članica Združenih narodov. Predlog je podprl ameriški zastopnik Warren Austin, ki Je na seji Varnostnega sveta poudaril, da izpolnjuje Japonska zahteve 'listine Združenih narodov. Tudi britanski, nizozemski, pakistanski in turški zastopniki so izjavili, da je Japonska s svojim delom za svetovni mir in varnost dokazala, da izpolnjuje vse pogoje, ki so potrebni za članstvo v OZN. Ameriška delegacija pri ZN izjavlja, da je bil sovjetski veto proti sprejemu Libije v OZN 51. Pred vetom proti sprejemu Libije je Sovjetska zveza zadnji veto vložila 7. julija, ko je s svojim glasom preprečila v Varnostnem svetu ameriško resolucijo, ki je predlagala obsodbo lažnivih obtožb bakteriološke vojne proti silam ZN na Koreji. Južnoafriška zveza in britanski protektorati JOHANNESBURG, 17. — Ministrski predsednik Južnoafriške zveze Malan je včeraj govoril na kongresu nacionalistične stranke v pokrajini Cap-stedt in je izjavil, da bi znala biti vključitev angleških protektoratov v Južnoafriško zvezo eno glavnih vprašanj, o katerih bi razpravljali ob priliki prihodnjih volitev. Malan je dalje dejal, da to vprašanje terja splošen sporazum med vsemi strankami, in da namerava Južnoafriška zveza ravnati tako, da pride do vključitve teh protektoratov. ((Britanska vlada — je nadaljeval Malan — mora upoštevati britansko javno mnenje, ki nas zelo ostro napada v tem, kar se nanaša na našo politiko plemenske diskriminacije. To javno mnenje, se izjavlja, ne bo nikoli dovolilo vključitve protektoratov, toda mi začenjamo zgubljati potrpljenje«. W ASHINGTON, 17. — Pravosodni departma javlja, da so danes aretirali 18 kominfor-mističnih predstavnikov v zahodnih državah in ob Pacifiku pod obtožbo, da so delovali, da bi s silo strmoglavili ameriško vlado. PRIMORSKI DNEVNIK — s ^ t ,» r* <* i ■■•!(' .».»MiiMiJn-n«..«.-.. 18. septembra 1952 D?ncs. četrtek 1«. septembra Jožef K., Sokohca Sonce vzide ob 5.46 >n zatone ob 18.11 Dolžina dneva 12.25. Ji« vzide ob 4.48 in zatone obH-Jutri, petek 19. septembra Konst., Vitograd Roka sprave ob priznanju pravic Muta V3Z10SI psama tu h eri cev GORICA. 17. — Maršal Jugoslavije Tito je v svojem govoru ob deseti obletnici ustanovitve štirih slovenskih, brigad v Dolenjskih Toplicah govoril o splošnih odnosih med FLRJ in Italijo, Pustimo ob strani dejstvo, da je bil glavni poudarek v vprašanju Trsta. Maršal je dejal med drugim tudi to, da se je pokazalo, da je tržaško vprašanje nerešljivo, ker se italijanski voditelji oklepajo tripartitne deklaracije zahodnih velesil in plebiscita, ki ne more predstavljati podlago za reševanje tržaškega vprašanja. Tito je naglasil, da je zato treba pustiti vprašanje Trsta ob stranif sicer bo prišlo v Italiji do eksplozije, in se lotiti drugih vprašanj, s katerimi bo mogoče urediti odnose med Jugoslavijo in Italijo in jih postaviti na prijateljsko podlago. Treba je torej rešiti vprašanje gospodarskega delovanja in izmenjave, vprašanje miru in borbe proti napadalcu, treba je rešiti tolika druga vprašanja, ki so življenjske važnosti za obe državi. * Maršal je bil v svojem govoru nadvse izčrpen in stvaren, Govoril je jasno, tako kot more govoriti samo človek jasnih misli in dobrih želj. Iz vsega, kar je povedal, je mogoče zaključiti, da je Jugoslavija doslej napravila že več korakov) da bi se odstranila napetost, ki jo italijanski šovinistični m fašistični krogi ustvarjajo proti Jugoslaviji. Toda kljub tem velikim korakom in stvarnim predlogom za reievanje vzrokov napetosti in njihovega odstranjevanja, je na drugi strani Jadrana vedno ista trmoglavost in nepopustljivost. Italijanski po litiki ponavljajo svoje imperialistične oguljene fraze in ne vidijo, da v svoji gonji proti Jugoslaviji in akcentira-nju tržaškega vprašanja škodujejo predvsem in samo sebi, svoji obrambni moči, miru v tem delu Evrope in prijateljstvu s sosedi. V Italiji grozijo z odpovedjo sodelovanja v atlantskem paktu, kričijo da ne bodo zastonj sodelovali pri obrambi evropske skupnosti, te jih bo-bo zahodni zavezniki še nadalje silili k samoodpovedi po «italijanskem ozemlju». Pravijo, da so dovolj žrtvovali, ker so morali zapustiti «itali-jansko Istro in Dalmacijor> in da se ne sme ponoviti nova krivica in nove žrtve. Spričo takšne nesmiselne propagande in vznemirjeva-nja italijanske politične javnosti okoli določenega vprašanja, ki prav gotovo ni za Italijo življenjske važnosti, znova poudarjamo daljnovidnost Titovih izjav: »Odkrito pravimo, tu je naša roka, pustimo za sedaj ob strani vprašanje Trsta, če se to ne da zaradi vaših notranjih razlogov rešiti tako, kakor bi obojestransko kolikor toliko moglo ustrezati, Pojdimo k sodelovanju v drugih vprašanjih, ki so svetovnega pomena, kakor so vprašanje zavarovanja proti napadalcu, vprašanje gospodarske zamenjave, vprašanje ohranitve miru v svetu, odstranitve vseh elementov med državami Evrope, ki bi jih lahko izkoristila Sovjetska zveza, da bi to skupnost oslabila in laže dosegla, svoje smotre...v Ko ponavljamo te besede imamo pred seboj pisanje lista «24 ORE», ki je na zelo skritem mestu brez ponovitve napisal vest, da bi bilo treba z Jugoslavijo sodelovati pri izvažanju tkalskih izdelkov, da se zmanjšajo posledice krize, pred seboj imamo žalostni goriški gospodarski položaj, kateremu bi pomagala lahko samo Jugoslavija s pametno politiko naših oblastnikov; pred seboj pa imamo predvsem našo narodno stvar, Slovencev v Italiji, ki jo italijanski šovinistični oblastniki teptajo z odrekanjem naših narodnih pravic, z onemogočanjem uporabe slovenskega jezika v državnih uradih, na sejah občinskega mestnega sveta, z zapostavljanjem pri dodelitvi državnih služb, z diskriminacijo v Beneški Sloveniji, kjer 60.000 Slovencev sploh nima niti ene slovenske šole niti enega slovenskega otroškega vrtca, ampak jih vzgajajo samo v potujčevalnicah. Toliko in toliko je tistih «drugih)> skupnih vprašanj, ki žulijo predvsem Italijo in ki kot italijanski državljani nanje opozarjamo, ker imamo do tega popolno pravico. K reševanju teh vprašanj je treba pristopiti in to zahtevamo od italijanskih oblastnikov v svojem in v interesu miru! Jsti list je še pred 18 meseci pisal, da so si vprašanje slovenske manjšine v Furlaniji izmislili komunisti 24. marca 1951 je glasilo milanske kurije začelo obravnavati vprašanje slovenske narodne manjšine v Beneški Sloveniji. Naslov tedanjega članka je bil naslednji: ((Vprašanja manjšin, ki so si ga izmislili komunisti v Furlaniji«. Vsebina se je točno skladala z naslovom, kajti člankar, ki ■se je podpisal G. P. Fabretto, trdi, da v Furlaniji ni nobene slovenske narodne manjšine. Zanj gre samo za izmišljotino komunistov, ki hočejo na ta način uničiti italijansko narodno celovitost (integriteto). Sedaj po 18 mesecih pa se je isti pisec 20.8.1952 povrnil na to vprašanje v istem glasilu nadškofovske milanske kurije, in sicer z zanimivo anketo o isti narodni manjšini. To anketo je pisec objavil v petih člankih. To dejstvo že samo po sebi zanika prejšnje trditve, češ da je vprašanje slovenske manjšine v Furlaniji čista izmišljotina. Nihče si namreč ne more predstavljati, da bi lahko tako resno govorili o neki izmišljotini. Sedaj pa člankar trdi, da je vprašanje slovenske narodne manjšine v Beneški Sloveniji čisto socialno vprašanje. Po tem uvodu lahko poudarimo tri točke pri proučevanju te ankete. Predvsem govori pisec o Slovencih, ki živijo v sedmih občinah Nadiške, Terske, Krnahtske doline, doline Grive, Idrijce in v Kanalski dolini ter končno v Reziji. Do tu gre vse v redu. Toda v članku govori tudi o Slovencih v tesni Moggio. Mogoče misli s tem na Rezijane, mogoče pa tudi omenja dejstvo, da je slavno opatijo v Moggiu, ki je več stoletij gospodovala dobršnemu delu Furlanije, baje ustanovil neki Slovenec. Na vsak način priznava pisec, da je teh Slovencev vsaj 25.000, kar pomeni, da vprašanje slovenske narodne manjšine ni kar navadna čista izmišljotina. Hkrati priznava, da je socialno vprašanje zelo velike važnosti in odkrito trdi, da vlada beda v vsej Beneški Sloveniji. Najbolj važna točka pa je morda kritika De Gasperijeve vlade, ki jo obtožuje, da podcenjuje važnost tega vprašanja ter da ga obravnava s popolno nesposobnostjo. Negativni del ankete je v ■ ■■ ■ —- Planinci na Ojsternik Slov. plan. društvo v Gorici priredi v nedeljo 21. septembra izlet na Ukvansko planino, od koder bodo nato izletniki lah ko šli na Ojsternik. Odhod v nedeljo zjutraj ob 5. uri s Travnika z avtobusom. Prijave sprejema Darko Šuligoj - urar na Travniku do vključno danes 18. septembra Voznina stane za člane 700 in nečlane 750 lir. tem, da je v njej nekaj netočnosti. Med temi je n. pr. trditev, da ni pisanih dokumentov v slovenskem jeziku ter da ni niti slovenskih spominskih plošč. Kako važnost pripisuje ta list, ki je glasilo vseh klerikalcev v Severni Italiji in jim daje tudi vso linijo, temu vprašanju, je razvidno tudi iz dejstva, da je bila anketa objavljena v treh presledkih med 20.8 in 30.8. Kar se tiče duhovnikov v Beneški Sloveniji skuša pisec ankete dokazati itali-janstvo teh duhovnikov. Kljub temu pa končno le priznava, da nekateri duhovniki nočejo zanikati svojega slovenskega porekla.. Na vsak način se bomo k stvari še povrnili, saj resnost, s katero je bila anketa izvršena. to zasluži. 2al pa sta kumo-vala tudi tej anketi jezuitski duh in hud italijanski šovinizem. ALEKSANDER JAKOPIČ Zvon pred Landarsko jamo OB KOIVGRESU ZADRUG V VICENZ1 Zadružništvo na Goriškem moramo razvijati in krepiti Kaša pokrajina ima najmanj zadrug - (Klavski zadružniki no prinesli z zadružnega kongresa novih pobud OSLAVJE, 17. — Prejšnjo ne deljo je bil v Vicenzi shod italijanskih zadrug. Povabilo nanj je dobila tudi oslavska zadruga, ki je bila pred približno dvema letoma ustanovljena. Takoj po piejemu povabila se je sestal odbor zadruge in se sporazumel, da pošlje na shod svoje predstavnike, ki naj tamkaj pregledajo možnosti za uspešno delovanje zadruge pri nas. Oslavski zastopniki so se vrnili iz Vicenze s precejšnjim materialom, ki bo služil za nadaljnji razvoj. Referati, ki so jih imeli, posamezni poročevalci, so bilj dokumentirani in so prinesli marsikatero razjasnitev-. Glavni . poudarek vseh govornikov je bil na tem, naj 'državna blagain-a nudi zadru-gfim~ posojilo, da bodo lahko začele poslovati s polno paro. Zelo zanimivo je bilo glavno poročilo, ki govori o številu zadrug v posameznih italijanskih pokrajinah. Pri tem je bilo naglašeno, da je goriška pokrajina na absolutno zadnjem mestu. Navedli so, da je v vsej goriški pokrajini samo 23 zadrug, v katerih je včlanjenih 2.493 članov. To predstavlja zelo nizek odstotek celotnega prebivalstva pokrajine. V dru- skuša na vseh krajih doseči gih italijanskih pokrajinah ni take zaostalosti v zadružnem pogledu. V bocenski pokrajini, kjer je število zadrug največ-jp, je v njih vključenih čez 60 odstotkov celotnega prebivalstva v pokrajini. Tudi v dru-gih pokrajinah, kot je pokrajina Trento z okoli 50 odstotki včlanjenega zadružnega prebivalstva, je zadružništvo zelo močno razvito. Iz tega sledi, da je goriška pokrajina v vsakem pogledu na repu, če gre za dobrote, in na začetku, če gre za zlo Goriška pokrajina je res zadružno najbolj zaostala med vsemi italijanskimi pokrajinami. “ ‘, *•’ j •. Nikjer pa ni rečeno, da se takemu stanju ne-da edgoi^o^i, in zlasti na zadružnemu sektorju zaorati ledino. Kot smo že pred dnevf v našem listu pisali, bi bilo treba v zadružnem smislu iti dalie. Predstavniki oslavske zadruge so v Vicenzi marsikaj videli in slišali. Stopili s0 tudi v stik z zadružnimi voditelji, ki so jim svetovali. naj se povežejo z zadružnim predstavnikom v Vidmu. Vse gre za tem, da se napravijo vsi mogoči koraki in po- priznanje in pomoč. Res je, da je občina odbila obrtnico za prodajo vina, toda zaradi tega še ni treba odjenjati. Ce v italijanskem gospodarstvu tako močno vre, da je potreba po ustanavljanju zadrug privedia celo do državnega shoda, potem je bolj kot jasno, da bodo morale oblasti podpirati zdrave zadružne misli in b0 morala tudi goriška občina slej ali prej preklicati svojo prepoved glede obrtnice, ali pa spričo novih korakov zadružnih oslav skih voditeljev zahtevi ugoditi. Veliko je t^eba napraviti, bolje rečeno vse. Toda kjer je volja, tani je to tudi mogoče uresničiti. Prepričani smo, da .so. na Oslavju ljudje, ki'podpirajo to zamisel in ki bi vse napravili in dali, da se udejstvi. Najdeno kolo GORICA, 17.'— Neka poštena oseba je našla na neki mestni ulici zapuščeno žensko kolo, ki ga je pripeljala na sedež mestnih straž. Njen lastnik ga lahko dobi na sedežu mestnih straž v Ul. Mazzini. SE O PROPADANJU ŽIVINOREJE V PLATIŠČU Oblasti kmetom moraio stvarno nuditi pomoč Znižati je treba previsoke davke, združiti razcepljena zem ljišča in poučiti kmetovalce o modernejši obdelavi zemlje Ko smo pred dnevi pisali o I nem članku govori o «itali- Vesti za učitelje Šolsko skrbništvo v Gorici sporoča, da so na občinski razglasni deski na vpogled lestvice prosilcev za začasno namestitev na osnovnih šolah v. goriški pokrajini. propadanju živinoreje v Platišču, smo dejali, da se bomo k stvari še povrnili. List «Nuovo Friuli» je napisal tudi tole: «Temu težkemu položaju je treba na vsak način odpomo-či. Nekaj so sicer že storili, ko so razdelili osem junic, in sicer lanskega decembra Toda to je še vse premalo. Kmetje ne morejo napolniti svojih hlevov zaradi pomanjkanja sredstev. Za rejo telet je potrebno mnogo mleka, toda kmetje ga nujno rabijo za svoje vsakdanje potrebe. Samo z dodeljevanjem telet, ki so že odstavljena od mleka, se bo lahko v teh krajih zaredilo več goveje živine spričo dejstva, da je tu dovolj krme.» Tako torej piše o položaju 1' t «Nuovo Friulia. Omenili nismo pri tem dveh odstavkov, ki nimata na sebi nii pozitivnega glede izboljšanja gospodarskega položaja, marveč kažeta samo politično miselnost, s katero hočejo reševati vsa vprašanja. Prvi odstaven je omenjal «veliko zanimanje« generala Morra, pokrajinskega svetovalca. V res. nici pa je vse to zanimanje v tem, da je napravil ta general en sam izlet v naše revne kraje, da se je pač naužil nekoliko zraku in da si je okrepil tek. To pa seveda ni besedna igra, saj so nase ceste tako polne lukenj, da se ta gospoda v avtomobilih vsa pretrese in zato postane lačna. In radi verjamemo, da so taki izleti na račun pokrajinske uprave kaj prijetni. Vsi ti obiski so le propaganda ker vse ostane pri njih le pri sta-rem. Drugi odstavek v omenje- janstvu« tega prebivalstva. Ne vemo, kaj ima italijanski duh opraviti s praznimi hlevi. Tudi ne vemo, da bi kdo jedel to italijanstvo in od njega živel. Toda ni naš namen ironija, ker so stvari pre-žalostne. Zato bomo raje povedali kakšne možnosti se nudijo oblastem, da izboljšajo ta bedni položaj, ki so ga to pot tudi sami priznali. Kakor smo videli, ni znal demo-krščanski tisk povedati nič konkretnega Omenimo naj le, da je dolžnost oblasti, da popravijo posledice krivične oddaje živine med vojno. Takrat so morali oddati kmetje 30 odst. živine, v resnici so pa dajali do 40 odst., ker so računali kar povprečno težo živine. Tako so kmete oškodovali za visoke vsote. Seveda so takrat imeli od tega največ dobička prav mesarji. Da. nes pa je treba kmetom škodo povrniti. Oblasti bi morale tudi upoštevati pasivnost gorskih predelov in znižati kmetom pretirane davke. Za časa gospodarske krize pred vojno so kmetje večkrat nujno potreno-vali denar ter so se ohrnili na banke za posojila, ki bi jih jamčili s svojo zemljo. Ta- gaja nasprotno; ko obdavčujejo zemljišča, jih cenijo kakor tista, ki so na ravnini. Zato bi morali revidirati način obdavčevanja in obdavčiti kmete na osnovi resničnega dohodka Oblasti bi morale tudi dajati kmetom pobudo, da bi zamenjavali med seboj zemljišča, da bi se tako odpravila prevelika razcepljenost posesti. Vsakomur je jasno, da se večja zemljišča laže obdelujejo. Poleg tega bi morali kmete poučiti, kako se uporabljajo razna umetna gnojila v zvezi s kmečko sestava raznih zem ljišč. Poleg tega bi morali tudi kmetom svetovati, katera zemljišča so najbolj prikladna za določene kultuue. Prav bi bilo tudi, da bi ustanovili nekaj vzornih kmetij, ki bile kme. tom za vzgled. Te kmetije naj bi nadziralo pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo. To bi bila najboljša propaganda za moderniziranje sedanjega sistema obdelave. Res je, da bi marsikaj zahtevalo potrošnjo denarja, marsikaj pa bi lahko napravili z majhnimi sredstvi. Na vsak način je treba kaj krat pa so banke odgovarjale, da zemljišče v hribih nič ne 1 storiti, vsaj nekaj več, kakor velja. Res da so pri tem tudi j predlaga omenjeni «Nuovo pretiravale. Toda sedaj se do- j Friuli» NOVI FILMI ,,Družini Passaguai se nasmehne sreča" Pisali smo že nekoč o propadanju komičnega filma, posebno italijanskega, in se z dneva v dan bolj prepričujemo o pravilnosti te naše trditve. Morda se bomo morali zopet povrniti v dobo nemega filma, da bomo videli kaj vrednega. Mislimo, da če nam je ta doba dala filme kot <(Se* dem let smole» M. Linderja, «Živel šport* H. Llopda, «Mornar» B. Keatona, ne da omenimo globoko človeška dela velikega Charlota, smo danes neverjetno nazadovali. Komične filme delajo danes kar po vzorcu. Zadostuje komični igralec (ali ki se vsaj tak zdi)t igralka, ki mora biti predvsem lepa, in zgodbar ki je največkrat pretresljivo banalna. Vse to zmešajo skupaj in film je gotov. Film «Druiina Passaguai ima srečo» je eden izmed najslabših italijanskih filmov te vrste kar smo jih sploh vi' deli zadnje čase Vsebina je tako neumna in banalna, da se čudimo, kako se more kaj takega sploh snemati in pozneje celo predvajati^ Pripoveduje nam kako se družini «Passaguai» po celi vrsti neverjetnih zapletljajev in trgovskih špekulacijt ki so navsezadnje zasidrane v oblakih, nasmeje sreča in se napoti v boljše življenje. Prvi del filma je za spoznanje boljši od drugega, ko pa zgodba pride do svojega vrhunca, nastane taka zmešnjava raznih situacij, ki bi morale vzbujati v občinstvu smeh, da doseže ravno obratno. Glavna igralca A. Fabrizi in Macario skušata res včasih rešiti vse skupaj, vendar jima to ne uspe ter izzvenita dolgočasno in pusto kot film sam. Uspeh izložb ob prazniku grozdja GORICA, 17. — Razstava izložb, ki jo je Zveza trgovcev napovedala za nedeljo 21. septembra ob prazniku grozdja, obeta lep uspeh, ker so se že številna podjetja napovedala svoje sodelovanje. Razstavljene izložbe bo oce- njeval poseben odbor. Za nove prijave, naj se trgovci obrnejo na Zvezo trgovcev za goriško pokrajino na Korzu Italia št. 5. Povratek Goričanov iz Dolenjskih Toplic GORICA, 17. — Vrnila se je skupina Goričanov in okoličanov, ki sg bili na proslavi desetletnice ustanovitve prvih slovenskih brigad v Dolenjskih Toplicah in od tam odpotovali v Zagreb, kjer so obiskali zagrebški velesejem. Z izletom so bili nadvse zadovoljni. Pesek v železniškem vozu ranil železničarju oko GORICA, 17. — Pretekli ponedeljek se je 56-letni železničar Conzutti Evgen iz Ul. Don Bosco 8 vračal zvečer z vlakom, ki je prihajal iz Trsta. Conzutti je .bil v zadnjem delu vagona, kjer je bil naložen pesek. Ko je veter močno zapihal, se je dvignil val peska, ki mu je ranil desno oko. Conzut-ta so nekaj časa pekle oči, toda ko je prišel v Gorico, ni ču. til več nobenih bolečin. Včeraj zvečer pa se mu je začelo desno oko močno solziti in čutil je tudi hude bolečine. Neki sorodnik ga je pospremil v mestno bolnico k Rdeči hiši, kjer sp zdravniki po pregledu ugotovili, da mu je pesek ranil beločnico in mrežnico. Pridržali so ga na ogledu v bolnici, kjer se bo moral zdraviti približno 20 dni, če ne nastaneje kakšne komplikacije. KINO VERDI. 17: «Trije vojaki«, W. Pidgeon in S. Granger. VITTORIA. 17: ((Sinovi mušketirjev«, C. Wilde. CENTRALE. 17: ((Grešrii an-gei«, G. Andre’ in R. Lupi. MODERNO. 17: «Beli mož boš živel«, L. Darnell in R. Wid-mark. mmi o m o r is ez n a n ca Obesil se je v parku Coronim, kjer sla ga odkrila šele dva dečka GORICA, 17. — Gosto zaraščen park Corcnini na Drevoredu XX, septembra je prikrival mimoidočim pogled' na truplo nekega moža, ki je visel z neke smreke. Na obešen-ca sta naletela včeraj popoldne brata Peter in Jožef Makuc ia Ul. Andrpne della Pergola, ki sta se šla igrat v park Corotii* ni. Neznanec se je obesil na tanko vrv, ki je bila pritrjena na neki izrastek smreke. Komaj sta se dečka otresla groznega strahu sta nemudoma stekla dp čuvaja parka, ki je o najdbi obvestil policijo. Nekaj nato so pruli tja agenti policije, ki so zfčeli s preiskavo. Ker ni imel mož pri sebi nobenih dokumentov, niso mogli ugotovili kdo naj bi bil Mož je star približna 70 let, nosi temnosivo obleko s svetlimi kockami, visok je približno 1.50 - 55 m, suhljat, sivih las in plešast na čelu. Policija je poklicala nato dr. Gallianija, ki je izjavil, da se je neznanec obesil pribl. 48-60 ur pred najdbo trupla. Namestnik državnega pravdnika dr. Marši je dal dovpljenje, da so truplo odpeljali na glavno pokopališče. Policija nadaljuje s preiskavo, da bi zvedela ime obešenca. Domnevajo, da gre zu upokojenca, ki je večkrat krožil po našem mestu. Požar v kleti GORICA, 17. — Preteklo noč so mestni gasilci morali v Ul. Favetti 16, kjer je v kleti najemnice Angele Leban izbruh nih požar. Crn dim, ki je pri- ST. MAVER, 17. — Mrzla burjica je pripogibala obcestno grmičevje, ko sme se sinoči peljali v St. Maver. Na prvem oslovskem ovinku smo zatuli na desno in se peljali po ozki poti proti tako imenovani »hudičevi luknji». Cesta je bila ozka in vijugasta in nič bi ne bilo bolj nezaželeno, kot da bi se nam izza ovinka prikazal voz ali drug avto. Trčenje bi bilo skoraj neizbežno. Tudi velika šoferjeva spretnost bi verjetno malo zalegla. Ko sme bdi kakih dve sto metrov oddaljeni od državni meje pod Sabotinovim pobočjem, smo se usta uiii Prva in nedolžna burjica, kt je ko-maj ,začela svojo pot v svet, je zavila okoli ušes. ket da bi nas hoteUi pozdravit). Ob svetlobi aV< mobilskih reflektorjev smo vstopih v kmečko hišo, ki stoji tik ob cesti in v kateri že nekaj časa rtihče ne biva• Zob časa jo ie dodobra načel in njen lastnik Ljubezen do slovenske pesmi predanost slovenski besedi meni, da se mu ne splača vlagati denar v to nesrečno ?idouje, ker bi ga stale tiscij kakih 100.000 lir in od tega ne bi nič imel. Obnova hiše mu ni potrebna, ker stanuje čez cesto nekaj metrov y,iše v bregu. Tamkaj so prejšnje krati imeli šentmaverski pevci svoje vaje. Ker pa tudi v tisii hiši popravljajo, so si prostor za vaje izbrali v itej kujži. Na vso smolo je bila električna luč pokvarjena. Lastnik je povedal, da se je metalo na vodu že t! zgednjih jutranjih urah nekaj zgoditi, di je zmanjkal tok in da de-lami električnega mestnega podjetja še niso prišli popravit okvare. Zadovoljiti s o se morali s svečo Ob našem vstopu so pevci že čakal t. NckQ o je šel k sosedu po petrolej in tov. Ko-me.lovd je takpj zasedla mesto za harmonijem. Pevci so posedli. Tenorji na levo, basi na desno. Najprej so vadili posamezni glasovi, potem dvoglasno m končno vsi štirje glasovi. Ce ni šlo, so ie enkrat poskusili najprej prvi in potem drugi tenorji, pa prvi in še drugi basi in že je po hiši lepo donela ubrana slovenska narodna pesem. V kuhinji je tedel gospodar, zgovoren možakar, delavec. Goforila sva 0 marljivosti vaških fantov, ko pravi, da so na letošnjem prvem maju nastopili v Standrežu■ Lepo so zapeli nekaj pesrfti. Toda po tem času se je začelo na njivah dele in tudi vaje so bile zelo neredno. Zadnje čase pa zelo pridno vadijo. Prihajajo točno in z veseljem. Naglasil je, kako lepo slišati fante, ko na vasi zaokrožijo kakšno narodno, saj je to v ponos vasi in naim Slovencem v zamejstvu. Pa tudi dekleta kaj rada slišijo, če jim fantje podvorijo z lepo pesmijo. Medtem se je ura naglo bližala deseti. Sveča v kuhinji se je skoraj scedila, v izbi pa se je fantom poznalo, da so že malce utrujeni. Toda njihova volja do petja je neupogliva. Zapeli so še dve ali tri. Tokrat je šlo že kar lepo. Tako se je končala pevska vaja. Razšli sme se. Toda še v tem tednu se bodo znova sestali v tisti majhni kmečki izbici, v katero je od časa do časa slišati, kako zavije bur-ja okoli voglov; znova se bodo sestali v tisti majni izbi, ki opravlja po sveje namenu veliko kulturno in narodno poslanstvo v tem slovenskem kotu. hajal iz kleti, je brž opozoril ostale sostanovalce, ki so poklicali na pomoč gasilce. Po enournem delu so gasilci pogasili požar, ki se je z izredno naglico razpasel po kleti, kjer je bila precejšnja količina drv. Domnevajo, da je požar nastal zaradi neprevidnosti najemnice Angee Lebanbve, ki je šla zvečer v klet s svečo. Skoda znaša približno 10 tisoč lir. V soboto, 20. sept. 1952 bo v AVDITORIJU v TRSTU ob 21. uri Koncert narmcniKsrsKega zbora Mladinskega kulturno - umetniškega društva KAJUH iz Ljubljane Spored obsega skladbe domačih in tujih sklada, teljev Vstopnice bodo v prodaji od četrtka, 18. t. m. dalje samo v veži tiskarne, Ul. sv. Frančiška 20, dnevno od 11. do 13. in od 17. do 19. ure. — Telefon 29-477 PONOVITEV KONCERTA bo v ponedeljek, 22. t. m. ob 20. uri v kinodvorani na Opči n a H Vstopnice bodo v prodaji v pekarn; Cok NEMŠKI CIRKUS APOLLO Zadnje predstave! CIRKUS APOLLO daje v Ul. sv. Marka V TRSTU svoje zadnje predstave samo do vključno ponedeljka 23. seplembra Ove predstavi dnevno ob 16.30 in 21. uri Prodaja vsfopnic.-Agen-cija AT EC, Trg Goldoni in pri cirkuških blagajnah Največja potujoča mena žerija v Evropi je odprta od 9. do 19.30 ure NEMŠKI CIRKUS APOLLO Razna obvestita ZA PROMET ZAPRTA ULICA Občina javlja, da bo zaradi cestnih (tel Ul. Chiadino za promet zaprta na odseku od križi. Sča z Ul. KARSTVO, SKU,oHE0-arhitektura. p0DAR. LOGUA, GOb pB(> STVO, SOCIAL* BLEMI. FILM, SPU v IZHAJA ^ TUDI srbohrvaščini n. v angleščini. ciNi. COSCINI IN NEMO najnovejsa ^maka JE POSVEČEN KEDON1JI. CENA 750 LIB v trstu in <^ boD.v V VSEH VEČJIH^ JALNICAH CASOt^ OSVOBODILNA FRONTA ZA OKRAJ DEVIN NABREZ1^ , 14. rt priredi v nedeljo, 21. septembra v SESLJA3JU r% m I I 1 o i iiiiiin i n n d n 110 psi on us SP0.RED: Otvor.tveni govor Nastop mešanega pevskega zbora iz Ns'W ^ moškega okteta iz Sempoiaja, mešt nega 1 ^ dlnskega zbora iz Potigcre in mešanega jc' škega pevskega zbora iz Standreia Pr* Recitacije članov SNG $ Koncert harmonikarskega zbora KUD Ljubljane Prireditveni odbor vabi v se rojake iz mesta ‘ eSC]jc» i setono še mladino k polnoštevilni udeležbi. 0 nudila najlepšo priložnost za snidenje st ,0žfflJu |jji i v družabnem tn prijetnem razp'na» K- Wfnl0"l^iue dine, da se žijejo lepote naših lepih slovenskih pesmi bodo podajali pevski /bori m ljubljanski n Po programu priredi inotoklub «Mladost» l na« mili Ir. /vV^InŽPfl Z - f. ples m plezanje na mlaj, lc bo obložen z križa- rili. Igrai bo izbran plesni orkester iz Sv. Za postrežbo udeležencev z jedačo in pijač°> kranjskimi klobasami m kraškim teranom )e „ prireditveni oD gstt •*****? Mnimčni izlet \ jafe _______________________— —~ sef in sicer v soboto 27., nedeljo 28. in ponedeli® y tembra. V Zjgreb bo vozji poseben vla • 29 0d 1; v na Korzu Garibaldi 4/I1I in v Ul. R. Ma”n e 20. ure. V Nabrežini na sedežu OF od I*- c,sta|ih Saležu pri Grzunovih v večernih urah. y Qf. ških vaseh v večernih urah na sedež ^ ^ CENA IZLETU ZA TRI DNI JE 2.050 UH IN SICER ZA DOKUMENTE, PREVOZ IN pB Vpisovanje se zaključi v soboto 20. sf Pohitite s prijav0 OBIŠČITE HZ od 13. do 28. ki ima letos trgovski zg*- ^ Razstavljene bodo bogate /aloge na*ra^i£ trt- jul*’ proizvodov, ki bodo zanimal' ^ vSen Za potnike in prevoz blaga 50% h . ^ slovanskih orevoznih Pr0 ' n|cr3tl Brezplačne vstopnice za velesejem aIlSiclh p „ sejinsko legitimacijo pri vseh J0*06 nlštvlh v inozemstvu. ^ Udobna prenočišča po zmernih cena vsef ' v Zagrebu. trlt0vsKit’ £ Obvestila prejmete pri Jugoslovanski^ »II ptt* plomatskih predstavništvih v 'no7 cesta 2 Upravi zagrebškega velesejma upravi zagrebškega velesejma, —- DREVI ZA SKLEPANJE KUPČIJ: PRIMORSKI dnevnik 5= 8 =3 18. septembra 195* V Švicarski časopis »Politische Rundschau51 0 nevarnosh julijanskega iredentizma Jfaentistična gonja proti 3° "odi itali-■j8 »M« in ki jo razpi-: Wa po javnih in tajnih ka-«. Vatikan in Kominform, ‘n Moskva, vzbuja ne le HjjBoslaviji, temveč tudi po državah vznemirjenost, ta vprašanjem nima danes «WMcCala HH iredentizma kot ?°ij0 ■1:®? sredstva, da s po >ziJci 6 nte v Ticinu, na cic0 ptn na Malti preplaši So .TQnc‘jo in Veliko Bri-J, 'ki Vr°ma da ustvari po- !'e Pet!,C'ife det°oala neke vr-% “ kolona, ki se je zbi- ' je i>k° . ^“sopisa «Adula», ugoden za napad«. jfelu St’^Qjal j'0 teg/^' ^den ustunovite-^ i»SC* ^teina Italijani n lista v italijanskem je pisal, da bo- Pad. je ttila in bo njihova Sslcih ■ d°kler se bo voda j,era>\ T' V !'««*- SV01« 193* izhajale Nu*nih iv in S°i tU(J* 'mena mSčili ,''7 1 Pokrajin fji '‘“''jonski znan- SeV30 iniii 1 n"'"g°’ da Si “‘'Je do oWl,’tiČn“ 2a‘ V ‘talil«i ,Su'Ce 1,1 N. ^^rslc^’ 'naenJ »me- *4? ci'Sm'>i' ■-nro' Sl* do*r,~adev,ll> M S}h “zati •n da do. ičaj ome-Pokrajin. Ce Carobio tn «znau v iie ‘t>iCar • oanju ' s«et *tro »okrni v t^Uc • Politič- ‘‘Cck °«e ... " Trstu •talijanstvo i in ali h, 'eu, -.iq »trnni , —e««! N0„ d°ka,„,L “ bl “znan- •talijanstvo napisa! :uzal >;>n^ih U*«oi?n,j<» IfS-a nudnlju- itXlK a*!alev? Ah 0|irii7 Po!i(j(co tJOtr. ‘*Ch ' 'tuj! c'" 'talije» Hu fašistične e%0 jeU"d-h„U)) Je , t«| iu c'IJe ’Jn i,;: re»n« - 1e nevarnost za HNc',1 ftobl*°'a nnjblii Trsta •nemo T'rolske. /»b šel e tedaj. e'Ho da se je De Gasperijeva Italija odrekla Mussolinijevih teženj za nadalj. njimi cilji? Po današnjem sta. nju in ostri protijugoslovanski gonji bi tega ne mogli verjeti. Mussolinijev duh še vedno živi in navdihuje iredentistične in imperialistične težnje bolj ali manj vsem vodstvom političnih strank od neofašističnega socialnega gibanja pa do kominformističnih strank Togliattija in Nennija. Ali ni Trst samo najbližji cilj in ali ne izjavljajo z italijanske u-radne strani, da je to samo začetek za nadaljnja osvajanja? Po rimskih ulicah in v italijanskem tisku se poleg Trsta omenjajo ie druga Jugoslovan, ska mesta in pokrajine kot so Reka, Zader. Dalmacija, in celo Ljubljana. To so ti naslednji cilji, na katere je treba streljati iz tržaške točke Toda italijanski iredentizem ni nikoli zajemal samo ene dežele. Zato bi nikogar ne presenetilo, če bi nekega dne po. novno oživela iredentistična želja tudi po Korziki, Malti in po «Italia-Svizzera» ter po še drugih ciljih. nor vi začeli z men Na veliki hidrocentrali v Jablanici, kjer so v živo skalo izvrtali velikanske dvorane, so te dni začeli z montiranjem strojev. Nameščajo material za naprave na komandnem prostoru ter zračni cevovod, ki bo dolg 140 m, skozi katerega bo iz dovodnega predora padala z višine 110 metrov voda na spiralne turbine. Težina posameznih cevi za cevovod znaša 350 ton. Montaža cevovoda je eno najtežjih del na hidrocentrali. Turbino za jablaniško hi-drocentralo končuje zdaj ljubljanska tovarna »Litostroj«, generatorje in transformatorje pa tvornica ((Rade Končar« v Slavonskem Brodu. Na gradbišče hidrocentrale so prišli že prvi strokovnjaki za montažo, okrog 100 strokovnjakov iz vse Jugoslavije pa pride naslednje dni. V nekoliko mesecih bodo montirali več 3000 ton raznih strojev in naprav. Hidrocentrala Jablanica je eden izmed največjih objektov, ki jih je postavila Jugoslavija v letih po osvoboditvi. r ODSEV RAZMER V JUZi\I ITALIJI .J Zadnje upravne volitve v Južni Italiji so pokazale, da so se volilne množice demokratičnih strank začele drobiti. Politično nestalnost v teh krajih pospešuje gospodarska in socialna sestava prebivalstva. Znano je, da so širše plasti Mezzogiorna, kakor imenujejo te pokrajine Italijani, izredno skromne. Celo državni nameščenci se za južino zadovoljijo s kosom kruha in paradižnikom. Družine prebivajo večkrat v enem samem prostoru, v katerem so ena ali dve postelji, omara z najnujnejšo posodo, v kotu pa najdemo naj-primitivnejšo pripravo za kuhanje. Življenje teh ljudi se odigrava v ozkih ulicah ali pa na dvoriščih. Vse tegobe, združene z nizkim življenjskim standardom, omilujejo večkrat velika družinska povezanost, ki se kaže v tem, da Italijan z juga, če je še tako reven, pomaga svojemu sorodniku. GOSPODARSKI IN SOCIALNI SESTAV Na jugu je industrija šele v povoju in edino poljedelstvo ima svojo vlogo. Od industrije je deloma razvita le živilska industrija in blagostanje v teh Jerajih Je odvisno v pretežni meri od izvoza nekaterih produktov: olivnega olja, limon, pomaranč, mandarin, vi- IttllllltllllllllllllltlllllllliiliMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiHiiiiiiiiiiH,iiuiiiiiiii,uiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiitiiiiiiiiiiitiiitiitiaiitMtllllt FOTGIKKOMIK^ Ce doleti ameriškega farmarja nesreča, mu prihite na pomoč vsi sosedje in naglo popravijo škodo, kot vidimo na sliki. s Angleži imajo skavtske vojaške edinice, ki jih pošiljajo navadno v kolonije, kjer se bore proti raznim skupinam. Na sliki vidimo skavtsko skupino v malajski džungli. na, mandeljnov in orehov. Toda samo majhen del Južne Italije, predvsem ob obali, dobavlja te pridelke, medtem ko obdelujejo ostali del te pokrajine ekstenzivno, kar pomeni, da ne pridelajo toliko, da bi poljske pridelke izvažali. V glavnem preprečuje velika vročina v poletnih mesecih brez dežja, da kmetje v hribovitih predelih ne morejo obdelovati zemlje intenzivno. K tem gospodarskim se pridružujejo še socialne neprijetnosti. Velik de] zemlje v Južni Italiji je — kot že vemo — v rokah veleposestnikov, ki zemlje ne obdelujejo sami. Ti ljudje izvirajo iz meščanskih krogov, živijo povečini v mestih, kjer imajo običajno ta ali drugi poklic. Zanje pomeni posestvo na deželi naložitev kapitala, iz katerega hočejo izvleči čim večjo rento. Veleposestniki oddajajo zemljo v zakup ali pa najemajo delovno silo. Zakupnik; plačujejo določeno zakupnino, večkrat pa jo plačajo z oddajo v naravi, ki znaša polovico in tudi dve tretjini, pridelkov. To. dovede do' tega, da živijo zakupniki zaradi slabo razvitega poljedelstva in zaradi preobljudenosti v popolni revščini. V še slabšem položaju so kmetje, k; obdelujejo veleposestniško zemljo proti plačilu dnine. V Andriji, na severu Apulije, zasluži navaden poljedelski delavec dnevno 650, do 700 lir, toda le tedaj, če je posredovpi občinski delovni urad, da je dobil delo; če pa vzame delavca na delo direktno gospodar, tedaj doseže delavec dnino, ki znaša največ 400 lir, v krajih bolj na jugu pa celo samo 300 lir dnevno in še manj. In s temi krajcarčki mora plačati najemnino za stanovanje in kriti izdatke za prehrano družine. Veliko število otrok in pomanjkanje industrije, ki naj bi absorbirala presežek delovne sile, ustvarjajo preobilico delavcev; ti so zaradi tega primorani, da delajo le 100 do 150 dni, ponekod celo samo 50 do 60 dni letno. Skromni zaslužki povzročajo neverjetne socialne posledice. Kmetje, ki delajo na dnino, prebivajo skupno, mnogokrat kar v kletih nizkih hiš, kjer so stisnjene dve ali celo tri družine. Da bi imele vodo ali druge higienske naprave ni niti govora. Pozimi zjutraj obstaja njihova hrana iz kruha in malo sočivja, opoldne iz testenin in zvečer iz kruha in vode. Zavoljo slabe prehrane so otroci zelo podvrženi bbleznim. Dasi šb južn; Italijani zelo skromni, njihov standard daleč ne doseže eksistenčnega minima, to pomeni najmanjših prejemkov, ki so potrebni za najnujnejše življenjske potrebe in beseda lakota ima tam izredno realen pomen, Ti ubog, ljudje, ki nimajo denarja niti za hrano, nimajo kajpada denarja za svinčnike, zvezke in šolske knjige, da bi jih dali svojim številnim otrokom. Tako vlada še danes v teh pokrajinah nepismenost in večkrat ne zna polovica ali celo dve tretjini kmetov ne pisati ne brati. AGRARNA REFORMA Današnja socialna struktura teh krajev obstaja že stoletja in žalostno je, da gledajo domačini na veleposestnike in nesposobne državne organe s pasivno vdanostjo. Sele po drugi svetovni vojni je te množice zdramila komunistična partija. Meščanske stranke so se šele po drugi svetovnj vojni spom- Najboljši švicarski alpinisti pred naskokom na Mount Everest 29. avgusta je odletelo z ženevskega aerodroma proti Indiji šest švicarskih alpinistov — udeležencev nove ekspedicije. ki bo poizkušala po končanem monsunu z novim vzponom na najvišji vrh sveta, kar kot je znano — ni uspelo spomladanski švicarski ekspe rtiči ji. Vodja sedanje ekspedicije je 34-letni Gabriel Cheval-ley ki se je udeležil tudi prejš nje ekspedicije, njenj člani pa so poleg Raymonda Lamberta (pripadnika ekipe treh mož, ki je spomladi dosegla na j več jo višino, na katero se je doslej povzpel človek) še štirje novi alpinisti, k| se niso udeležili prejšnjega poskusa, spadajo pa • udi med najboljše švicarske Planince. Alpinisti so trdno odločeni, da dosežejo vrh Mont Eve-resta. Ekspedicija bo zaradi tega opustila vse postranske naloge (razno znanstveno delo in slično), s katerimi se je bavila prejšnja, tei se bo posvetila izključno osnovni nalogi — o svojitvi vrha, pri čemer pf bo tudi v praksi proučevala možnosti vzpenjanja In življenja v velikih višinah. V ta namen pa je tudi oskrbljena z najmodernejšo opremo, predvsem z novimi kisikovimi aparati, saj se je pokazalo, da ie brez njih čio vek v tako velikih višinah izpostavljen smrtni nevarnosti ozi roma v najboljšem primeru je onesposobljen za napore, ki jih zahteva vzpenjanje proti vrhu. Strokovnjaki so za ekspedicijo posebej izdelali dva r.ova modela takih aparatov, ki se lahko deset ur nepretrgoma uporabljata, poleg tega pa preneseta znatno večjo obremenitev kot aparati prejšnje ekspedicije. Ekspedicija bo uporabila podobno taktiko kot Francozi pri osvojitvi Anapurne, pri čemer je odločilna hitrost. Osnovni princip te taktike je: čim krajše bivanje na velikih višinah nad 7000 metrov, ki uničevalno delujejo na človekov organizem in često onesposobijo alpiniste tudi za pot navzdol in s tem pripravijo katastrofo. Da bi pa bila kos hitremu vzponu proti vrhu bo ekspedicija imela s seboj znatno večje število šerpasov — himalajskih nosačev, kot prejšnja'. Monsun bo ponehal približno sredi tčga meseca in tedaj bo cksjiedicija nemudoma krenila k pobočju Mont Everesta. S kajakom po Nilu Dva mlada francoska raziskovalca Jean Lap ort iz Pariza in Jacques Blain iz Al-žira nameravata prepluti s kajakom 400 km reke Nila. Odpotovala sta že iz Pariza n ■ obalo jezera Viktorija, ki bo njima izhodiščna točka. Cilj ekspedicije je, da bi se izpopolnil podvig, ki ga je l.aport z dvema svojima tovarišema izvedel I. 1950-51. Ce sedanji poskus uspe, bo tok Nila prvič v zgodovini premagan v vsej svoji dolžini 6.694 km. Na to ekspe- cijo sta se pripravljala mladeniča že leto dni. Na pot gresta z minimalno prtljago, vsega skupaj s kajakom 103 kg. Hrano si bosta poskrbo-vala sproti S seboj nosita le pištolo, s katero bosta streljala race, in strahovala številne nilske konje in krokodile. Najmanjši akrobat Neko dvoletno dete iz Bi-minghama je padlo s tretjega nadstropja, toda na vrv, na katerem se je sušilo perilo. Od vrvi se je otrok odbil in padel naravnost v voziček, v katerem je ležal njegov mlajši bratec. Mali «a-krobat» se je pri tem padcu le neznatno poškodoval, njegov bratec pa se je le u-strašil, ker je zaradi sunka padel iz vozička. So res na sledi Atlantidi? Pater Spannuth iz Hasuma v Slesivig-Hollsteina trdi, da je našel Atlantido, kontitent, o katerem govori legenda, da se je potopil v Atlantskem oceanu. V svojih raziskovanjih se drži indikcij iz Platonovega dela ter napisov najdenih v nekem egipčanskem svetišču v Dolini kra- ljev. Po teh podatkih, pravi pastor, se mora Atlantida nahajati v bližini otoka Hel-golanda. eTreba bi bilo le na zemljevidu izmeriti daljavo pet morskih milj od Helgo-landa v smeri kontinenta pa bi naleteli na to legendarno kraljestvo», pravi pastor. Točno na mestu, ki ga je naznačil Spannuth na karti, je neki potapljač naletel na dnu morja na zid, katerega mere popolnoma odgovarjajo trditvam, ki jih je postavil Platon. Cherlie Chaplin v Londonu Slavnj ameriški filmski Igralec Charlie Chaplin se je te dni vrnil v London, kjer so ga zelo slovesno sprejeli. Med svojim kratkim bivanjem v an gleški prestolnici je dobil 73 tisoč pisem z vseh strani Anglije. 9 različnih žena je izja- nile, da je treba dati kmetom toliko zemlje, da bodo lahko dostojno živeli. Leta 1950 so se ustrašile pritiska od spodaj in pristale na nekatere delitve zemlje, ki so jih kmetje povečini že sami izvedli. Seveda primanjkujejo kmetom poleg zemlje- hiše, orodje, živina, pitna voda in podobno. Za vse to je treba mnogo denarja, ki ga pa Italija nima. Vlada je določila, da bo vzela veleposestnikom v Apuliji in Basilicati le 208.572 hektarov, čeprav razpolagajo v teh dveh pokrajinah s 618.000 hektari veleposestniki, od katerih ima vsak nad 250 ha zemlje in s 1,122.000 ha veleposestniki z nad 50 ha. To pomeni, da rešujejo italijanske meščanske stranke in vlada agrarno vprašanje naravnost neresno. Bojijo se pač veleposestnikov in plemstva, ki so njihovi pristaši. Glavno pa je to, da je še ta zemlja, ki so je prejeli kmetje, po kakovosti slaba in je ne morejo obdelovati intenzivno. Tistih 30 tisoč kmetov, ki so v Apuliji in Basilikati, dobili zemljo, pa tvori šele drobec dninarjev in poldninarjev, ki živijo nadvse siromašno. Ce bo hotela vlada odpraviti brezposelnost, bo morala ubra-tj druga pota. V prihodnjih desetih letih hoče izvesti za en tisoč milijard izrednih javnih del: namakalne naprave, melioracije, zgraditev vodovo- dov in cest. Za izvedbo teh de! je ustanovila denarni zavod »Cassa per il Mezzogiorno«. Domačini ne pričakujejo rešitve agrarnega vprašanja niti od te strani. Ze sedaj govorijo, da se bo večina denarja prijela prstov nedelavnega nadutega in docela pokvarjenega urad-ništva in vlada je bila primorana, da je nastavila v novi «Cassi» popolnoma nov štab uradnikov. Poglavitni vzrok za pomanjkanje industrije v Južni Italiji pa je v tem, da se je italijanski kapital vedno obotavljal delati investicije na jugu. Indu-strijci s severnih pokrajin niso imeli nikoli zaupanja v stanovitnost juga in v delovno voljo njegovih prebivalcev. Kapitalisti iz južnih krajev, ki so izhajali iz zemljiškega plemstva ali so se navzeli agrarne miselno-sii, so bili brez podjetniškega duha, ki je za ustvaritev trgovine in industrije nujno potreben. Italijanski vladni krogi pričakujejo, da bo «Cassa per il Mezzogiorno« vplivala tudi v tej smeri, vendar je znano, da so denarna sredstva južnih kapitalistov, ki ne zadostujejo niti za dela za dvig poljedestva, znatno preskromna, da bi mogli z njimi finansirati nove industrije. V zvezi s tem pričakuje vlada še to, naj bi k ustvaritvi novih industrij spodbudile južne kapitaliste denarne podpore iz ERP - fondov. POLITIČNA NESTALNOST Leta 1948 je prav Mezzogiorno pripomogel demokristjanom, da so s pomočjo koalicijskih strank prišli v zbornici do večine. Ali bo leta 1953, pri prihodnjih političnih volitvah Mezzogiorno tisti, ki bo koaliciji onemogočil to večino? Vladne kroge vsekakor vznemirja politična nestalnost in omahljivost širokih množic italijanskega juga. Do države in politikov meščanskih strank imajo ti prebivalci veliko nezaupanje, ki izvira iz stoletnih izkustev z raznimi vladarji, vladami, in koruptnim uradništvom. Množice na jugu se zavedajo, da so jim meščanske stranke pred volitvami vedno nekaj obljubljale, toda zanje nič ali zelo malo storile. Pri zadnjih volitvah se je koaliciji posrečilo, da je poleg imovitih in cerkvi vdanih krogov zbrala okrog sebe malomeščanskega obrtnika, rokodelca. državnega uradnika, malega kmeta s tem, da jim je slikala komunizem kot nekaj groznega. Toda danes se ti sloj; ne bojijo komunizma kot izraza politične in socialne dejavnosti, saj jim je bližji kakor pa koalicijske stranke s svojimi vodenimi in sebičnimi programi. Zato zlasti demokristjani pri prihodnjih volitvah ne bodo mogli pridobiti zase volivcev samo s parolo »strahu pred komunizmom«. iiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiini PREŽIHOV VORANC Valentin Kravar, ki so mu kratko rekali Krava, je bil star kmet, pravzaprav kmetič. Imel je šest otrok, štiri sinove in dve hčeri, ki so bili vsi odrasli in so šli vsi po svetu za delom. Na stara leta je moral sam z ženo garati na gruntu. Ko so Nemci okupirali Jugoslavijo, je prav najmlajši sin odšel nekam v Avstrijo zato. da bi mu ne bilo treba oditi na vojsko. Stopil je. v delovno službo bog ve kie- Takrat še v naših krajih niso začeli partizani s svojo borbo Na Kranjskem se je že takrat slišalo, da so šli ljudje v gozdove in da se tolčejo z okupatorjem; v severnih krajih naše domovine pa je ljudski odpor prišel pozneje. Toda tudi na severu so gore oživele in od povsod se je slišalo o borbah z Nemci In naposled šč je- zvedelo da so partizani tudi v gori, pod katero je Kra. va imel svojo bajto. In nekega dne je prišel Krava domov ter rekel svoji ženi: »Mica. v gori so partizani. Jaz bom šel po Martina.« «Kakor se ti zdi,« je odgovorila mati Mica. Martin je delal v rudniku, ki je bil kaki dve uri daleč stran. Delal je tam že nekaj let in mu svojčas ni tako slabo šlo. Sedaj so bili Nemci že dve leti v deželi in zdaj je že nekajkrat prišel domov, če bi se tu dalo kaj dobiti. Valentin Krava se je podal na pot in zelo hitro prišel k rudniku. Imel je srečo, da je Martina našel doma. »Martin, rad bi na samem govoril s teboj,« je rekel »Saj sva sama v sobi. Kar povejte, kar imate na srcu.« «Ne, ne zaupam, soba ima stene. Greva ven. saj je lepo zunaj,« mu je odgovoril oče. Ko sta bila že daleč za hišami na samotni cesti, je stari Krava rekel: «Veš kaj, Martin? V gori so ljudje. Prišel sem po tebe.« Martin je bil vedno ubogljiv sin. «Jaz sem že nekaj čul. Seveda bo treba iti.« Zmenila sta se. da bo Martin prišel domov in od doma bo šel v goro In prihodnji teden Martina že ni bilo več v jamo. Potem je preteklo nekaj časa, morda pol leta. V gori je bilo različno, včasih so bili tam ljudje, spet pa jih ni bilo. Slišalo se je marsikaj. Nem-so so dva, trikrat pripeljali iz mesta topove in streljali z njimi v goro, brez vsakega cilja. Odkrhane skale so se valile v dolino. Nekega dne je rekel Krava svoji ženi; ((Mica. jaz grem po Fran-cuha.u «Kakor se ti zdi,« je odgovorila mati brez vsakega naglasa. Celovec pa je bil že dalje in tja se je bilo treba peljati z. vlakom dve uri. Krava še ni bil tam. odkar je bil sin Francuh zaposlen v neki tovarni. Ali naslov je imel Tudi ni vedel, kako je sinu šlo, ker mu ta skoraj ni nič pisal, Moral je imeti dovoljenje za potovanje. Ko ga je dobil, je takoj šel na pot. Naložil si je nahrbtnik nekaj jestvim. tako da je imel vzrok za potovanje, in je šel. Ko je naposled našel sina Francuha, mu je rekel: «Rad bi na samem govoril s teboj.« «Greva iz mesta,# mu je de- vilo, da so njegove matere. 1 jaj jfraneuh, ki je bil že pre- r>i 1,„ ima rlanp, i* «9 lat vidnejši od Martina. Ko sti prišla daleč ven iz mesta, mu Chaplin ima danes že 62 let. V svoji karieri je prejel Chaplin najvišja priznanja mednarodnih filmskih institutov, Zveza narodov pa mu je 1936 poklonila zlato medaljo kot največji mednarodni filmski pojavi v svetu. Georg Bernard Shaw je napisal, da je Chaplin «edinj genij«, ki se je razvil pri filmu. je rekel oče Valentin: «Ti. v naši gori so ljudje ti pa' delaš tu za vojsko. Poj di š? ti v goro. Martin je ž» od vigredi tam.# «Martin je že tam. Zakaj mi tega niste prej pisali,« je minil Francuh in se takoj odločil. da gre za Martinom. »To se pisati ne more. Zato sem prišel zdaj po te,» je potrdil Krava in zapustil Celovec. Cez dva dni je izginil za njim sin Francuh in odšel v goro za Martinom. Potem je minulo spet pol le ta ali kaj. Bila je zima in v gorah je bilo težko. Stari Kra var že vso zimo ni slišal nitk o Martinu niti o Francuhu Baje sta odšla nekam na Kranjsko in nobeden ni dal kakega glasu od sebe. Sredi zime je bilo, ko je rekel stari Krava svoji ženi: «Mica, jaz moram po Roka.« «Kakor se ti zdi,« je odvrnila mati Rok je živel v Gradcu. Oče je imel njegov naslov, toda vede! pa ni, kje je tisti kraj. kjer živi Rok. Izposloval si -je dovoljenje za potovanje, ki ga je zelo težko dobil. ker. se, je okrog že nekaj govorilo o Martinu in o Francuhu. da sta izginila v hribe. Ko je dobil dovoljenje, je takoj šel na pot. da najde še Roka, ki je bil po poklicu mesar. Ko ga je čez tri dni našel v Gradcu, je Rok klel in trdil, da je nezadovoljen in da že komaj čaka konca vojne. Stari ga je poslušal. Skoraj si ni upal začeti. Rok je bil že dolgo zdoma, prej se je učil, potem je delal okrog pri mojstrih in je bil zelo tuj domači hiši. Ko pa je čul. kako zmerja na vojsko, mu je to zelo prav prišlo. «Vidiš, Rok, pojdi z menoj in vojske bo veliko prej konec.« Povedal mu je, da sta Martin in Francuh že v gorah in da tudi njega vabita, da gre za njima. Rok je poslušal, ali se ni mogel hitro odločiti, ker je bil zaljubljen v hišnega dekleta. Stari Krava pa ni hotel iti brez tretjega sina domov in je ostal ves teden v Gradcu in vsak dan sta enkrat prišla skupaj s sinom ter ga je nagovarjal. lil po enem tednu ga je pregovoril, da je šel z njim. Izstopila sta tri ali štiri postaje pred domačo postajo in ponoči odšla proti domu. da bi ju nihče ne videl. Ko sta bila že blizu bajte, je rekel oče: «Domov pa ne boš hodil, ker bi te lahko kdo opazil. Pojdi kar v goro.« «Ali rad bi videl mater. 2e dolgo jih nisem videl,« se je obotavljal sin. Oče pa mu je odbil: »Videl jo boš, ko bo konec vojne Se- daj ni časa za to, ker je prenevarno.« Zdaj so bili že trije v hribih. ali vojska se je še vedno vlekla dalje kakor jara kača. In Valentin Krava je imel še enega sina. ki je bil od začetka vojne v delovni službi nekje blizu Dunaja. Na Dunaj je bilo daleč, potnega dovoljenja pa ni dobil, ker se je zdaj že javno trdilo, da so tri. je mladi Kravarji v hribih. Stari ga niti iskati ni hotel. Nekega dne je rekel mož svoji ženi; «Mica, na Dunaj moram.« ((Kakor se ti zdi,« je odgovorila njegova žena in je čez nekaj časa še boječe dodala: «Falenti, Floruha pa priženi gredoč domoč. 2e dolgo ga nisem videla.« «Bomo videli,« je odgovoril mož in se odpeljal proti Dunaju. Vstopil je na tretji postaji in ker ni imel dokumentov. se je moral gredoč skrivati Ker pa je bil star mož s sivo brado, niso pazili za njim in tako se je po treh dneh pripeljal do Dunaja, kjer je rabil še en dan, da je naposled našel sina nekje v nekakih barakah. «Floruh, po tebe sem prišel, moraš v gore, da bo prej vojne konec.« ((Slišijo se strašne stvari,« se je branil Floruh spočetka «Boš pa mater videl,« mu je obljubil oče. «Mater!» se je razveseli! Floruh. Odšla sta na tihem z Dunaja in čez dva dni sta se ponoči bližala domači hiši. Oba sta nosila nahrbtnike. Bila je že polnoč, ko sta prišla k hiši. Floruh je videl mater, mati pa Floruha Ko je bila ura dve, je stari rekel; «Sin, zdaj boš moral pa naprej, Imaš še dobri dve uri ali več do tistega mesta. In podnevi te nihče ne sme videti.« Res, Floruha ni nihče videl v domačem kraju. Odšel je za brati tja, kjer so bili ljudje, v gore. Malo pred koncem vojne so Nemci odpeljali oba stara Kra. varja v taborišče, od koder se nista več vrnila. In ko so se vrnili sinovi domov, vsi štirje zdravi, so našli prazno hišo. Radio Budimpešta je nedavno v dveh oddajah, ki jih je posvetil delavskemu po* kretu, prikazal zanimivo knjigo, ki je izšla v založbi «Instituta madžarskega delavskega gibanjav, album z naslovom uMadžarski svet republike leta 1919». V predgovoru tega albuma piše —■ po budimpeštanskem radiu: elnstitut si je z izdajo tega dela zastavil nalogo, da očisti spomin na Komuno mnogih klevet in madežev, s katerimi ga je zasipala kontrarevolucija ter da Komuni mesto med najsvetlejšimi dogodki madžarske zgodovine.« Toda namesto objektivnega dokumenta revolucionarnih dni 1919 je nastal falzi-fikat. Predgovor navaja namen tega albuma. V njem naletimo na dogodke, ki so resnično dokumentirani, toda ki se sploh ne nanašajo na Komuno ali pa jo omenjajo le na splošno. Tako navaja obrambni govor Rakošija pred Horthyjevim sodiščem, toda to se je dogodilo precej let po 1919, govor, ki nima nofikne zveze s Komuno. Zanimivo je na pr. omeniti tudi govor Zoltana Vaša (sedaj člana Politbiroja) prav tako pred Horthj/jevim sodiščem, ki se le malo nanaša na Komuno in ki ni objavljen. Tendenca je jasna. Rakošija je treba povzdigovati na vsakem koraku in mu tako povečati nzgodovinsko prednost». Dejanski vodja madžarske revolucije, Bela Kun, je omenjen le kot drugorazredna osebnost. Enostavno izpuščeni so mnogi važni dokumenti (nastop Kuna na partijskem kongresu, govori na raznih zborovanjih, članki v tedanjem tisku). Ali so izgubljeni? Gotovo niso, saj so se ohranili mnogi nepomembni govori in članki Rakošija, ki je bil v primeru s Kunom tedaj precej brezpomembna oseba (pomočnik komisarja za prehrano). Prizadevanje je vse prepeč vidno. S poudarjanjem vloije Rakošija v revuluciji 1919 mu žele pripisati neke zgodovinske zasluge v tistih dneh, ko jih dejansko nikoli ni imel, istočasno pa omalovažujejo Belo Kuna. Pri tem ne smemo pozabiti, da je Bela Kun izginil 1938. leta v ZSSR na precej čuden način. (Verjetno je tudi njega zajel val čistke.) Zaradi tega tudi ni čudno, če danes povzdigujejo nekega Rakošija na račun Bele Kuna. in najpopolnejši filozof V Moskvi je izšel »Sovjetski filozofski slovar» namenjen, kakor je rečeno, »popularnemu približevanju zgodovine filozofije in filozofskih pojmov kakor tudi znanih filozofov zgodovine širokim slojem ljudstva». Slovar je obdelan na sledeč način: 15 stolpcev je posvečenih Stalinu, Lenin je šele na drugem mestu, Marx in Engels na tretjem. Klasičnim filozofom od starogrških do modernega kapitalizma ft j. od Sokrata in Platona pa preko Smitha, Decartesa in Spinoze do Kanta in Hegla) je posvečeno vsem skupaj manj prostora kot Stalinu iiiiMimiiHiMiimiiiiiiiiMiniiiiHitiiiiiMiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiHiHMiiimmiiiiiiiiintiiiiiiiiiiiiiitiiimiiiiiiiiiiiitiiiHMimiimiiiinmimiimiHmiiiii ' i Pilili! i lil ill lil! fl i p RADIO r ■ i p ■'1 ‘i ijFjji Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 13.50. Domači zvoki. — Trst II.: 20.45: Brahmsovi in Chopinovi valčki. _ j, 21.00: Cehov: «Cešnjev vrt», igra v 4 dej. jn 14.00: Saljapin poje 18.00: Bach. J VMZas; Rihard Strauss. — Slovenija. 14.20 J ytra- Vzgojne metode v «Partizanu». 21.00. vinski «klasik» moderne glasbe. NOVA NEČEDNA ODKRITJA V FARUKOVI PALAČI Ulagih napoveduje ohrepite« vojske Nov zakon proti osebam, ki so obogatile na nepojasnjen način. Aretacija biv. finančnega ministra. Agrarna retorma bo najbolj zadela premoženje Faruka in njegove rodbine KAIRO, 17. — Na današnji sej i je egiptovska vlada odločila imenovati notranjemu in zunanjemu ministrstvu po e-nega svetovalca Poleg tega je vlada odobrila zakon, na podlagi katerega bodo za 15 odst. znižane najemnine v hišah, zgrajenih po prvem januarju 1944. leta. Seja je trajala nad 7 ur in pol. Naslednja seja e-giptovske vlade bo v ponedeljek in na njej bodo ministri obravnavali važna vprašanja zunanje politike ter zakonski načrt o amnestiji političnih jetnikov. Na povratku iz Turčije je bil danes v Aleksandriji aretiran bivši egiptovski finančni minister Zaki Abdel Mutal. Tako se je še en minister pridružil političnim voditeljem, princem in korupcionarjem, ki so trenutno pridržani v vojaškem kolegiju v Kairu. Z druge strani se je izvedelo v dobro poučenih krogih, da bo agrarna reforma predvsem zadela premoženje bivšega kralja Faruka in kraljeve družine ter premoženja lastnikov nad 4.000 fedanov zemlje. V prvi fazi izvajanja agrarne re. forme bo razlaščenih okrog 120.000 fedanov, t. j. okrog petina zemljišč, ki bodo razdelje. na, V Kairu je izšla danes prva številka ilustriranega tednika «Al Tahrir« (Osvoboditev), ki ga izdaja egiptovska vojska. Novi tednik k° glasnik egiptovskega revolucionarnega gibanja in, prva številka nosi na naslovni strani fotografijo e-giptovskih kmetov z njihovim poljedelskim orodjem, pod tem pa napis «Yojsk& vam je vrnila vašo zemljoD. Kakor poročajo, imajo namen dokončno odpraviti v e-giptovski vojski tradicionalno pokrivalo «tarbuš», ki so ga tudi doslej uporabljali le ob pri. meru vojaških parad. Nosili so ga stalno le policisti po kairskih ulicah. Policija je včeraj aretirala brivca bivšega kralja Faruka. V njegovem stanovanju ^ so namreč našli znatno količino hašiša, o katerem je brivec tr_ dil, da je Farukova last. Vladni glasnik je izjavil, da bo vlada v kratkem uveljavila zakon, ki bo določal smrtno kazen za tihotapce hašiša in 15 let zapora za osebe, ki se vdajajo temu mamilu. Glasnik je dodal, da bo pred koncem leta borba proti tihotapljenju in uporabljanju hašiša zajela vso državo. Egiptovska vojska je danes objavila skrivnosti pete Farukov® palače z novimi škanda_ lističnimi odkritji. To je palača El Tahra, v kateri je imel bivši kralj vse okrog sebe po. dobe in kipe golih žensk. Pregled palače je bil objavljen v prvi številki že prej omenjene revije «A1 Tahrir«. Palačo, ki je svojčas pripadala Mohamedu Taheru, sorodniku kraljeve rodbine, je Faruk zaplenil za svojo prvo ženo Farido. V kraljevi spalnici so po vseh kotih razobešene pornografske slike in celo na senčniku namizne luči ob Fa-ruk.ovi postelji je upodobljena golota v najrazličnejših položajih. Na enak način si je dal bivši vladar okrasiti hodnike in vse ostale prostore palače Med drugim so našli v palači okrog 200 ur, ve£ vrst igralskih kart, kocke in drugačne igralne priprave ter številne ste- klenice likerjev vseh vrst. Pr. vo nadstropje pa je bilo založeno z zlatimi in srebrnimi predmeti v vrednosti več sto-tisoč funtov šterlingov. Kakor piše uradno glasilo e-giptovske vojske, je Mohamed Nagib izjavil danes, da je revolucija in patriotizem naroda ojačila egiptovsko vojsko, ki bo lahko branila domovino. Nagib je obenem napovedal močno okrepitev vojske, in sicer do take mere, da bo vsakemu pošla volja dotakniti se svobode Egipta Sinoči je ministrski predsednik odobril nov zakon, na podlagi katerega bodo procesirane vse osebe, ki ne bodo mogle pojasniti, na kakšen način so si pridobile bogastvo. Prvič v novejši zgodovini E- gipta so včeraj carinski organi preiskali princa kraljeve krvi. To je princ Mohamed Ali, prvi naslednik kralja Fuada II., ki je bil preiskan, medtem ko je nameraval odpotovati s kairskega letališča v Ženevo. Policija je princu zaplenila 60.000 francoskih frankov, ker je ta denar presegal vsoto, dovolje. no za izvoz. Egiptovski zunanji minister Ahmed Tajeh Farag je danes zjutraj sprejel britanskega poslanika Stevensona, katerega je spremljal strokovnjak za le. talstvo pri angleškemu poslaništvu v Kairu. Razgovoru je prisostvoval tudi častnik ame. riškega letalstva. General Nagib pa je sprejel francoskega poslanika Couve De Mourvil-lea Med ameriškimi vojnimi ladjami, ki so se nedavno mudile v Splitu, je bila tudi letalonosilka «Coral Sea» ustanouitei! angioameM sueia za zračno strategijo Svet naj bi obnovil tesno sodelovanje ameriških in angleških zračnih sil. ki se je uveljavilo že v zadnji vojni LONDON, 17. — V londonr skib političnih krogih krožijo govorice, da proučujejo trenutno možnost ustanovitve ant-gloameriškega sveta za. zračno strategijo. S tem naj bi se ukvarjali britanski vojaški strokovnjaki; baje bo ministrski predsednik Churchill predlagal ustanovitev sve^ ameriški vladi po angleških atomskih poskusih, ki bj morali biti ta mesec v Avstraliji in na otoku Monitebelilo. Dejstva, ki dajejo slutiti, da namerava Churchill sprožiti takšen predlog so: angleška nadmog na področju reakcijskih letal in na daljavo vodenih izstrelkov ,dalje namen ant. gleške vlade, ki skuša osredotočiti vse svoje oborožitvene napore okrog gradnje raketnih motorjev in reakcijskih letal z deltastimi krili, med katere spa- -- •. mm ^ ■ iBlh ■: PO PRVEM DNEVU DVOBOJA PROTI SVEDSKI JE REZULTAT 75;31 Nepričakovano slab odpor jugoslovanskih lahkoatletov Od domačinov je zadovoljil Krivokapič z novim državnim rekordom v metu diska - Nilsson dvakratni zmagovalec z izvrstnim rezultatom Ottenheimer niKaKor ne more priti v Jormo iz lanskega leta ob tem času. Včeraj je zasedel 3. mesto za obema Švedoma. Cas trojice je bil precej slab. Plasma obeh Jugoslovanov na 1500 m, je realen. Rezultati dvo. jice so slabši od osebnih rekordov a to velja tudi za Šveda. 110 ovire: Lundberg 15.0, Lorger 15.1, Israelsson 15.9, Zupančič 16.5. 400 m: Branstroem 48.4, Lindgren 48.9, Saboilovič 49.9, Hočevar 50.0. 100 m: Karlssoin 11.1, Trofea 11.1, Pecelj 11.2, Lorger 11.3. 1500 m: Eriksson 3:55.6, Karls-son 3:56.7, Ottenheimer 3:57.8, Pavlovič 4:12.2. Skok v višino: Svensson 196, Ljungquist 195, Marjanovič 190, Dimitrijev ič 190. Troskok: Atomam 15.10, Norman 14.95, Radovstnovic 14.91, Milovanovič 14.11. Disk: Nilsson 52.60, Krivokapič 51.03, Framsson 48.28, Kr-njajič 45.45. Krogla: Nilsson 16.34, Some-gard 15.19, Arčev 14.78, Galin 13.80. 5000 m: Albertsson 14:35.0, Anderssor> 14:40.2 Ceraj 15:04.2, Ilič 15:04.6. Štafeta 4 x 100: Švedska 42.0, Jugoslaivija 42.5. Stanje Po prvem dnevu: 75 : 31. Na stadionu Partizana se je zbralo 10.000 gledalcev. Vreme je bilo neugodno, pihal je mrzel veter, ki je znatno oviral tekmovalce. Pred začetkom dvoboja sta st zastopnika obeh nastopajočih federacij izme njala kratke pozdravne nagovore, nakar se je začelo tekmovanje. Jugoslovani so razočarali. Take visoke razlike v točkah nihče ni predvideval, najmanj sami 'Švedi. Rezultati so razen izjem povprečni. Nilsson je zmagal v metu diska in krogle in zadovoljila sta tudi njegova rezultata. Krivokapič je v metu diska postavil nov jugoslovanski rekord. Rezultat je evropske vrednosti in kaže, da ima mladi rekorder neslutene možnosti razvoja. Krivokapiča ne moti trema in kar je važno — skoraj nikoli ne razočara. Ideal državnega reprezentanta. Na 110 ovire je Lorger slabo startal, vendar je z dobrim fi-nišem skoraj dohitel nasprotnika. Na progi 1500 m sta oba Šveda prepustila Jugoslovanoma vodstvo. Sele pri 800 m sta Eriksson in Karlsson začela z ofenzivo. Ottenheimer jima je sledil za petami, a na cilju je moral kloniti švedskemu tandemu. Oba Šveda sta gladko zmagala tudi v skoku v višino, kjer je ugodno presenetil mladi Marjanovič, novinec v državni reprezentanci. Na tem tekmovanju je dosegel svoj osebni rekord. Tekmovanje se nadaljuje jutri, Medconski šahovski lurnir za svetovno prvenslvo Prekinjene partije prvega kola: Wada - Pilnik 1-0, Sacher . Prins 1-0, Stahlberg -Gligorie 1-0, Kotov - Eliskases 1-0. Drugo kolo: Barcza . Steiner 1-0, Stoltz - Kotov 0-1, Bolbo-chan _ Szabo remi, Prins -Stahlberg 0-1, Gligorie - Pe-trosjan remi, Golombek . Ma-tanovič remi, Unzicker - Sacher 1-0, Pilnik - Pachman 1-0. Stanje po drugem kolu: Stahlberg, Kotov 2 točki. A-verbach, Petrosjan, Tajmanov, Unzicker, Barcza 1,5, Geller, Szabo 1, itd.------- CHOIRE (Švica), 17. — Ze devet dni oskrbujejo vojaška letala 20 pastirjev in okrog 700 ovac, ki jih 3e snežni plaz izoliral v bližini ledenika Lenta. TRIESTINA V P0RT06RUARU NI ZADOVOLJILA NIKOGAR Domačini bili popolnoma enakovredni ■ Slaba krilska vrsta - Verjetna postava za nedeljo TRST, 17. — Triestina je danes nastopila v trening tekmi v Portogruaru, kjer je igrala proti istoimenski enajstorici tri polčase po 30 minut. V prvem delu so domačini v začetku zgrešili enajstmetrovko. Srednji napadalec Pe-rin je streljal v vratnico. V 15. minuti je La Rosa dal prvi gol, dve minuti kasneje pa je Perin izenačil. V 11, minuti drugega polčasa !je Carnier (Portogruaro) povedel svojo enajstorico v vodstvo. Izkoristil je enajstmetrovko, ki jo je sodnik do- DEBATA 0 OLIMPIJSKEM NOGOMETMEM TURNIRJU Angleži predlaga o spremembo pravilnika Sabolovič je v teku no 400 m vodil do 1500 m pred ciljem. LONDON, 17. — Britanska nogometna zveza bo zahtevala od mednarodne federacije, da se spremeni pravilnik za olimpijski nogometni turnir leta 1956 V Melbournu. V zadnji številki službenega lista britanske federacije s0 objavljeni predlogi, med katerimi je najvažnejši člen, ki pravi. da rr.ora imeti vsaka enajsterica pred izločitvijo pravico, da odigra najmanj tri tekme. »Mnoge dežele so prepotovale tisoče in tisoče kilometrov za eno samo tekmo — piše dobesedno službeni list —. Za olimipiado v Melbournu bodo razdalje še večje. Zaradi tega menimo, da bi se dosedanji sistem izločilnih tekmovanj spre. menil in bi vsako mcštvo moralo odigrati najmanj tri tekme«. V tej zvezi so predložili FIFA naslednje popravke: 1. Prpšnje z, vpis moštev (22 igralcev) bodo morale biti poslane do 1. junija ali drugega domenjenega datuma. 2. Elinninacljske tekme naj se odigrajo v posameznih conah in samo zmagovalci, to je skupno osem enajstoric, naj sodelujejo v pravem olimpijskem turnirju. 3. Vsaka reprezentanca bo morala odigrati enQ tekmo doma, drugo pa na nasprotnem tgrišču. Končni zmagovalec bo tisti, ki ima boljši količnik golov. 4. Vse eliminacijfke tekme morajo biti odigrane v mesecu juniju in juliju. 5. Zaslužek izločilnih tekem se razdeli med' zainteresiranimi državami in FIFA. Zadnji predlog pravi, naj se tudi za finalno tekmovanje osmih moštev v Melbournu najde sistem, da {jodp reprezentance igrale najmanj tri tekrr.e. LONDON, 17. — Rezultati današnjih tekem angleškega nogometnega prvenstva: Cardiff - West Bromwich 1-2, Manchester City - Burnley 0-0, Portsmouth - Arsenal 2-2. Sheffield Wednesday - Middles-brough 2-0, Sunderland - New. castle 0-2. sodil zaradi Valentijevega prekrška. Rezultat se kljub naporom, zlasti s strani Triesti-ne, ni spremenil in ob počitku so domačini vodili z 2:1. Da bi njih slava ostala ne- okrnjena, so v tretjem polčasu poslali na igrišče rezerve. Na ta način so Bosoolo, La Rosa in še enkrat Boscolo lahko dosegli v petih minutah kar tri gole. Tak je bil tudi konten rezultat. V prvem polčasu so preizkusili Feruglia, bivšega igralca Udinese. Ni posebno zadovoljil. Opazi se, da Feruglio dalj časa ni treniral ter se ne znajde v novi sredini. De Vito je igral samo v tretjem polčasu in še takrat slabo. Trener Pe-razzolo ga v nedeljo verjetno ne bo postavil v moštvo. Bel-Ioni ima še vedno poškbdoCa-no nogo in ni treniral. Postava za nedeljsko tekmo Triestine bo verjetno naslednja: Nuciari, Pellegrini, Valen ti, Petagna, Mariuzza, Jnver-nizzi, Ispiro, Curti, La Rosa, Soerensen, Boscolo Na današnji trening tekmi je igrala slabo half linija. Napad ni zadovoljil. La Rosa je red' ko prišel do žoge, Curti je nepotrebno driblal, edino Soerensen pa je bil posebno v prvem polčasu dober. da tudi bomibniik «Avro 698», in končno prisotnost številnih kontingentov ameriških zračnih sil v Angliji ter angleški atomski eksperimenti rja otokih Montebello. Sedež anigloameriškega sveta za zračno strategijo naj bi bil v Wasihinig|tonu. Svet bi moral nadzorovati vse zračne sile M-padnih držav. To naj bi obnovilo tesno sodelovanje med zračnimi silami ZDA in poveljstvom bombnikov RAF, ki se je že uveljavilo med zadnjo vojno. Poleg tega bi ustanovitev imenovanega sveta omogočila angleškim vojaškimi povelj, nikom izražati mnenja v zvezi taktičnimi zračnimi operacijami, za katere bi se odločili Američani in glede aktivnosti tretje ameriške zračne sile z o-porišči v Angliji, za kamere je trenutno izključno odgovoren poveljnik ameriških strate;\ih zračnih sil v Wasihingtonu. V tej zvezi je Churchill med svojim zadnjim obiskom v ZDA dobil zagotovilo predsednika Trumana, da tretja ameriška zračna sila ne bo stopila v akcijo -»-rez predhodnega posvet tovanja z angleško vlado. Kakor poročajo iz Melbourna, je gibanje dveh atomskih učenjakov, ki sta v zvezi s -skorajšnjimi atomskimi poskusi prišla pred kratkim y Avstralijo, zavito v največjo tajnost. Vse, kar je bilo mogoče doslej izvedeti, je to, da sta prišla pred štirimi dnevi v Woomer/,. Ko so vprašali avstralskega ministrskega predsednika v zbornici, dali bo mogoče objavljati fotografije in informacije, nanašajoče se na atomske poskuse, je odvrnil: Nadvse važno je, da se ne obiavljajo zadeve, ki morajo ostati tajne kino V T B s X t; Rossetti. 16.30: »Pustolovka >l Tangerja«, Hedy Lama:nr. Excelsior. 16.30: «Toto v barval« Nazionale. 16.45: «Zene proti neznancu)), R. Taylor. lai Fenice. 16.30: .Umor. R. »g« Filodrammatico. mušketirjev#, Corn*L iia ciw Arcobaleno. 16.00: »Akcija ro», James Ma*°n- tfurr Astra Rojan. 16-30: »Knjiga gle», Sabu. Ms- Alabarda. 16.00: »Branil« nileii, W. Beery, Armonia. 15.30: <’ notto proti nevidne«* . Savona. 16.00: «Pah“ Vittorio Veneto. 16.00. ski meči). i,t# Azzurro. 16.00: «Priri^ ,' vri)* Belvedere. 16.00: »Kadar St pomladi). rtvifi' Marconi. 16.00: na», I. Barzizza, cr« ^ Massimo. 16.00: »Nesr^ žina)>- ™ Mg*i prihajal0* Novo cine. 16.00: »Nas W. Chiari, „.ti gvi»• deon. 15.00: »Eva P ,oi)_ adio. 16.00: «Crr>o mt_ ^jiv! Venezia. 16.00: »N«*«** Mc Gurk». POLETNI KINO m sv Mjr< CIRKUS APOLLO U1- * ,, neK3) tramvaj 2 in 4. Sam dni, dve predstavi 16.30 in 21. url. jn Prl nic ATEC, Trg Gold^e’naieriJJ cirkuški blagajn*. ^ ure. je odprta od 9. do • tepo)t Arena dei liorl. 19.30. na konjui). Kino na gradu. 20.00- * ka», Faith Domergue. ^ Pončana. 19.45: «Praznik Hojan. 19.45: »Kon-T^'”- RADIO TB» K'™. I*3 ČETRTEK, IS. septe«0^ pc 6.45 Pogovor z ženo- •Mt--'■e 1‘ . tutr ,llJ«OSLOViS% C O IS E T B » * 254,6 m ali 1173 ročila. 7.15 Slovenske * tfr 13.30 Poročila. 13.50 ki. 18.45 Narodne •" naše ljudske revolucije, jr ročila. 23.10 Glasba za l«1 23.30 Zadnja poročila, TUM T 306.1 m ali 980 kC^j r. 11.30 Zabavna glasMjLi. ročila. 13.00 Domači m® Lahka glasba. 1 i«l5 * 17.30 Plesna slasb“'J beno predavanje. Pffu. na za Slovenc*._n operna glasba ' 19 45 ^ 2'-'-^ ' lodj^itf': iovi 20.00 Priljubljene m* „ Rrahmsovi in ChoP' r( i(r p 21.00 Cehov: Češnjev ^ V-4 dej. 23.00 Veterm Poročila. T K N 1' postoj^ 11.30 Tretje <18^ skega dramat. rom& j25 ^ 12.30 Vesele pesmhoo it lijev orkester. VajK0 ** poje 18.00 Bach, Rihard Strauss. f 00 y. sežejo da srca. di'1*’ Viljem Telli) sim/o"^L’čti». De Sabata. 23.15 hlOVli*1'1* 327.1 m 202.1 l ^ 12.00 Znane rr‘'1°d's^ored ^ ročna. 15.15 Pr-5UT lnut " glasbe. 14.00 20 m'" 0 J‘‘r fl valčkov. , v m. Vzgojne rnti° * g ^ 14.40 Soli*ti j, Wt)J ' v * „1 *31 Ckalleb Ujickmb 85. Prevedel prof. dr. Ef. Bradač V pritličnih oknih, okradenih z žafranasto rumenimi zastori, je viselo nekoliko tiskanih listov, ki so priporočali devanshir-ski jabolčnik in gdansko pivo, velika čma deska z belimi frka mi pa je opozarjala cenjeno občinstvo, da je v kleteh 500.000 sodov dvomaarčn^ga piva, toda človeka je puJčala v negotovosti in dvomih, v kateri smeri bi se mogle razprostirati te velikanske kleti pod zemljo. Ce še dostavimo, da je izvesek, ki je ze mnogo pretrpel od starosti in vremena, kazal žival, v kateri so sosedje že od mladih nog bili navajeni videti srako, smo povedali vse, kar je bilo treba omeniti glede zunanjosti poslopja. Gospod Pickwick je stopil v točilnico in vprašal starejšo ženo, ki je pnsla izza španske stene, ali je gospod Lowten tam. Krčmarica je potrdila. «Charley. pelji gospoda h gospodu Lowtenu.» ♦Zdaj ne more noter,> Je odgovoril zanemarjeni fant rdečih las; gospod Lowten ravno poje kuplet. in to bi ga zmotilo. Ampak bo kmalu končal, gospod.» Komaj je rdečelasec izgovoril te besede, je strašno razbija-nje po mizah, vpitje in trkanje s kozarci oznanjalo, da Je bila pesem res končana. Gospod Pickwick je rekel Samu, naj osta- | ne v točilnici, sam pa se je dal peljati h gospodu Lowtenu. Ko je rdečelasi fant javil, da bi neki gospod rad z njim govoril, je pogledal mlad mož, zabuhlih lic, ki je predsedoval, nekam začudeno proti vratom. Nič manj se ni čudil, ko je uzrl nekoga, ki ga ni bil še nikoli videl. «Prosim, oprostite.* Je začel gospod Pickwick, «neljubo mi je, da motim tudi druge gospode, toda moram govoriti z vami o zelo va^ni zadevi. Zelo vam bom hvaležen, če mi dovolite, da vas pet minut zadržim na spodnjem koncu sobe. Mladi mož je vstal, od>el z gospodom Plckwickom v temen kot ter pazljivo poslušal trpljenje velikega moža. «Ah,» Je rekel, ko je gospod Pickwick končal. «Dodson in Fogg — velika praksa — imenitna trgovca, gospod Perker je odpotoval in se pred koncem prihodnjega tedna ne bo vrnil. Pustite ml papirje tukaj in jaz bom dotlej vse potrebno ukrenil. če hočete.« «Ravno zato sem prišel k vam,» je odgovoril gospod Pick-wick. «Tu so papirji in, če bi se kaj posebnega zgodilo, mi napišite v Ipswich.» »Dobro, gospod,> je rekel gospoda Perker j a pisar ter pristavil, ko je videl, da se je gospod Pickwick radovedno ozrl po mizi: «Ali ne bi hoteli prisesti k nam za pol urice, gospod? Nocoj imamo tukaj Izbrano družbo. Tukaj je tajnik Samklna in Greena in kanclist Smlthe-rsa ter Preicea in pisar Pimkina in Thomasa - ta zna peti imenitne stvari — m pa Jack Bam-ber je tukaj in se mnogi drugi. Vi ste menda šele nedavno prišli v mesto, gospod. Ali ne bi hoteli ostati v naši družbi?» Gospod Plckwick se ni mogel ustavljati tako zapeljivi pri ložnosti, da bi mogel opazovati ljudi. Dal se je družbi predstaviti; odkazall so mu mesto zraven predsednika in gospod Pick wick si je naročil časo svoje najljubše pijače. Toda proti pričakovanju gospoda Pickwicka je nastala globoka tlMna. «Ali vam ni neprijetno, gospod, da kadim?» je rekel njegov desni sosed v kockastem jopiču z mozaikovimi gumbi in s cigaro v ustih. «Prav nič,s> je odgovoril gospod Pickwick; «meni je to prijetno, četudi sam nisem kadilec.> «Meni bi bilo prav žal, če bi moral reči, da ne kadim,» se je vmešal gospod, ki .ie sedel nasproti. «Menl je kajenje več ko jed in pijača.* Gospod Pickwlck je pogledal gospoda od strani in pomislil, da bi bilo še boljše, če bi mu moglo kajenje nadomestiti tudi umivanje. Spet je nastala splošna tišina. Gospod Pickwick je bil tujec in njegova navzočnost je očitno prekinila veselo razpoloženje družbe. «Gospod Grundy zapoje družbi nekaj veselega,* je rekel predsednik. «Ne, ne bo,» je odgovoril gospod Grundy. «Zakaj ne?» je vprašal gospod Lowten. «Ker ne morem,* je rekel gospod Grundy. «Recite rajši, da nočete,* je odgovoril Lowten. «No, torej, nočem.* Ta odpor gospoda Grundyja Je povzročil zopet splošno tišino. »Kaj ne bo nihče vzbudil življenja v naši družbi?* je rekel predsednik, ves potrt. «Zakaj pa ne bi vi?» je zaklical mlad mož z zaliscl, škilavi-mi očmi In odprtim ovratnikom. «Ker znam samo eno pesem, ki sem jo že pel, m ker bi ve- 20 m« polk in valčkov. Vazzas: tizanua. 14.40 ^“''nadia -.j.ii 18.30 Igra oi-kester že.ne. ljana. 19-00 Oddaja * ggaPffl Igra pianistka Je- por0eila. jja-Zalokarjeva. 19.3« v m S folklornega »««£, «*> 21.00 Igor Strav po ^ moderne glasbe. pieSO 22.15 Igra Študenti' nkratzape' Ijalo za vsakega gosta čašo za kazen, če bi jo >e e je odgovoril Lowien. Na to se ni dalo nič več odgovoriti in spet je 113 oijl «Gospodje,» je začel gospod Pickwick, da bi sei^ p)| česar bi se mogla udeležiti vsa družba; »danes zv plseii> iate, kjer pa že več_ ie* K toje Grayev _advokn K0t . «Prl Jupitru!* je pošepetal Lo\vten gosP°QUaS rn°&eL\$ »Zdaj ste nekaj omenili, o čemer bi vsaj eden od n p naprej govoriti. Boste videli, sta« Jack Bamber n\ietfier i«1 za besedo. Se nikoli ga m nihče slišal govoriti o j tol1* gem kot o advokatskem kolegiju, kjer je sam Pre svojega življenja, da Je na pol zblaznel.* w>iti; s rumene r na kraju, ki ga vsi dobro poznate, kjer pa že in ki mi je prav malo znan; Ta je vendar v mestu, kakor je London, prav eu“^* pJclc#ic- Jack Bamber Je bil majhen, pleč-at mož govega obraza gospod Pickwick še ni opazil. ISfvVj* u. pripognil, kadar je molčal. Toda gospod P*clc Ln0 fel° ^ začudil, ko je stari mož dvignil svoje naguban«- stairež^ ad« pogledal s svojimi svetlimi sivimi očimi. Okrog lraj je J« ža se je igral neprestano sladkoklsel smehljaj: hti; m sivip na dolgo koščeno roko z nenavadno dolgimi d go& nagnil glavo na levo stran ln pogledal ostro ifP toliKO ^ ^ obrvi, je bilo v njegovem pronicavem pogled postal^ neprijazne lokiavosti, strasti ln zoprnosti, da J ju ogabno, f ^ v Tak je bil ta mož, ko je nenadoma vSp#1AnzI življenju začel govoriti. Ker pa je to pogUvje .^u v in ker je tale stari mož zelo važna oseba, oK]avju-nam v korist, če mu damo besedo v novem vei>p lfl (NadaUeV stolpca za vse vrste oglasov po 10 din — Tiska NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna HOO polletna 1700, celoletna 3200 Ur. __________________ PoStnl tekoči račun za STO . ZVU: Založništvo tržaškega tiska. Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega^^ t.tubUana TyrSeva 34 ■ tel. 200« tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7 — Izdaja Založništvo tržaSkega ned. IJud. repub. Jugoslavija: »vod ske«’ D.Z°’