Gospodarske stvari.
Kako ravnati, da se na novo vsajena sadna
drevesa primejo?
O tem piše skušeni vrtnar E. Luk as tako: Nove korenine pri presajenih drevesnih sadikah se naredijo, kakor pri drugih rastlikah, edino po redilni snovi, ktera je v deblu ali porobku skrita, kakor hitro more korenina svoje popke ugodno odganjati. Po tem takem morejo le tista mlada drevesca dobro koreniniti, ktera imajo obilo nakupičene redilne snove. Mlada sadna drevesca morajo tedaj že pred presajanjem v dobri, močni zemlji*) rasti, da potem redilne snove, ktera je rastlinam jako potrebna, morejo iz zemlje srkati in v-se nabirati. Drevesa, ki so rastla na slabi, plevelnati, nezmožni zemlji, ktera niso bila okopana in oskrbljena, kakor je treba, se ne razrastejo vspešno niti v dobri, niti v manj dobri zemlji, — zaostajajo v rasti in vsahnejo rada po krajšem ali daljšem bolehanji.
Kdor drevesca za presajanje kupuje, ta naj pazi na to, da taka dobi, ktera so rastla v dobri in vrlo obdelani zemlji. Korenina, deblo in vrhovišče (krona) kažejo na tanko, kakošna je bila zemlja v drevesnici, v kteri so rastla drevesca. Lisasta in lišajasta debla, ktera niso nad koreninami debeleja, kakor pod vrhom, — vrh, kteri je po trikrat ali večkrat prirezan, da bi deblo močneje postalo, — korenine, ki imajo nekoliko rogo-vilastih rogljev, pa nič stranskih koreninic: to so znamenja nezmožne in slabo obdelane zemlje, iz ktere se med 100 presajenimi drevesci jih komaj 50 prime, pa še ta večidel slabo rastejo.
Paziti je treba potem tudi na okolščine, ktere pospešujejo vpodobljenje in rast koreninskih popkov. Korenskim popki pa niso oni, ki se narede na korenini in odrastke poženo (to so d e b e 1 s k i popki, ki se po posebnih razmerah na koreninah narede), ampak tisti so majhni šterclji iz nakupičenih piskerčkov, kteri kožo korenin predero in kot koreninice rastejo. Take koreninice izrastejo najraje v rahli, napojeni zemlji, nerade pa v trdi suhi ilovici. Ogeljnokisli vlažni zrak v dotiki s koreninami pospešuje rast koreninskih popkov, iz kterih korenine izrastejo. Po tem zraku nastaja v rahli zemlji nežna gorkota, ktera razkroji počasi vse v zemlji skrite organične ostanke.
*) Nekteri sadjerejci sicer nasprotno trdijo , rekoč, da iz s 1 a b e zemlje vzeta drevesca se toliko bolje Čutijo v dobro zemljo presajena in tem veselejše rastejo; al to je napak misel; kajti gotovo je to, da že mlado drevesce mora močno, krepko biti; če ne, nima moči za pozneja leta. Da bode drevescu iz slabe zemlje presajenemu bolj všečno na dobri zemlji, to je gotovo; al če je revče hiralo popred, tudi ne bo tako čvrsto rastlo, kakor bi, če bi bilo krepko izrejeno.                               Pis..
Redilnih reči, po kterih se nareja ogeljnokislec, je dobro pridevati sadnim drevescem, ktera so sploh pripravna za rast; izbudijo se mišice, koreninski popki se narejajo in iz njih izrastejo nove koreninice.
Dobra pripomoč, da se drev6 naglo in gotovo ukor eni ni, je ta, da se plitvo, to je, ne pregloboko vsadi, — da se tik korenine dene zgnojene prsti (tna-lovine), pod koreninsko krono pa ječmenovega ali ovsenega semena, čegar kalilna gorkota jim je ugodna, — da se debela korenina ovije z mahom ali z volnato cunjo, in da se med koreninsko krono dene nekoliko trohlenega mahu.
Ko si pri presajanji vse to storil, potem moraš še drugo skrb imeti. Tako se zemlja okoli drevesca ne sme vteptati, da so trda tla okoli drevesa, kajti to je škodljivo, — zalivanje poredoma pa mnogo koristi* Potem je tudi dobro , ako se zemlja okoli posajenega drevesca pokrije s steljo, s strohljevino, s čreslom, da ostane pod njimi vlažna in rahla; vse to pomaga, da se drevesca rajše ukoreninijo. Ako so drevesca posajena na gorkem, suhem kraji, kjer navadno burja ali sever brije in se je tedaj bati, da ne bi muzga izhlapela, tedaj je koristno, da se deblo do šopa s slamo, mahom ali bičjem povije.
Tako naj dela vsak, kdor se s sadjerejo pečd, in gotovo se bodo drevesca, ktera so iz dobre močne zemlje izrastla, prijela in čvrsto rastla.
Vatroslav Žabjekar.