214 Doping in sport and therapeutic exemptions Abstract For quite some time, the importance of participating has become of little relevance in elite sport, as it now only ap- plies to recreational sport. Many athletes, and also the sport experts who work with them, have been seeking answers to the question of how to achieve top result by means of train- ing and purely committed way of living. However, some athletes and/or their support staff wish to further improve their physical abilities by consuming prohibited substances and applying prohibited methods that feature on the List of Prohibited Substances and Methods (‘the Prohibited List’), published annually by the World Anti-Doping Agency (WADA) which was established at the end of the 1990s to internation- ally coordinate the fight against doping (World Anti-Doping Agency, 2020). There are athletes who simply could not train and compete without using specific substances from the Prohibited List because of a specific disease (Therapeutic Use Exemptions, 2020). Athletes can suffer from diseases or conditions that require from them to take specific medi- cines. These athletes are allowed to take such medicine for therapeutic purposes. The aim of the international standard for therapeutic use exemptions is to ensure that the thera- peutic exemption allocation procedure is aligned by sport and by country. Key words: doping, therapeutic exemption, prohibited substan- ces, prohibited methods Izvleček Pomembnost samo sodelovati v vrhunskem športu že dolgo ne velja več, to sedaj lahko trdimo le za rekreativni šport. Z odgovori na vprašanje, kako doseči vrhunski rezultat s po- močjo treninga in popolnoma predanim načinom življenja, se ukvarjajo številni športniki in športni strokovnjaki, ki z njimi sodelujejo. Vendar si nekateri športniki oz. njihovo spremljevalno osebje želijo še dodatno izboljšati telesne sposobnosti z uživanjem prepovedanih snovi in postopkov, ki so navedeni v Listi prepovedanih snovi in postopkov (Lista PSP), katerega letno objavlja Svetovna protidopinška agenci- ja (WADA), ki je bila konec devetdesetih let 20. stoletja usta- novljena z namenom mednarodnega usklajevanja boja proti dopingu (World anti doping agency, 2020). Obstajajo pa tudi športniki, ki brez uporabe določenih snovi z Liste PSP v te- rapevtske namene ne bi bili sposobni trenirati in tekmovati kot bi lahko, če določene bolezni ne bi imeli (Therapeutic use exemptions, 2020). Športniki imajo lahko namreč bolezni ali stanja, zaradi katerih morajo jemati določena zdravila. Ta- kim športnikom se lahko za terapevtsko uporabo omogoči, da vzamejo potrebno zdravilo. Namen mednarodnega stan- darda za izjeme za terapevtsko uporabo je zagotoviti, da se postopek dodeljevanja terapevtske izjeme (TI) uskladi po športih in državah. Ključne besede: doping, terapevtska izjema, prepovedane snovi, prepovedani postopki. Joško Osredkar Doping v športu in terapevtske izjeme „ Uvod Šport se je v zadnjih sto letih razvil do nekdaj neslutenih razse- žnosti. Ne samo, da se s športom ukvarja vedno več in rekordno število ljudi ter da se je število športnih panog zelo povečalo, šport je postal tudi velik posel. In prestiž. Pomen športa kot kulturne pa- noge in njegov vpliv za posameznika in na človeštvo je vsekakor večplasten (World anti doping agency, 2020). Kot prvo z vsakim prakticiranjem športa posameznik poskrbi za zdravo gibanje, kar je še posebej v modernem, v veliki meri sedečem načinu življenja posebej pomembno za ohranjanje zdravja. Nadalje šport omo- goča razvoj volje in poguma za premagovanje ovir ter omogoča posamezniku ozavestiti lastno telo. Omogoča tudi družbeno-soci- alno povezovanje ljudi, ima velik vpliv na gospodarstvo, turizem, prepoznavnost države, športnika itd. Seveda se panoge med se- boj razlikujejo v svoji specifičnosti, spretnostih, taktiki. Nekatere panoge zahtevajo določeno telesno konstitucijo, kot npr. košarka, rokomet, gimnastika. Šport je danes vsekakor zelo pester, kar se tiče ogromnega števila panog posameznih športov. Vsak si lahko, če je vsaj malo športno nadarjen, najde njemu primerno panogo športa. Prav zato je šport zanimiv tako za izvajanje kakor tudi za spremljanje. Seveda pa moramo potegniti ločnico med ljubitelj- skim, rekreativnim izvajanjem športa in pa vrhunskim športom, v katerem so vrhunski rezultati možni samo s popolno predanostjo in profesionalnostjo. Na vrhunskem nivoju je spremljanje športa privlačno in zanimivo širokim množicam in s tem tudi oglaševal- cem, ki lahko oglašujejo svoje izdelke in storitve velikemu številu ljudi naenkrat. doping v športu 215 Kot tak ima šport velik vpliv na celotno človeško družbo. Mens sano in corpore sane drži tako za posameznika kot za celotno družbo. Upam si trditi, da velike tekme in tekmovanja pripomorejo celo k vzdrževanju miru na svetu, saj imamo včasih občutek, da športno igrišče včasih prevzame nadomestno vlogo bojnega polja, kjer se na in ob tekmovališču sproščajo tako pozitivne kot negativne energije. Mnogokat smo priča močnemu čustvenemu doživljanju igre, še posebej kadar gre za tekmovanja med tradicionalno rival- skimi ekipami ali posamezniki oziroma za zmago na pomembnih tekmah. Nekdaj je veljal olimpijski rek, ki pa, mirne vesti lahko rečemo, dol- go ne velja več, da je pomembno namreč le sodelovati (World anti doping agency, 2020). To lahko sedaj rečemo le za ljubiteljski, rekreativni šport. Za samo sodelovanje v vrhunskem športu po- navadi zmanjka denarja. Če želiš v vrhunskem športu dovolj za- služiti, moraš biti boljši od večine ostalih tekmovalcev. Z odgovori na vprašanje, kako doseči vrhunski rezultat s pomočjo treninga in popolnoma predanim načinom življenja, se ukvarjajo številni špor- tniki in športni strokovnjaki, ki z njimi sodelujejo. Vendar si neka- teri športniki oz. njihovo spremljevalno osebje želijo še dodatno izboljšati telesne sposobnosti z uživanjem prepovedanih snovi in postopkov, kar je znano kot doping. Se pravi s pomočjo uživanja prepovedanih snovi ali z izvajanjem prepovedanih postopkov, ki so navedeni v Listi prepovedanih snovi in postopkov (Lista PSP), ka- terega letno objavlja Svetovna protidopinška agencija (WADA), ki je bila konec devetdesetih let 20. stoletja ustanovljena z namenom mednarodnega usklajevanja boja proti dopingu (World anti do- ping agency, 2020). Problematika dopinga je dvojna. Doping je zdravju škodljiv in etič- no nesprejemljiv. Pri športnikih lahko povzroči akutno ali kronič- no poslabšanje zdravja in v skrajnih primerih celo ogrozi življenje. Drug vidik pa je nepravično in nepošteno pridobljena prednost dopingiranih športnikov pred čistimi, tistimi, ki pošteno dosegajo svoje rezultate. Doping je za šport to, kar je kriminal za družbo. Zato je osnovno vodilo, kar se tiče dopinga, načelo ničelne tole- rance. Torej strogo kaznovanje kakršnekoli kršitve protidopinških predpisov. Na tem mestu pa je pomembno poudariti, da obsta- jajo tudi športniki, ki brez uporabe določenih snovi z Liste PSP v terapevtske namene ne bi bili sposobni trenirati in tekmovati, kot bi lahko, če določene bolezni ne bi imeli (Therapeutic use exemp- tions, 2020). Kriteriji za izdajo dovoljenj za uporabo prepovedanih snovi so se razlikovali od države do države in celotno protidopin- ško gibanje je spoznalo, da je potrebno postopke za pridobivanje dovoljenja za uporabo prepovedanih snovi urediti in harmonizirati na svetovni ravni. Marsikdaj in marsikje v preteklosti je bilo dovolj potrdilo zdravnika, da ima športnik določeno bolezen ter je zato upravičen do terapije s snovmi ali postopki z liste PSP in je športnik že lahko pridobil „dovolilnico“ za uporabo teh snovi ali postopkov (Therapeutic use exemptions, 2020). „ Mednarodni standardi Svetovni kodeks proti dopingu (Kodeks) deluje v povezavi z med- narodnimi standardi. Namen mednarodnih standardov je uskla- ditev tehničnih in protokolnih delov protidopinških programov protidopinških organizacij. Mednarodni standardi so nastali po posvetovanju med podpisnicami kodeksa, predstavniki vlad in po odobritvi s strani WADE. Spoštovanje predpisov mednarodnih standardov je obvezujoče za vse podpisnice Kodeksa. Mednaro- dne standarde lahko občasno izvršni komite WADE po posvetova- njih s podpisnicami in predstavniki vlad posodobi. K mednarodnim standardom prištevamo pet dokumentov, ki po- krivajo različna področja boja proti dopingu. To so: 1. Lista prepo- vedanih snovi in postopkov, 2. Mednarodni standard za doping kontrolo, 3. Mednarodni standard za terapevtske izjeme, 4. Medna- rodni standard za laboratorije, 5. Mednarodni standard za varstvo zasebnosti in osebnih podatkov. Pred uvedbo obvezujočih mednarodnih standardov zgoraj ome- njena področje niso bila usklajena med posameznimi izvajalci pro- tidopinških aktivnosti (Therapeutic use exemptions, 2020). Predpisi so se med protidopinškimi organizacijami zelo razlikovali. Lahko bi rekli, da je vladal kaos, ko se ni vedelo, kako pravzaprav ravnati v določenih situacijah. Ti mednarodni standardi so veliko pripo- mogli k učinkovitejšemu boju proti dopingu, saj so postavili jasna pravila, obvezujoča za vse podpisnice. Mednarodni standard za terapevtske izjeme Pod pojmom terapevtska izjema (TI) (Therapeutic Use Exemption- -TUE) razumemo dovoljenje za uporabo snovi, ki so na Seznamu PSP, v terapevtske namene. Terapevtsko izjemo odobri ali zavrne posebna komisija neodvisnih zdravnikov – Odbor za podeljevanje terapevtskih izjem (OTI) na podlagi zdravstvene dokumentacije športnika. Vsaka mednarodna športna zveza (MŠZ) in vse nacional- ne protidopinške organizacije (NADO) morajo imeti ustanovljene svoje OTI. Dokument, ki natančno določa protokol pridobivanja TI, se imenu- je Mednarodni standard za terapevtske izjeme – MSTI (ang. ISTUE) in je dokument druge stopnje svetovnega protidopinškega pro- grama, po pomembnosti takoj za kodeksom. Upoštevanje njego- vih predpisov je obvezujoče za vse podpisnice kodeksa (Therape- utic use exemptions, 2020). Mednarodne zveze morajo športnikom omogočiti zaprositev za terapevtsko izjemo v primeru, da ima športnik dokumentirano zdravstveno stanje, pri katerem je potrebna aplikacija snovi z liste prepovedanih snovi in postopkov. Potem, ko športnik odda pro- šnjo za terapevtsko izjemo, se ta pregleda in preveri, ali je podana v skladu z MSTI. Mednarodna zveza ali nacionalna protidopinška organizacija, ki terapevtske izjeme izdajata, morata takoj obvestiti WADO o izdani terapevtski izjemi, razen za športnike, ki niso uvr- ščeni v registrirani seznam za testiranje. WADA lahko kadarkoli preveri izdane terapevtske izjeme za špor- tnike, ki so uvrščeni v registrirani seznam za testiranje njegove NADO. Športniku, ki mu je bila terapevtska izjema zavrnjena, lahko WADA na njegovo zahtevo ponovno preveri zavrnitev. Če odobri- tev ali zavrnitev terapevtske izjeme ni v skladu z mednarodnim standardom za TI, lahko WADA spremeni odločitev. Posledično se prisotnost prepovedane snovi, njihovih metabolitov in markerjev, uporaba ali nameravana uporaba prepovedane snovi ali postopka, posest prepovedane snovi in postopka ne smatra za kršitev proti- dopinških pravil, v kolikor je terapevtska izjema odobrena v skladu z mednarodnim standardom za TI. Na spremenjeno odločitev WADE glede odobritve oziroma zavr- nitve TI se lahko športnik ali protidopinška organizacija, katere od- ločitev je bila spremenjena, pritožita CAS-u (Court of Arbitration for Sport). CAS je od vseh športov neodvisna institucija, ki pomaga 216 reševati nesoglasja v športu s pomočjo arbitraže ali mediacije. CAS se pogosto imenuje »vrhovno športno sodišče«. Če protidopinška organizacija v razumnem času ne sprejme odloči- tve glede pravilno izpolnjene in oddane prošnje za TI, se smatra, da je protidopinška organizacija izgubila pravico za pritožbo na morebitno spremenjeno odločitev. WADA je razvila sistem za upravljanje z bazami podatkov, imeno- van ADAMS (Anti-Doping Administration and Menagement System). ADAMS je spletni pripomoček za vnos, shranjevanje, dostop po- datkov ter za izdelana poročila, ki pomagajo interesnim skupinam in WADI pri njihovih protidopinških dejavnostih v skladu z zakono- dajo zaščite podatkov. WADA, ki je pod nadzorom kanadskih orga- nov za varstvo zasebnosti v skladu z mednarodnim standardom za varstvo zasebnosti, zadrži v popolnem zaupanju osebne podatke športnika, njegovega osebja in ostalih vključenih (Adams, 2020). Terapevtska uporaba prepovedanih snovi ali postopkov ne sme povzročiti izboljšanja športnikovih zmogljivosti, razen da poma- ga povrniti športniku normalno zdravje s pomočjo zdravljenja bolezni. Uporaba prepovedanih snovi in postopkov z namenom povišanja nizkih normalnih koncentracij endogenih hormonov se smatra kot terapevtsko nesprejemljiva. TI se lahko odobri, kadar ne obstaja primerna alternativa zdravljenju s sicer prepovedano snov- jo ali postopkom (Therapeutic use exemptions, 2020). Terapevtska uporaba sicer prepovedane snovi ali postopka ne sme biti posledi- ca predhodne uporabe katerekoli snovi z liste prepovedanih snovi. TI preneha veljati, se lahko prekine v primeru: – če športnik ne izpolni zahtev protidopinške organizacije, ki je TI odobrila, – da obdobje, za katero je bila TI odobrena, poteče, – če protidopinška organizacija TI umakne in o tem obvesti špor- tnika, – kadar WADA ali CAS spremenita odločitev o odobritvi TI. Prošnja za retroaktivno TI bo obravnavana samo v primeru nujne- ga zdravljenja, v primeru posebnih okoliščin, kadar ni dovolj časa oziroma priložnosti za oddajo prošnje ali za sprejetje odločitve TU- EC -a pred doping kontrolo. „ Zaključek Športniki imajo lahko bolezni ali stanja, zaradi katerih mo- rajo jemati določena zdravila. Če zdravilo, ki ga mora špor- tnik vzeti za zdravljenje bolezni ali stanja, spada pod seznam prepovedanih oseb, lahko podelitev terapevtske upo- rabe TI omogoči temu športniku, da vzame potrebno zdravilo. Namen mednarodnega standarda za izjeme za terapevtsko upora- bo je zagotoviti, da se postopek dodeljevanja TI uskladi po športih in državah. „ Literatura 1. World anti doping agency (2020, 12. marec). Pridobljeno s https:// www.wada-ama.org/ 2. Therapeutic use exemptions (2020, 19 februar). Pridobljeno s https:// www.wada-ama.org/en/what-we-do/science-medical/therapeutic- -use-exemptions 3. Adams (2020, 27. februar). Pridobljeno s https://www.wada-ama.org/ en/what-we-do/adams Prof. dr. Joško Osredkar, mag. farm. Univerzitetni klinični center Ljubljana josko.osredkar@kclj.si