2 Glasba v šoli in vrtcu, letn. 25, št. 2 (2022) | Dimitrij Beuermann, Učenci na glasbenih šolah ustvarjajo glasbene vsebine – Zemljevid izobraževalnih ciljev, osebnostnih lastnosti in timskih vlog Učenci na glasbenih šolah ustvarjajo glasbene vsebine – Zemljevid izobraževalnih ciljev, osebnostnih lastnosti in timskih vlog Students in Music Schools Create Musical Content – Mapping Educational Goals, Traits and Team Roles Dr. Dimitrij Beuermann Zavod RS za šolstvo, OE Murska Sobota Slomškova ulica 33, 9000 Murska Sobota dimitrij.beuermann@zrss.si Izvleček Strokovni svet RS za splošno izobraževanje je na predlog Nacionalne komisije za glasbeno šolstvo in Zavoda Republike Slovenije za šolstvo določil minimalne standarde znanja na glasbenih šolah, tudi na področju ustvarjanja glasbe. Vsak učenec mora pri predmetih nauk o glasbi in solfeggio vsako leto ustvariti in zapisati najmanj eno glasbeno vsebino. V prvem delu članka bomo izobraževalni cilj učenci ustvarjajo umestili na zemljevid izobraževalnih ciljev in nato v drugem delu predstavili še zemljevid človekovih osebnostnih lastnosti. V tretjem delu članka bomo oba zemljevida združili in oblikovali zem- ljevid izobraževalnih ciljev, osebnostnih lastnosti in timskih vlog. Na njem bomo opisali dva tipična nači- na izobraževalnega potovanja: po delnem in celostnem obsegu zemljevida. Pokazali bomo, da je prav doseganje izobraževalnega cilja učenci ustvarjajo nujen pogoj za prehod iz delnega v celostni obseg izob- raževalnega potovanja. S prikazanimi razmisleki bomo preuredili in nadgradili strukturo izobraževalnih ciljev in procesov v tradicionalno uveljavljeni Bloomovi taksonomiji. Ključne besede: glasbena šola, ustvarjalnost, izobraževalni cilji, osebnostne lastnosti, timske vloge. Abstract On the recommendation of the National Commission for Music Education and the Slovenian Institute of Education, the Council of Experts of the Republic of Slovenia for General Education has established STROKA 3 1. del: Oblikovanje zemljevida izobraževalnih ciljev Zemljevid elementov tonskega in barvnega kroga, ki ga je oblikoval Isaac Newton, bomo uporabili kot pred- logo za oblikovanje zemljevida izobraževalnih ciljev. Toda na začetku si najprej oglejmo, kako se naokrog nas, v naravi, iz posameznih delov sestavlja celota. Prepoznavanje razvojnih zakonitosti v naravi Tonska zaporedja Najbolj pomembni glasbeniki so se zapisali v po- glavja glasbene zgodovine predvsem s svojo zmožnostjo zaznavanja smeri bodočega razvoja glasbe. S svojimi deli so utirali pota novim razumevanjem in nato še izvajal- ski praksi glasbene umetnosti. Drugi jim sledijo, kajti zanje velja naslednji izrek (Veyne, 1998, str. 165): »Kadar človek ne vidi tistega, česar ne vidi, ne vidi niti tega, da ne vidi. Še toliko manj lah- ko prepozna zveriženo obliko teh meja: misli, da živi v naravnih mejah.« Človek je najprej zavestno zaznal ritem; tega lahko vsakdo tudi danes prepozna v delovanju lastnega telesa ali pa ga opazuje vsenaokrog v naravi. Ko se nekaj po- novi, smo že v ritmu, pravijo, in takšna je bila za nek- danjega človeka vsa glasbena celota – takrat na obzorju še ni bilo videti česa drugega. Melodija se je pojavila kasneje: iz posameznih tonov ter nato klicnih terc in drugih kratkih motivov so se njeni obsegi sčasoma razširili v različne pentatonične struk- ture. Šele v zadnjih tisočletjih so prišle v rabo sedemtonske lestvice, ki so, skladno z zgrad- bo alikvotnih tonov, izpolnile celotni lestvični prostor. Nazadnje se je začela razvijati še harmonija: po njenih pravilih se lestvični toni pove- zujejo v bolj ali manj blagozvočne akorde (Beuermann, 2013, str. 14–18). Sedanji raz- cvet glasbene umetnosti torej izhaja iz preteklega spoznava- nja in današnjega zavedanja o celoti glasbenih elementov. Barvna zaporedja Tudi zaznavanje in prepo- znavanje barv se je pri človeku izgrajevalo postopoma. Ljud- je so najprej opazili temo in svetlobo, nekoliko kasneje pa se je v njihovih mislih izostrila podoba rdeče barve (kaj se ne bi, ob vseh krvavih spopadih v človeški zgodovini). Pravijo, da je oranžna barva prišla v zavest Kranjcev šele v Prešernovem času, ko so na tržni- ce prispele prve pomaranče iz Afrike. V splošnem pa se zadnja osamosvoji modra barva in šele od takrat lahko v mavrici zavestno prepoznamo celotno zaporedje barvne lestvice. minimum standards of knowledge and skills in music schools, which also cover the area of music cre- ation. Each student must compose and notate at least one piece of music each year for music theory and solfeggio. The first part of the article places the “students will create” objective on the map of educational objectives. The second part provides a map of human personality traits. The “Map of Ed- ucational Goals, Personality Traits and Team Roles” is then made by combining the first two maps. The article shows how to create an educational journey using two typical methods: a partial map and a full-scale map. We shall demonstrate that switching from a partial to a full-scale educational journey requires accomplishing the “students will create” educational objective. The structure of educational goals and procedures in the conventional Bloom’s taxonomy framework is restructured and improved using the proposed factors. Keywords: music school, creativity, educational objectives, personality traits, team roles. Človek je najprej zavestno zaznal ritem. Melodija se je pojavila kasneje: iz posameznih tonov ter nato klicnih terc in drugih kratkih motivov so se njeni obsegi sčasoma razširili v različne pentatonične strukture. 4 Glasba v šoli in vrtcu, letn. 25, št. 2 (2022) | Dimitrij Beuermann, Učenci na glasbenih šolah ustvarjajo glasbene vsebine – Zemljevid izobraževalnih ciljev, osebnostnih lastnosti in timskih vlog Newtonov tonski in barvni krog kroga se parni in neparni toni izmenično povezujejo v durove in molove trozvoke, v zaporedju barvnega kroga pa se izmenjujejo osnovne in sestavljene barve. Sestavni deli in celota Poznavanje vseh sestavnih delov je nujen pogoj za pravilno razumevanje celote. V članku ugotavljamo, da se je zbirka izobraževalnih ciljev na glasbenih šolah izpopolnila, zato lahko že v tem trenutku postavimo naslednjo trditev: »Šele z uvedbo glasbene ustvarjal- nosti učencev se celota glasbenega izobraževanja lahko izgradi v popolnosti.« To trditev je seveda treba še dokazati. V nadaljeva- nju si bomo zato najprej ogledali potovanje, ki je v zad- njih sedemdesetih letih pripeljalo do razumevanja celote šolskih izobraževalnih ciljev ter njihovih medsebojnih odnosov. Odkrivanje krožne razporeditve izobraževalnih ciljev Obdobje pred uvedbo izobraževalnega cilja ustvarjalnost Bloomova taksonomija izobraževalnih ciljev (An- derson, 2016) že dobro polovico stoletja pomembno določa delovanje šolskih sistemov po vsem svetu. Slika 1: Isaac Newton Slika 2: Newtonov tonski in hkrati barvni krog Isaac Newton, ki je bil eden največjih svetovnih umov, je naraščanje števila zvočnih in svetlobnih niha- jev razporedil v krog z obsegom ene oktave. Na ustrez- nih mestih je označil položaje posameznih tonov in barv ter pri tem kar najbolj nazorno razkril tudi njihove medsebojne odnose. Na Sliki 2 vidimo, na primer, da so na nasprotnih straneh tonskega kroga disonantni tritonusi, ki so pisatelja Frana Milčinskega nemara napotili, da je svojega junaka poimenoval »razboj- nik Cefizelj«. Na nasprotnih straneh barvnega kroga pa najdemo nasprotujoče si pare barv: rdečo in zeleno, modro in oranžno ter rumeno in vijoličasto; če te dvojice barv zmešamo med sabo, se bodo pred našimi očmi spreme- nile v neugledne sive packe. Newtonova krožna razporeditev tonov in barv pa nas opozarja še na nekaj zanimivega. V zaporedju tonskega Nazadnje se je začela razvijati še harmonija: po njenih pravilih se lestvični toni povezujejo v bolj ali manj blagozvočne akorde. STROKA 5 Preglednica 1: Zaporedje izobraževalnih ciljev Bloomove tak- sonomije iz leta 1956 6 Evalvacija 5 Sinteza 4 Analiza 3 Uporaba (v novih situacijah) 2 Razumevanje 1 Poznavanje Po napotkih Bloomove taksonomije so učenci do- segali izobraževalne cilje po predpisanem vrstnem redu, predstavljenem v Preglednici 1. Učno snov je bilo treba najprej spoznati, jo nato razumeti in kasneje tudi upo- rabljati v novih situacijah. Med sosednjima izobraže- valnima ciljema poznavanje in razumevanje je orjaški miselni skok, zato so ga učitelji (predvsem za bistrejše učence, pa kar mimo zapovedanega vrstnega reda!) na- polnjevali z analizo, sintezo in evalvacijo. Ustvarjalnost se še ni uvrstila v nabor izobraževalnih ciljev, kajti po drugi svetovni vojni je bilo najprej treba, brez velikih vprašanj ali drznih idej, obnoviti porušene države (Be- uermann, 2000). Potreba po ustvarjalnosti se najprej pokaže v gospodarskih organizacijah Izbirčni kupci so v poznejšem obdobju obilja zah- tevali vedno več in pri tekmovanju za tržne deleže so jim morale gospodarske organizacije nenehno ponujati nekaj novega; tako je še danes. Meredith Belbin (1993) je opozoril, da imajo oziroma morajo imeti uspešne or- ganizacije v svojih vrstah tudi ustvarjalne sodelavce. V letu 2002 je bila, v odgovor na Belbinove ugo- tovitve, oblikovana revidirana Bloomova taksonomija izobraževalnih ciljev (Anderson, 2016). V njej se je po- javil tudi izobraževalni cilj ustvarjalnost; toda, hm … umeščen je bil na najvišje mesto učnega zaporedja. T o je seveda pomenilo, da so morali učenci naprej doseči vse poprej predpisane izobraževalne cilje, in šele potem naj bi smeli tudi malo ustvarjati. Ko je ta ali oni učenec, na primer, vprašal »Učitelj, kdaj bom pa jaz kaj ustvarjal?«, mu je učitelj mnogokrat lahko odgovoril le takole: »Ne vem, morda nikoli!« Meredith Belbin pa, nasprotno, nikoli ni predvide- val, da bi morali ustvarjalni posamezniki najprej prido- biti praktične izkušnje na vseh oddelkih organizacije. Če so bili pri ustvarjanju uspešni, je bilo to za njihove menedžerje čisto dovolj. Marinova taksonomija izobraževalnih ciljev Prikaz podrobnosti revidirane Bloomove taksono- mije izobraževalnih ciljev lahko brez velike škode kar preskočimo. Že pet let poprej, namreč v letu 1997, je v okviru velike državne prenove učnih načrtov v Republi- ki Sloveniji pripravila komisija Nacionalnega kurikular- nega sveta pod vodstvom Ivana Marina predloge poso- dobljenih učnih načrtov za glasbene šole (Marin, 1997, v: Kuret, 2003). V Preglednici 2 so najprej zbrani zapisi izobraževalnih ciljev Marinove taksonomije, poleg njih pa so ti cilji zapisani še prvi osebi ednine – tako se danes želi poudariti središčno vlogo učenca. Preglednica 2: Marinova taksonomija izobraževalnih ciljev iz leta 1997 in današnji splošni zapis izobraževalnih ciljev 6 Igrajo ali plešejo v skupini 6 Sodelujem 5 Ocenjujejo in vrednotijo glasbo ali ples 5 Presodim 4 Solfedžirajo oziroma oblikujejo zvok ali gib 4 Razčlenim 3 Ustvarjajo glasbo ali ples 3 Ustvarim 2 Spoznavajo glasbo ali ples 2 Spoznam 1 Igrajo, pojejo ali plešejo 1 Razumem Izobraževalni cilj spoznavajo je v učnih načrtih na glasbenih šolah sicer združen v skupni izobraževalni cilj spoznavajo, ocenjujejo in vrednotijo glasbo. Da bi se izob- raževalni cilj spoznavanje preveč ne izpostavil na račun cilja razumevanje, je bilo dogovorjeno. Manj je več! – je veljalo tudi že takrat. Prednosti Marinove taksonomije izobraževalnih ciljev Oglejmo si, kako prikazana razporeditev izobra- ževalnih ciljev odpravlja mnoge pomanjkljivosti prve 6 Bloomove taksonomije in prav tako tudi njene kasnejše revidirane različice. • Doseganje izobraževalnega cilja razumem sedaj pomeni začetni – in hkrati tudi končni izobraže- valni cilj. Če učenci razumejo, kar igrajo, pojejo ali plešejo, bodo znali svoje pridobljeno znanje dobro prikazati tudi na različnih nastopih. • Poprejšnja zadrega in negotovost pri povezovanju izobraževalnih ciljev spoznam in razumem se raz- reši s spremembo smeri oziroma zaporedja dose- ganja ciljev. Na podlagi učenčevega poprejšnjega razumevanja učne snovi (seveda, v ravno pravšnji meri glede na njegove sposobnosti in spretnosti!), mu učitelj predlaga spoznavanje nove učne snovi; učenec jo zatem utrjuje s pomočjo preostalih izob- raževalnih ciljev. • Ob koncu vsakokratnega učnega sklopa je umeš- čen izobraževalni cilj sodelujem, ki razširja pomen- sko območje Bloomovega cilja uporaba v novih situacijah. Učenci igrajo z učiteljem, z drugimi učenci, s korepetitorji ter sodelujejo v komornih skupinah in orkestrih. Pri tem morajo zelo javno predstaviti tudi svoj osebni odnos do učenja. Mo- tivacijo za delo prikažejo s svojo natančnostjo in zanesljivostjo, kar je pomemben sestavni del nji- hovega znanja in usposobljenosti. Ob sodelovanju se razumevanje učencev izpopolni, utrdi in presta- vi na višjo raven; na tej podlagi se učenje lahko nadaljuje v novem učnem krogu. Primož Kuret, predsednik Nacionalne komisije za vsebinsko pre- novo glasbenega šolstva, ki je dokončno uredila učne načrte, je takrat rekel: »Zavedajmo se, da predstavlja sodelovanje učencev v orkestrih najviš- ji cilj glasbene šole!« • Ustvarjanje je umeščeno na sredino procesnega zaporedja izobraževalnih ciljev. Učenec za ustvar- jalno gradivo uporabi tiste reči, ki jih že razume, o uspešnosti svojih ustvarjalnih dosežkov pa raz- mišlja nekoliko kasneje, v okviru izobraževalnih ciljev razčlenim in presodim. Parno-neparna razporeditev izobraževalnih ciljev in Newtonov krog Na Sliki 3 je poprejšnji enodimenzionalni zapis izobraževalnih ciljev razporejen na ustrezna območja Newtonovega tonskega in barvnega kroga. Izobraževal- ni cilji so umeščeni znotraj različnih barvnih likov, ki s svojimi oblikami ponazarjajo njihovo parno-neparno porazdelitev. Glasba v šoli in vrtcu, letn. 25, št. 2 (2022) | Dimitrij Beuermann, Učenci na glasbenih šolah ustvarjajo glasbene vsebine – Zemljevid izobraževalnih ciljev, osebnostnih lastnosti in timskih vlog Preglednica 3: Nekaj primerov parno-neparne zgradbe tonov in barv ter hkrati tudi izobraževalnih ciljev Durovi in molovi akordi c – e – g d – f – a Primarne in sekundarne barve Modra, rumena in rdeča Vijoličasta, zelena in oranžna Individualizacija in personalizacija Spoznam, razčlenim in sodelujem Razumem, ustvarim in presodim Slika 3: Izobraževalni cilji, umeščeni v okolje Newtonovega tonskega in barvnega kroga Parno-neparna porazdelitev izobraževalnih ciljev Zgradba Newtonovega kroga nas opozarja, da se utegne tudi celota izobraževalnih ciljev združevati po parno-neparnih zaporedjih; in res je tudi v njih mogoče STROKA 7 prepoznati dve skupini z različnimi lastnostmi. V Preg- lednici 3 so navedeni primeri parno-neparnih zaporedij tonov in barv, pa tudi izobraževalnih ciljev. Parno-neparna razporeditev tonov in barv nam v današnjih časih vsekakor ne more povzročati misel- nih težav. Natančneje pa si oglejmo, kako se po tem zaporedju izmenjujejo značilnosti izobraževalnih ciljev. Tisti, ki so prikazani v primarnih barvah, so še posebej primerni za individualizacijo učenja, in tisti, ki so pri- kazani v sekundarnih barvah, so še posebej primerni za personalizacijo učenja. Individualizacija izobraževalnih ciljev Princip individualizacije nam pri izobraževalnih ci- ljih spoznam, razčlenim in sodelujem nalaga, da za vsake- ga učenca pripravimo program učenja z njemu ustrezno težavnostjo. Učenci z nekoliko manjšimi glasbenimi ozi- roma razumskimi sposobnostmi torej lahko spoznavajo lažje skladbe, za njihovo učenje lahko porabijo nekoliko več časa, izvajajo pa jih lahko v nekoliko počasnejšem tempu. Kasneje si bomo ogledali tudi, kakšno vlogo imajo pri tem posameznikova čutila, razum in čustva. Personalizacija izobraževalnih ciljev Princip personalizacije pa nam nalaga, da pri iz- obraževalnih ciljih razumem, ustvarim in presodim obravnavamo vsakega posameznega učenca kot osebo z edinstvenim spletom osebnostnih lastnosti. Vsakdo med nami razume stvari na svoj način, ustvarjalno zlaga po- samezne elemente v celoto po svojih spretnostih in volji ter razume oziroma presoja o stvareh iz svojega zornega kota. Na splošno se naše osebnostne lastnosti ne pojav- ljajo v čisti obliki. Smo pač takšni, kot smo: zgrajeni iz podedovanih lastnosti, oblikujejo nas vplivi iz okolja, utrjujejo nas naša lastna dejanja. Personalizacija po- učevanja se, na primer, dobro izrazi z naslednjim vpraša- njem učitelja: »Dragi učenec! Zaigral ti bom tri približ- no enako težavne, toda hkrati povsem različne skladbe. Povej mi, katera ti je najbolj všeč, pa se jo bova naučila!« Z individualizacijo izobraževalnih ciljev (spoznam, razčlenim in sodelujem) učitelj najprej uskladi ob- seg in težavnost učnih nalog za posameznega učenca z njegovimi glasbenimi in razumskimi zmožnostmi. Šele zatem pa učitelj uporabi personalizacijo izobra- ževalnih ciljev, pri čemer so- oblikuje razvoj osebnostnih lastnosti posameznega učen- ca (razumem, ustvarim in presodim). Učenec bo svoje načine spoznavanja, razumevanja ter čustvovanja še posebej jasno razkril pri ustvarjanju lastnih glasbenih vsebin; pri tem ga mora učitelj seveda prav tan- kočutno podpirati. Izobraževalni cilj Učim se učenja Na sredino Newtonovega zemljevida smo umestili še izobraževalni cilj učim se učenja; ta se dotika vseh drugih izobraževalnih ciljev. S svojo središčno lego nas opozarja, da bo le uravnoteže- no doseganje vseh izobraževal- nih ciljev omogočilo učencem uspešno samostojno učenje – to je zanje pomembno pri vaji doma in še posebej po koncu izobraževanja na glas- benih šolah. Anderson (2016, str. 78) to vrsto znanja opiše takole: »Metakognitivno zna- nje je znanje o spoznavanju na splošno, pa tudi zavedanje in poznavanje lastne poti spo- znavanja.« 2. del: Zemljevid osebnostnih lastnosti V tem poglavju si bomo postavili naslednje vpraša- nje: Kaj vse se pravzaprav spreminja, ko učenci dose- gajo izobraževalne cilje? Naša razmišljanja bomo pri tem razdelili na tri dele in jih (čisto po šolsko!) poimenovali z imeni izobra- Vsakdo med nami razume stvari na svoj način, ustvarjalno zlaga posamezne elemente v celoto po svojih spretnostih in volji ter razume oziroma presoja o stvareh iz svojega zornega kota. Princip individualizacije nam pri izobraževalnih ciljih spoznam, razčlenim in sodelujem nalaga, da za vsakega učenca pripravimo program učenja z njemu ustrezno težavnostjo. 8 ževalnih ciljev individualizacije. V prvem delu bomo uporabili naša čutila in spoznali posamezne besede, ki opisujejo človekove osebnostne lastnosti, v drugem delu pa bomo uporabili naš razum, s katerim bomo razčlenili načine njihovega združevanja v skupine ter pregledali tudi sestavne dele teh skupin. V tretjem delu bomo pregledali, kako naša čustva povezujejo sporočila čutil in razuma. Pri tem se namreč ustvarja naša notra- nja motivacija, ki sproža ter podpira delovanje in sodelo- vanje pri uporabi pridobljenega znanja. SPOZNAM, s pomočjo čutil S pomočjo čutil spoznamo stvari iz okolja in izve- mo, kaj se dogaja v zunanjem svetu; pri tem se prejete informacije v naših mislih izrazijo z besedami. Vsi pri- kazi zgradbe osebnostnih lastnosti izhajajo iz naslednje- ga spoznanja: kar je pomembno za človeka, bo vedno našlo svoj izraz tudi v besedah. Anthony Mobbs (2020) je analiziral natanko 20.669 besed, ki opisujejo različna področja in načine človekovega izražanja osebnostnih lastnosti. RAZČLENIM, s pomočjo razuma Prejete informacije je treba urediti in razčleniti: to storimo s pomočjo razuma (in danes običajno tudi s pomočjo računalnikov). Na Sliki 4 vidimo, kako model HEXACO 1 združuje posamezne besede v šest skupin osebnostnih lastnosti. Vsaka skupina je razdeljena na dve podskupini, v katerih so besede z nasprotnimi po- Slika 4: Osebnostne lastnosti na preglednicah prevlade in pripadnosti 1 Šestfaktorski model osebnostnih lastnosti. Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Model_osebnosti_HEXACO (dostop: 31. 8. 2022). Glasba v šoli in vrtcu, letn. 25, št. 2 (2022) | Dimitrij Beuermann, Učenci na glasbenih šolah ustvarjajo glasbene vsebine – Zemljevid izobraževalnih ciljev, osebnostnih lastnosti in timskih vlog STROKA 9 meni; na primer: malomaren – natančen, žaljiv – prija- zen ali zadržan – živahen … Negativni opisi so označeni z rdečo barvo, pozitivni opisi z modro barvo, vsi pa so umeščeni na preglednice prevlade in pripadnosti. Razsežnost prevlade je na preglednicah prevlade in pripadnosti prikazana s spremembami v navpični sme- ri: spodaj najdemo nagnjenost k podrejanju drugim in zgoraj nagnjenost k prevladovanju nad drugimi. Pov- sem zgoraj torej najdemo tekmovalni princip v njegovi čisti obliki. Razsežnost pripadnosti pa je prikazana s sprememba- mi v vodoravni smeri: na levi strani najdemo nagnjenost k nepovezanosti z drugimi in na desni strani območje kar največje pripadnosti drugim. Povsem na desni stra- ni preglednic prevlade in pripadnosti torej najdemo so- delovalni princip v njegovi čisti obliki. Prikaz osebnostnih lastnosti na preglednicah prevla- de in pripadnosti je presenetljivo skladen (!) s prostor- sko razporeditvijo elementov Newtonovega zvočnega in barvnega kroga. To nas pravzaprav ne sme preveč presenetiti, kajti v obeh primerih imamo pred sabo vse- obsegajočo zbirko posameznih sestavnih delov, urejenih v celoto v skladu s samo naravo stvari in sveta, ki nas obdaja. Delujem in SODELUJEM, s pomočjo čustev in motivacije Čustva povezujejo informacije, pridobljene iz okol- ja, s tistimi, ki nam jih posreduje razum. Pri tem se not- ranja motivacija oblikuje glede na različne osebnostne lastnosti posameznikov in se nato izrazi v njihovih raz- ličnih dejanjih. Tu ima pomembno vlogo tudi družba – ter v njej šola –, ki določi dobro, ustrezno in pravilno smer razvoja osebnostnih lastnosti. Puščice na Sliki 4 kažejo na smer sprememb in raz- voja, ki sega od družbeno nesprejemljivih načinov ve- denja (označeni z rdečo barvo) do družbeno sprejemlji- vih načinov vedenja (označeni z modro barvo). Toda presoja sprejemljivosti je lahko v takšnih ali drugačnih družbenih ureditvah različna, zato si nekatera področja teh dogovorov oglejmo natančneje. Nevarni prostori človekove osebnosti Še posebej je treba opozoriti na nevarne prostore člo- vekove osebnosti, ki so na preglednicah umeščeni pov- sem zgoraj in čisto na levi; prikazani so na Sliki 5. T ukaj najdemo želje po kar največji prevladi nad ljudmi in hkrati po zavračanju vsakršne povezanosti z njimi – ime tega področja je oblikovano nadvse pomenljivo: temna triada. Na njej najdemo osebnostne lastnosti psihopati- je, makiavelizma in narcisizma, z njimi pa se tesno po- vezujejo besede sovraštvo, napad in krutost. Veliko, res veliko moškega oziroma tekmovalnega principa vsebuje to področje, in malo, čisto malo ženskega oziroma so- delovalnega principa! Slika 5: Položaj temne triade na preglednici človekovih oseb- nostnih lastnosti Združevanje osebnostnih področij z elementi Newtonovega kroga Na Sliki 6 je zbirka puščic, ki prikazujejo smeri osebnostnega razvoja, že pripravljena za preslikavo na območje Newtonovega kroga. Vidimo lahko, da so smeri dobrega oziroma družbeno zaželenega razvoja oseb- nostnih lastnosti praviloma usmerjene kar najbolj stran od območja temne triade … razen … Razen na osebno- stnem območju »odprtost izkušnjam«, ki je predstavlje- no z zeleno puščico. To področje se tesno povezuje z iz- obraževalnim ciljem ustvarjam in prav zato lahko tukaj 10 zaslutimo nekaj malega zadrege. Prva verzija Bloomove taksonomije je ustvarjalno nevarnost previdno kar iz- pustila, dopolnjena verzija pa jo je postavila na najvišje mesto in podelila dovoljenje za ustvarjanje le najboljšim ali drugače preizkušenim učencem. Slika 6: Smeri osebnostnega razvoja, pripravljene za prikaz v Newtonovem krogu Preoblikovanje družbenega odnosa do ustvarjalnosti Ustvarjalnost je torej tista osebnostna lastnost, ki je šele nedavno spremenila svoj pomenski predznak; pri tem so se zamenjale tudi rdeče in modre oznake na poljih prevlade in pripadnosti, zamenjale pa so se tudi smeri puščic, ki jih povezujejo. Skupina rdeče obarvanih polj, ki danes določa iz- hodiščni položaj izgrajevanja osebnostne lastnosti odpr- tost izkušnjam, se sicer imenuje nevrotičnost. Današnja družbena podpora razvoju ustvarjalnih principov uteg- ne torej v prihodnosti pomembno prispevati k blaženju mnogih vrst in oblik duševnega nemira. Kako naj uporabljamo ustvarjalne principe v hitro spreminjajočem se okolju? Šele trideset let mineva, odkar je Meredith Belbin (1993) opozoril, da je ustvarjalnost nujen pogoj za us- pešnost gospodarskih organizacij. T udi v šolah se odnos do ustvarjalnosti spreminja – ker se je spremenila druž- ba, v kateri živimo. Danes je poučevanje ustvarjalnih procesov v šolah nujno potrebno, kajti učence moramo usposobiti za opravljanje poklicev prihodnosti – za ka- tere pa niti še ne vemo točno, kakšni bodo. Vemo pa, da bodo morali današnji učenci, prihodnji odrasli, v kar največji meri obvladovati celotni obseg izobraževalnih ci- ljev in razviti vse svoje osebnostne lastnosti, da bodo lah- ko kasneje v življenju vzpostavljali nova znanja in spret- nosti tudi samostojno. In pa, poudarimo še posebej: da bodo še vedno znali pripisati pomen svojemu življenju. 2 3. del: Zemljevid izobraževalnih ciljev, osebnostnih lastnosti in timskih vlog V Preglednici 4 so zbrani vsi elementi naših doseda- njih razmislekov. V prvem stolpcu so zapisani izobraže- Preglednica 4: Medsebojne povezave izobraževalnih ciljev, osebnostnih lastnosti in timskih vlog Izobraževalni cilji Osebnostne lastnosti Timske vloge 6 Sodelujem 6 Ekstravertnost 6 Sodelavec v skupini 5 Presodim 5 Poštenost 5 Vodja 4 Razčlenim 4 Sprejemanje drugačnosti 4 Strokovnjak 3 Ustvarim 3 Odprtost izkušnjam 3 Ustvarjalec 2 Spoznam 2 Vestnost 2 Raziskovalec virov 1 Razumem 1 Čustvena stabilnost 1 Urednik, predstavljalec, izvajalec 2 Elon Musk’s Last Warning 2022. https://www.youtube.com/watch?v=UI7xZDo0LCE&t=455s (dostop: 31. 8. 2022). Glasba v šoli in vrtcu, letn. 25, št. 2 (2022) | Dimitrij Beuermann, Učenci na glasbenih šolah ustvarjajo glasbene vsebine – Zemljevid izobraževalnih ciljev, osebnostnih lastnosti in timskih vlog STROKA 11 valni cilji in v drugem osebnostne lastnosti. V tretjem stolpcu so dodane še posamezne timske vloge, ki pove- zujejo pomenska področja posameznih vrstic, za dobro nazornost pa smo uporabili še barve Newtonovega kroga. Opazimo lahko, da so pomenska področja zapisov v posameznih vrsticah dobro usklajena med seboj. Le v rumeni vrstici so nekoliko bolj oddaljena med sabo: razčlenim, sprejemanje drugačnosti in strokovnjak. V mislih jih lahko uspešneje povežemo, če ob zahtevi po visokih razumskih zmožnostih, ki jih Bloomova takso- nomija predvideva pri doseganju izobraževalnega cilja razčlenim, hkrati predvidimo še, da mora strokovnjak pri oblikovanju rešitev tudi sprejemati drugačnost različ- nih vidikov, pa tudi miselnih sposobnosti svojih sode- lavcev. Prav tako tudi učitelj v šoli upošteva različnost svojih učencev. Timsko vlogo strokovnjaka (in ravno tako tudi vlogo vodje, seveda!) bo na začetku jasno prevzel kar učitelj, toda kasneje naj te zadolžitve, v posameznih manjših skupinah, opravljajo tudi učenci. Pri tem bodo imeli mnogo priložnosti za osebnostni razvoj, kajti s pouče- vanjem se učimo. Naša naslednja in hkrati zadnja naloga je na vso sre- čo dokaj preprosta: vse predstavljene elemente bomo sedaj združili in z njimi oblikovali zemljevid izobraže- valnih ciljev, osebnostnih lastnosti in timskih vlog. Zemljevid izobraževalnih ciljev, osebnostnih lastnosti in timskih vlog Vsebine ciljev osebnostnega razvoja Na Sliki 7 so predstavljeni cilji osebnostnega raz- voja. Najprej so navedeni tisti, ki danes označujejo začetne stopnje razvoja človekove osebnosti (na Sliki 4 so bili poprej označeni z rdečo barvo), nato pa so Slika 7: Zemljevid izobraževalnih ciljev, osebnostnih lastnosti in timskih vlog 12 navedeni še pozitivni opisi (označeni so bili z modro barvo). Smeri potovanja po Zemljevidu izobraževalnih ciljev, osebnostnih lastnosti in timskih vlog Že na Sliki 4 smo lahko ugotovili, da obstajajo med posameznimi rdeče in modro označenimi polji različne mogoče povezave. Na Sliki 7 pa so te povezave zbrane na enem mestu in ob pogledu nanje lahko precej jasno vi- dimo, da se iz njih oblikuje več različno velikih krogov: Najmanjši krog Po tem krogu potujejo vsi tisti, predvsem odrasli, ki so trdno prepričani, da stvari dobro razumejo, v resni- ci pa jih sploh ne. Nočejo poslušati opozoril, da poleg njihovega mnenja obstajajo tudi druge stvari, druga prepričanja in druge resnice. Njihova priljubljena bese- da je: »Verjamem!« (1–1–1 ...). Delni krogi Potovanje po delnem oziroma manjšem razvojnem krogu si običajno izbere učna praksa, ki sledi napotkom Bloomove taksonomije. Učitelji se pri tem po najboljših močeh približujejo naravnim smerem učnega potovanja med ciljema razumem in spoznam. Predvsem s sposob- nejšimi učenci se posvečajo tudi drugim izobraževalnim ciljem ter ob tem, mnogokrat le z njimi, dosegajo še cilj učim se učenja. Pri učnem potovanju po manjšem kro- gu – na glasbenih šolah, pa tudi na vseh drugih šolah – pravzaprav sploh ni nujno, da bi med posameznimi predmeti prihajalo do kakršnihkoli medpredmetnih povezav. Učenci si morajo iz doseženih izobraževalnih ciljev pri različnih predmetih sami izgraditi svoj pogled na celoto glasbene (oziroma splošne) podobe sveta. Vsekakor je na zemljevidu izobraževalnih ciljev, osebnostnih lastnosti in timskih vlog mogoče prepo- znati še mnoge druge delne, prav zanimive obsege uč- nega potovanja. Prešeren opiše svojega prijatelja Matija Čopa takole: »Dihur, ki noč in dan žre knjige, od sebe pa ne da najmanjše fige.« (1–2–7–4–7–5–7–1) Ali pa butalski kovač, ki pravi: »Pokazalo se bo. Če bo špi- často, bodo vile, če široko, bo lopata.« (1–6–1–7) In podobno … Celostni krog Že prve ustvarjalne dejavnosti napotijo učence na potovanje po večjem krogu izobraževalnih ciljev – pri tem je seveda hitrost in zapletenost potovanja usklajena z njihovimi zmožnostmi in usposobljenostmi. Zato jih bodo njihovi lastni ustvarjalni dosežki vabili, da jih ponovno pregledajo, presodijo o svoji uspešnosti in po potrebi – še najraje v medpredmetnih skupinah – obli- kujejo izpopolnjene rešitve. Učenci bodo brez velikega dodatnega napora prehodili celotno področje izobraže- valnih ciljev in hkrati razvijali celoto svojih osebnostnih lastnosti; približno takole: 1–2–3–4–5–7–6–1. Zapisa- no zaporedje pa nakazuje težave, ki se utegnejo pojaviti na prehodu s področja presodim na področje sodelujem. Zaradi sestopa iz principov prevlade, ki jih spodbu- ja bližina polj temne triade, v principe pripadnosti in sodelovanja v skupini, velja na tem prehodu »ustaviti konje« in na novo urediti misli. Na področju učim se učenja lahko vse skupaj v miru pregledamo in si pripra- vimo načrt sodelovanja. Pri delu upoštevajmo naslednje vodilo: Vsak izob- raževalni in osebnostni cilj se lahko v popolnosti izgradi le ob hkratnem doseganju vseh drugih ciljev. In kaj vse to pomeni za učence? Na vse skupaj poglejmo še z vidika učencev. Ti mo- rajo na svoji poti spoznavanja, vadenja ter na koncu še obvladovanja glasbenega jezika trdo in vztrajno delati ter se pri tem tudi marsičemu odpovedati. Sorazmerno redki so trenutki, ko se lahko na nastopih ali drugih priložnostih izkažejo z vsem naučenim in si prislužijo odobravanje poslušalcev. Ne gre drugače: glasbenega jezika se je težko učiti in se ga je nadvse težko dobro na- učiti. Toda če na prijetno stran tehtnice dodamo nekaj ustvarjalnih elementov, se utegne pogled učencev na glasbeno šolo pomembno spremeniti; lahko bi rekli – na novo uravnotežiti. Vsaka ustvarjalnost lahko poteka samo v neobreme- njenem in spodbudnem učnem okolju, ki mu veselje, zabava in dobra volja niso tuji. Pri tem velja tudi, da Glasba v šoli in vrtcu, letn. 25, št. 2 (2022) | Dimitrij Beuermann, Učenci na glasbenih šolah ustvarjajo glasbene vsebine – Zemljevid izobraževalnih ciljev, osebnostnih lastnosti in timskih vlog 2023 31. marca 2023 v Cankarjevem domu v Ljubljani DVORANA DUŠE POČKAJ 15.00–16.00 Sodobna klasična glasba za harfo in elektroniko, komentirani koncert Izvajata: Urška Rihtaršič in Mauricio Valdés San Emeterio Kaj pomeni pojem »sodobna klasična glasba«? Kakšna sta mesto in vloga klasičnoglasbene produkcije v sodobni družbi? Kako z njo spoznavati najmlajše in malo starejše poslušalce in zakaj je to pomembno? Komentirani koncert, ki je bil zasnovan z mislijo na zgoraj zastavljena vprašanja, bo predstavil novejše skladbe za harfo in elektroniko, med njimi tudi delo, napisano posebej za to priložnost. Urška Rihtaršič je harfistka, muzikologinja in učiteljica harfe. V Ljubljani je zaključila študij harfe na Akademiji za glasbo ter študij muzikologije in sociologije kulture na Filozofski fakulteti; v sklopu obeh študijev je bila prejemnica študentske Prešernove nagrade. Že skoraj desetletje poučuje harfo na Glasbeni šoli Jesenice, kot izvajalka in raziskovalka pa se v zadnjih letih prvenstveno posveča sodobni klasični glasbi. Je doktorska študentka muzikologije ter sodelavka festivala Forum nove glasbe in inštituta .abeceda. Kot harfistka sodeluje z uveljavljenimi ansambli za sodobno glasbo in v priložnostnih zasedbah neodvisne produkcije. Mauricio Valdés San Emeterio je improvizator, skladatelj, raziskovalec zvoka in kurator. Dejaven je na različnih umetniških področjih, še zlasti se posveča elektroakustični in eksperimentalni glasbi, kjer kompozicijo prepleta z razvojem programske opreme. Študij kompozicije in tehnologije je zaključil v Mehiki, kot raziskovalec in profesor je deloval v Mehiki in Španiji, kot ustvarjalec pa je reden gost festivalov in ciklov sodobne glasbe po svetu. Od leta 2011 živi in ustvarja v Sloveniji, kjer je nepogrešljiv člen tako institucionalne kot neodvisne produkcije; trenutno je sodelavec laboratorija HEKA (Koper), ki deluje na presečišču znanosti, umetnosti in tehnologije. STROKA 13 Viri Anderson, W. L. in drugi. (2016). T aksonomija za učenje, poučevanje in vrednotenje znanja. Zavod RS za šolstvo. Belbin, R. M. (1993). Management T eams. Why They Succeed or Fail. Butterworth-Heinemann. Beuermann, D. (2000). Kam po Bloomu? Procesna taksonomija učnih ciljev. Zavod RS za šolstvo. Beuermann, D. (2013). Dur in mol ter lidijski jazz. Glasba v šoli in vrtcu. Letn. 17, št. 3, str. 12–26. Zavod RS za šolstvo. Marin, I. et al. (1997); v: Kuret et al. (2003). GLASBA – Izobraževalni programi, predmetniki, učni načrti. Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Zavod RS za šolstvo. Mobbs, AED. (2020). An atlas of personality, emotion and behaviour. PLoS ONE 15(1): e0227877. https://doi. org/10.1371/journal.pone.0227877 Veyne, P . (1988). So Grki verjeli v svoje mite? Esej o konstitutivni imaginaciji. Založba /*cf. (Rdeča zbirka). vsakdo raje uresničuje ustvarjalne ideje, če je poprej so- deloval pri njihovem oblikovanju, pa čeprav v rešitvah ni bila sprejeta prav njegova zamisel – tako velja tudi v svetu odraslih. Na novo ustvarjene medpredmetne povezave, ki smo si jih vsi skupaj poprej lahko samo želeli, bodo dodatno osmislile vlogo nauka o glasbi, ki so ga modri ustanovitelji glasbenega šolstva v Sloveniji vzpostavili že pred dobrimi dvesto leti. Podoba glasbene šole v očeh okolja se utegne izboljšati, kajti ljudje smo se v življenju že davno navadili, da usmerjamo svojo pozornost predvsem na nove stvari. Učenci glasbenih šol, ki se seveda hkrati izobražujejo tudi v osnovnih in srednjih šolah, pa bodo s svojimi ustvarjalnimi dosež- ki z veseljem okrepili tudi različne oblike povezovanja med šolami – in s tem izkoriščali vsakršne priložnosti za izgradnjo svoje samopodobe. Glasbena šola bo z izoblikovano prakso učnega po- tovanja po celotnem obsegu izobraževalnih in osebno- stnih ciljev lahko prevzela pomembno usmerjevalno in morda celo vodilno vlogo na stičiščih izobraževanja in spodbujanja osebnostne rasti učencev. 2023 31. marca 2023 v Cankarjevem domu v Ljubljani DVORANA DUŠE POČKAJ 15.00–16.00 Sodobna klasična glasba za harfo in elektroniko, komentirani koncert Izvajata: Urška Rihtaršič in Mauricio Valdés San Emeterio Kaj pomeni pojem »sodobna klasična glasba«? Kakšna sta mesto in vloga klasičnoglasbene produkcije v sodobni družbi? Kako z njo spoznavati najmlajše in malo starejše poslušalce in zakaj je to pomembno? Komentirani koncert, ki je bil zasnovan z mislijo na zgoraj zastavljena vprašanja, bo predstavil novejše skladbe za harfo in elektroniko, med njimi tudi delo, napisano posebej za to priložnost. Urška Rihtaršič je harfistka, muzikologinja in učiteljica harfe. V Ljubljani je zaključila študij harfe na Akademiji za glasbo ter študij muzikologije in sociologije kulture na Filozofski fakulteti; v sklopu obeh študijev je bila prejemnica študentske Prešernove nagrade. Že skoraj desetletje poučuje harfo na Glasbeni šoli Jesenice, kot izvajalka in raziskovalka pa se v zadnjih letih prvenstveno posveča sodobni klasični glasbi. Je doktorska študentka muzikologije ter sodelavka festivala Forum nove glasbe in inštituta .abeceda. Kot harfistka sodeluje z uveljavljenimi ansambli za sodobno glasbo in v priložnostnih zasedbah neodvisne produkcije. Mauricio Valdés San Emeterio je improvizator, skladatelj, raziskovalec zvoka in kurator. Dejaven je na različnih umetniških področjih, še zlasti se posveča elektroakustični in eksperimentalni glasbi, kjer kompozicijo prepleta z razvojem programske opreme. Študij kompozicije in tehnologije je zaključil v Mehiki, kot raziskovalec in profesor je deloval v Mehiki in Španiji, kot ustvarjalec pa je reden gost festivalov in ciklov sodobne glasbe po svetu. Od leta 2011 živi in ustvarja v Sloveniji, kjer je nepogrešljiv člen tako institucionalne kot neodvisne produkcije; trenutno je sodelavec laboratorija HEKA (Koper), ki deluje na presečišču znanosti, umetnosti in tehnologije.