Državni zbor. Dunaj, dne 9. febr. Celje — padlo. Z večjo radovednostjo se že dolgo ni pričakoval izid kakšnega glasovanja, kakor v Cetrtek 6. februvarja v proračunskem odseku zastran tolikokrat že imenovanih slovenskonemških razredov na celjski gimnaziji. Skoro vsi govorniki tega odseka so omenjali v svojih govorih te preporne točke. NemSki narodnjaki, Vsenemci, nemški naprednjaki, ustavoverni veleposestniki in socijalni demokrati so zahtevali odpravo tega zavoda. Cehi in Slovenci so kazali na grdo krivico, ki bi se zgodila Slovencem in v obče vsem Slovanom, če se odpravijo ti razredi. Govoril je v imemi nemških katoličanov tudi baron Morsey, ki je sicer razlagal v priljudnih besedah, da imajo Slovenci pravico do tega zavoda; slednjič pa je rekel,da razumevaStiirgkhov predlog tako, da se imata prej porazurneti neraska in slovenska stranka, preden se premesti spodnja gimnazija iz Celja v Maribor. Stiirgkh tega v svojem predlogu ne reče. Gotovo se pa nikdar ne bodo mogli slovenski zastopniki z nemSkimi pogoditi v tej zadevi in nikdar privoliti v tako zaušnico, ki bi si jo zasolili Slovenci sami, da se njim vzame ta učni zavod. Ker besede barona Morsev-ja niso bile dovolj jasne, se je še vedno moglo pričakovati, da bosta on in dr. Fuchs glasovala s Slovenci. Toda raotili bi se; potegnila sta z drugimi nemškimi strankami in z Italijani ter pomagala vreči celjsko spodnjo gimnazijo s 25 glasovi proti 22 glasovom Z nami so glasovali Hrvati, Rusini, Poljaki in Čehi ter Rumunec Lupul. Kmalu za Celjem je prisla na vrsto hrvatska gimnazija v Pazinu (Istrija). Lahi so zahtevali, naj se ta zavod preseli v oddaljeni Kastav. Vse nemške stranke, razun nemških katoličanov, so glasovale z Italijani. Lahi niso dosegli svoje nakane. Enako so katoliški Nemci pomagali Poljakom in Čehom, da ostaneta dva slovanska zavoda v nemških mestih. Le mi, Slovenei, najslabši slovanski narod, nismo našli usmiljenia pri nemških katolikih. Precej po glasovanju o celjski postojanki so se zbrali slovenski, hrvatski in rusinski poslanci ter se posvetovali o nadaljnih korakih. Ko so Hrvati in Rusini obljubili, da drže za vse slučaje s Slovenci, se jim je izrekla prisrčna zahvala. V petek se je naznanil sklep Jugoslovanov drugim nam prijaznim strankam. Sklenili smo bili, z nujmmi predlogi ustaviti posvetovanje o državnem proračunu v zbornici ter tako zabraniti, da se sklep proračunskega odseka zastran Celja ne sprejme. Ko je vlada sprevidila veliko nevarnost, katera ji preti, je poklical ministerski predsednik zastopnike vseh Jugoslovanov k sebi ter jira da! takšna pojasnila, da so za ta trenutek nehali od namerjane obštrukcije. V soboto, 8. febr., je bilo na dnevnem redu posvetovanje o vojaškem naboru za 1. 1902. Nemcev ni bilo v zbornici 100 mož; Slovani niso dolgo časa marali priti v biSo; radi tega se je seja za celo uro zakasnila. Stvar se pa še ni konCala, ker so poslanci raznih strank navajali brez števila pritožb proti vojaški upravi. V tej seji je odgovarjal pravosodni minister na interpelacijo poslanca Zičkarja radi dveh uradnikov pri mariborskem okrožnem sodišču, ki sta se neolikano vedla proti slovenskim strankam, rekoč: da sta dobila ukor in se kaj takega ne bo več zgodilo.