GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA OBMURSKE OKRAJE Uredništvo in uprava: Murska Sobota, O kr. odbor OF — Čekovni račun: Narodna banka Murska Sobota 641-906-030 — Naročnina: Celoletna din 100.—. polletna din 50. — četrtletna din 25.— Štev. 44 — Leto I. Murska Sobota, 22. decembra 1949 Cena 2 din Nagrajevanje dela članov v kmetijsko obdelovalnih zadrugah Naše boljše življenje je v veliki meri odvisno od dviga proizvodnje materialnih dobrin, ki so neobhodno potrebne za obstoj človeštva. Več mesa, žita itd. pomeni izboljšanje življenjskih pogojev na vasi in v industrijskih centrih ter v mestih. Danes je še marsikateremu človeku naše družbe nejasno, da je boljše življenje odvisno ravno od višine proizvodov, ki jih lahko dobi za svoj obstoj, ti mislijo, da je boljše življenje odvisno od cene teh proizvodov, to je: čim več dobiš za proizvode, tem boljše je življenje. Tako gledanje in mišljenje je v sami osnovi napačno in nepravilno. Vsako zvišanje cen pomeni padec življenjske ravni delovnega ljudstva in tako zvišanje prehaja le v korist poedincem. Kmetijsko obdelovalne zadruge, kot edini socialistični sektor na vasi, so pravilno razumele svojo nalogo in se z vso silo, zavzele za izpolnitev teh nalog. Dvigati kmetijsko proizvodnjo, izboljšati dosedanji način obdelovanja zemlje, znižati stroške proizvodnje itd., so poglavitne in temeljne naloge našega kmetijskega zadružništva Poleg vseh teh naštetih nalog pa so kmetijsko obdelovalne zadruge dolžne pomagati svojim članom, jih ideološko in kulturno dvigati in nuditi čim boljše pogoje za življenje. Da bi zadruge lahko izpolnile vse te naloge morajo pristopiti k pravilnemu obračunavanju delovnih dni svojim članom, pravilno odrejati norme in porazdeliti delo v posamezne skupine po njihovi obliki in. načinu dela. Ljudska oblast se na vse načine trudi pomagati zadrugam pri pravilnem presojanju dela članov in v ta namen izdam razne popularizacije, ki so kot priročnik dobrodošle našim zadrugam. »Čim več delaš, tem več dobiš,« to je osnovno in temeljno pravilo socialistične izgradnje. To pravilo pa še posebno velja za naše kmetijsko obdelovalne zadruge. Poleg neštetih fondov, s katerimi razpolagajo zadruge, lahko podelijo zasluženim članom tudi posebne nagrade. Te nagrade naj bodo neke vrste priznanja tistim, ki so vložili čimveč truda v svoje delo, s katerim so pripomogli k izpolnitvi oz. prekoračenju zadanih nalog. Tako kot p ostalih panogah našega gospodarstva sestavljamo uspehe dela, na koncu gospodarskega ali koledarskega leta, sestavljajo tudi naše kmetijsko obdelovalne zadruge pregled uspeha svojega celoletnega dela. Ta pregled naj bi bil obračun vsega vloženega dela, ki so ga vložili posamezni člani v zadrugo. Istočasno pa nam tak pregled daje možnost obračunavanja vloženih delovnih dni in porazdelitev dohodkov zadruge. Po odbitku raznih fondov in skladov kot n. pr.: temeljni sklad, obratni sklad, rezervni sklad, socialni in kulturni sklad ter po odbitku stroškov, ki so se pojavili v teku proizvodnje, dobimo čisti dohodek zadruge, ki se nato porazdeli na posamezne člane zadruge. Pri takem porazdeljevanju pa morajo zadruge paziti na pravilno porazdelitev dohodkov. Pri kmetijsko obdelovalnih zadrugah prvega tipa, kjer dobe člani zadruge zakupnino za vloženo zemljo, se ta zakupnina obračunava na osnovi uspeha zadruge. Čim večji je uspeh zadruge, tem večja je zakupnina na vsakih 100 din vrednosti vloženega zemljišča. Višino zakupnine določi ustanovni oziroma letni zbor, ko potrjuje plan za nadaljnje gospodarsko leto. Na koncu leta lahko letni zbor sklene, da se procent zakupnine zmanjša oz. zviša in to na podlagi letnih zaključnih računov. Pri izplačilu zakupnine je treba upoštevati višino vložene zemlje v zadrugo, in to vsled tega, ker se za en del vložene zemlje izplača celotna zakupnina, za drugi del pa polovica oz. se zakupnina ne plača. Med tem, ko pri prvem tipu zadruge zavisi zakupnina od proizvodnje, pri drugem tipu zadruge, kjer dobe člani obresti od vložene zemlje ne zavisi višina obresti od proizvodnje, temveč od vrednosti vložene zemlje. Po obračunu zakupnine ali obresti za vloženo zemljo v zadrugo se preostali del dohodka zadruge porazdeli med člane, po številu delovnih dni Porazdelitev dohodka na posamezne Člane se vrši na ta način, da se najprej seštejejo vsi dnevi, ki so jih vložili zadružniki in to izračun po vrsti dela delimo s preosta dohodkom. Na ta način dobimo vrednost enega delovnega dne Vrednost delovnega dne pomnožimo nato s številom delovnih dni za vsakega člana posebej in tako dobljeni znesek predstavlja dohodek posameznega člana zadruge. Višina teh dohodkov, kot je že zgoraj omenjeno, je odvisna višanja proizvodnje ter znižanja atkov za proizvodnjo in pravilnega določanja norm za posamezno vrsto del. Tak način nagrajevanja članov oz. razdeljevanja dohodkov kmetijsko obdelovalnih zadrug nudi našemu kmetu nov dohodek Med tem, ko je bil kmet v stari Jugoslaviji odvisen od dohodka prodaje svojih proizvodov in to po cenah, ki niso odgovarjale vrednosti vloženega dela, je danes njegov dohodek tolikšen kolikor je vložil dela v zadrugo. Ta dohodek se pa veča z izboljšanjem in intenzivnejšim načinom dela. Na drugi strani pa sproščujejo odvisno delovno silo ter tudi na ta način zvišuje vrednost enega delovnega dne. Iz vsega tega je razvidno, da naše kmetijsko obdelovalne zadruge ne vodijo posamezni kulaki, da zadruge niso orodje izkoriščanja našega kmeta, kot to trde »Učenjaki« Informbiroja, temveč nasprotno, to je jasen in neizpodbiten dokaz, da so naše kmetijske zadruge, zadruge novega socialističnega tipa, ki nagrajujejo svoje člane po vloženem delu in ne po kakršnikoli privilegioniranosti posameznih članov. K. B. Zasedanje novo zvaljenih krajevmh ljudskih odborov v okraju Radgono V soboto so se vršila po večini krajevnih ljudskih odborov zasedanja novoizvoljenih odborov. V splošnem so bila ta zasedanja dobro obiskana, le nekateri odborniki, ki ne pojmujejo prav svoje državljanske dolžnosti, so izostali. Zasedanj se je ponekod udeležilo v lepem številu tudi ljudstvo. Na zasedanjih so po zaprisegi odbornikov volili izvršne odbore, poročevalce ter predsednike raznih komisij. Postavljene so bile tudi osnovne smernice za nadaljnje delo novih odborov. Na zasedanju krajevnega ljudskega odbora v Slatini Radenci so novi odborniki oklenili, da bodo še do konca lega leta popravila ceste v bivših krajevnih ljudskih odporih Rihtarovci in Boračevo. Izvršili bodo najnujnejša popravila na nekaterih zgradbah, za kar bodo stalno zaposlili dva zidarja in dva delavca. Se letos bodo uredila in uvedli strožjo kontrolo nad krajevnimi podjetji. Nabavili, bodo pisalni in šivalni stroj. Za popravilo cest in kanalov Radencih bodo investirali po 50.000 din. V Hrastju-Moti so sprejeli sklep, da zgradijo kolodvor. Investicijske plane so sprejeli tudi na ostalih zasedanjih. Priprave za Novoletno jelko v radgonskem okraju Da bo le adba proslave novoletne jelke v vsem radgonskem okraju res veličastna, učinkovita ter tudi idejno na višku, se je vršil na poverjeništvu za prosveto širši sestanek, ki so se ga udeležili razen šolskih upraviteljev tudi zastopniki državnih posestev, kmetijsko-obdelovalnah zadrug, sindikatov in raznih drugih podjetij. Tovariš poverjenik je vsem navzočim jasno prikazal velik pomen novoletne jelke za vso našo skupnost, posebno pa za naše otroke in starše, zato naj smatrajo vsa podjetja, zadruge in drugi kolektivi to zadevo za svojo največjo nalogo ter z denarnimi in drugimi sredstvi to akcijo podpirajo. Navzoči so odobravali to socialno akcijo, zato verjetno ne bodo skopo odmerjali sredstev, ko bo treba pomagati. V okraju je 9500 otrok od enega do štirinajstega leta, in vsi ti otroci bodo na Dan novoletne jelke obdarovani in pogoščeni. Da bo akcija uspela, bo potrebno sodelovanje vseh organizacij, od OF, AFŽ, LMS, RK do gasilcev itd. Zato bodo po vseh šolskih centrih sestavljeni krajevni štabi, ki bodo vodili vse predpriprave. Šolska upraviteljstva pripravljajo skupno z društvi in prosvetnimi sveti kulturne prireditve, ki se jih bodo razen mladine udele- žili tudi starši in delovni kolektivi. Da bodo otroci in gledalci zadovoljni, bodo prireditelji poskrbeli, da bodo prireditve kvalitetno na višku. Podjetja bodo poslala ta dan med otroke svoje zastopnike, udarnike in sploh ljudi, ki bodo znali prikazati mladini plan svojega dela. To bo najlepša povezava pionirjev z današnjo stvarnostjo in delom podjetij, v katerih bodo enkrat sami sodelovali. Nekatere ustanove so sprejele po dva patronata ter se še posebej obvezale za obdaritev lastnega kolektiva. S polno paro tudi že dela okrajni štab za novoletno jelko in so dani vsi pogoji, da bo ta, že lansko leto simpatično sprejeta socialna akcija uspela mnogo boljše in v večjem obsegu, kakor lani. Tudi v Markovcih so se dobro pripravili na volitve. Fronta je predlagaj a za kandidate najboljše ljudi in predloge podprla z utemeljitvami. Dobro delo Fronte se je odražalo tudi v pravilnem sestavu volivnih komisij, ki so sprejele tekmovanje v izvedbi volitev. Prva v izvedbi volitev je bila peta, a takoj za njo enajsta volivna enota. Kmalu za tema dvema pa so zaključile volitve tudi ostale volivne enote. Kot rezultat tekmovanja za Dan republike je bil dograjen v Cankovi zadružni dom, katerega so gradili prav vsi Cankovčani. Otvoritev tega zadružnega doma je bila dne 4. decembra. Ob otvoritvi je govoril poleg ostalih tudi sekretar OK KPS, tovariš Berglez Bela. Graditeljem tega doma gre vse priznanje za požrtvovalno delo posebno v Času tekmovanja. Za zgraditev doma so dali 17.000 prostovoljnih delovnih ur. Sodeloval pa je pri, delu tudi pionirski odred »Staneta Rozmana«. Mladinski aktiv se je posebno izkazal v delu ponoči, ko je bilo kopanje in prevažanje materiala. Le še 20 delovnih dni za popolno zgraditev avtomobilske ceste „Bratstva in enolnostiʻʻ Graditev avtomobilske ceste Beograd—Zagreb je eno največjih del prve petletke ter pomeni slavno dejanje naše mladine. Kaj pomeni zgraditev avtomobilske ceste, sprevidimo iz tega: samo za dovoz gradiva so morali položiti 440 km normalnotirno proge in 50 km ozkotirnih železnic. Dela na avtomobilski cesti so mnogo večjega obsega kakor zgraditev proge Šamac—Sarajevo. Če bi naložili vso zemljo, ki so jo vdelali v nasip, bi bil vlak dolg kakor 52 prog Beograd — Zagreb. Upoštevata je treba, da so morali zgraditi tudi nad 5000 večjih in manjših objektov ter da so porabili na stotisoče kubičnih metrov betona za cestišče nad zemeljskimi nasipi, ki so ponekod po enajst metrov visoki. Gradi- telji ceste so napravili. pri prevažanju materiala s samokolnicami nad pet milijonov kilometrov poti. Za zgraditev ceste je bilo treba ogromne količine gradiva, ki so ga pripravljali tudi po več. kilometrov daleč od ceste. Pesek in kamen so pripravljali v več ljudskih republikah. Ob Savi, Dravi, Donavi, Uni itd., kjer so pripravljali gramoz in prod za često, so po cel mesec prej izpolnili svoje letne naloge. Kako veliko delo so opravili, sprevidimo iz tega, da bi bil vlak s peskom in gramozom dolg kakor Donava od izvira do ustja v Črnem morju. Naši mladini so prihitele na pomoč tudi mladinske brigade iz drugih dežel; sodelovale so brigade iz osmih dežel Med tujimi brigadami se je zlasti odlikovala bolgarska »Hristo Botev«, ki so jo sestavljali bolgarski begunci. Izmed 463 mladincev iz drugih dežel je bilo 121 udarnikov Na avtomobilski cesti je letos delalo nad 400.000 članov Ljudske mladine. Zadnje mladinske brigade so delale do konca novembra. Na splošno se je velika večina mladinskih brigad zelo odlikovala z velikimi delovnimi uspehi. Ko so začele delati po novih načinih, so stalno presegale dnevne in dekadne plane. Izredne delovne uspehe so dosegale tudi enote naše armade Posebno priznanje zaslužijo brigade zadnje izmene. Nad 100 mladinskih brigad je ostalo mesec dni dalj na cesti. Vdelali so na desettisoče kubičnih metrov materiala v nasipe viadukta pri Novski, Zadubravlju, Sikirovcu itd. Zbetonirali so most čez Orljavo, zgradili več kilometrov ceste in raznih cestnih objektov. V zadnjem naskoku je pet članov mladinskih brigad na šesti sekciji vdelalo v nasipe okrog 100.000 kub. metrov zemlje in zgradilo 15 kilometrov cestišča. Letos so zgradili 300 km ceste. Zaradi slabega vremena so izgubili 90 delovnih dni ali tri mesece. Delali so komaj okrog sto dni. To se pravi, da so v polovičnem času opravili nad tri četrtine dela, ki bi ga morali, če bi delali ves čas brez vremenskih ovir. Za popolno dograditev ceste je bilo treba samo še 20 delovnih dni. V Skakovcih gradijo hleve Državno pitališče bo vzorno urejeno, zato bo tudi živina dobro gojena in tudi delavci bodo imeli primerna stanovanja. Tako bo ljudstvo v prihodnjih letih boljše preskrbljeno z mesom Stran 2 »LJUDSKI GLAS« M. Sobota, 22. decembra 1949 Organizacijska vprašanja Planiranje dela Fronte za 1950 leto Organizacije OF so pričele v mesecu decembru s planiranjem frontnega dela za leto 1950, in sicer tako, da najprej planirajo vaški odbori OF, potem KOOF in končno OOOF. Sekretariati VOOF in KOOF so do 25. decembra 1949 sestavili predloge plana dela za 1950. leto. Na svojih sejah so na osnovi analize dosedanjega dela prediskutirali vsa vprašanja dejavnosti fronte, tako organizacijska kot gospodarska in jih vnesli v svoj plan. Predloge planov so VOOF in KOOF predložili na množičnem sestanku Članom OF, kjer so iste sprejeli, po potrebi pa tudi popravili in dopolnili. Tako sprejete plane je dostaviti OOOF do 30. decembra 1949. Kako naj se planira? Vsak plan je sestavljen na osnovi situacije. Proučiti je potrebno dosedanje delo frontne organizacije, pomanjkljivosti, ki so bile do sedaj pri delu, pa tudi gospodarske in kulturne prilike kraja. Če plan ne izvira iz dobre analize stanja, je nerealen. Primer dobrega plana KOOF je plan Fronte vasi Križevci, ki zajema vsa področja dela v vasi. PLAN krajevnega odbora OF Križevci za leto 1950 1. Organizacijska vprašanja: a) Krajevni odbor OF bomo reorganizirali. Namesto odbornikov, ki se ne brigajo za delo, bomo postavili aktivne člane OF. b) Članstvo bomo povečali za 20 moških in 10 žensk. c) Članarino bomo pobirali redno in jo pošiljali okrajnemu odboru OF tromesečno, redno do vsakega 5. v mesecu. Dokončno bomo uredili članske izkaznice. Delo krajevnega odbora RKS bomo poživili. d) Po zgraditvi zadružnega doma bomo najprej uredili rdeči kotiček, v katerem bomo organizirali čitalnico. 2. Ideološko-vzgojno delo: a) Za odbornike OF bomo organizirali študij. Študij se bo vršil štirinajstdnevno. Na študij bomo povabili tudi ostale člane OF in člane KLO ter zadruge. b) Mesečno enkrat bo imel KOOF organizacijski sestanek, katerega se bodo lahko udeležili tudi člani ostalih množičnih organizacij in člani KLO, da bo delo potekalo bolj koordinirano. c) Propagirali bomo časopisje LF, zlasti lokalni časopis »Ljudski glas«. Pridobili bomo deset naročnikov na »Ljudski glas« in pet naročnikov na »Slovenskega poročevalca«. Krajevni odbor OF bo naročen na »Organizacijski vestnik OF« in ga bo redno plačeval, d) S člani OF bomo imeli šest množičnih sestankov, na katerih bomo obravnavali pereče gospodarske naloge. e) Na tečaj za odbornike OF bomo poslali dva odbornika. f) KOOF bo nudil vso pomoč IZUD. 20 članov OF bo vključenih v članstvo izob. umetn. društva. Skupno z društvom bomo organizirali proslave za vse državne praznike in obletnice (27. april, 1. maj, 25. maj, 29. november), 15 članov OF bomo vključili v izobraževalni tečaj. 3. Gospodarske naloge: a) KOOF bo nudil KLO-ju vso pomoč pri sestavljanju in realizaciji planov setve, odkupov, razrezu davka itd. b) Med članstvom OF bomo prikazovali pravilnost odkupa žita, krompirja, mesa itd. in skrbeli za to, da se bodo morebitne napake popravile. c) OF bo prevzela vse naloge pri zatiranju poljskih škodljivcev (koloradski hrošč, miši itd.) in bo skrbela za množično udeležbo pri teh akcijah. 4. Gradnje: a) V letu 1950 bomo dokončno zgradili zadružni dom. Takoj bomo začeli s pripravljanjem materiala (beton, železo, opeka). K delu bomo pritegnili vse za delo sposobne ljudi. V letu 1950 bomo pri zadružnem domu opravili 6000 delovnih ur in dali 400 prevozov. Organizirali bomo denarno akcijo za zadružni dom in na ta način pridobili 20.000 din. b) Pri popravilu vaških cest bomo dali 350 delovnih ur in 150 vpreg. 5. Akcije: a) V brigado OF bomo dali deset frontovcev. b) Pri prevozu lesa bomo dali 80 vpreg in ustrezajoče Število delavcev. c) Na kanal Mura-Ledava bomo dali 50 frontovcev, ki bodo opravili 400 delovnih ur. 6. Zadružništvo: a) Izpopolnili bomo odbor KZ z zavednimi in delovnimi člani OF. b) Skrbeli bomo za to, da bodo vsi odseki v zadrugi delali, zlasti živinorejski, poljedelski, lesni in kreditni. c) Med ljudmi bomo propagirali zadružno miselnost in delali na tem, da se v vasi ustanovi zadružna ekonomija. Da bo odkup živine in prašičev v leto 1950 uspešnejši Uredba o obveznem odkupu živine in prašičev v letu' 1950 določa, da morajo odkupna podjetja za živino in prašiče skleniti pogodbo s kmetovalci oziroma rejci na podlagi prejete odločbe o obvezni oddaji, katero je izdal pristojni krajevni ljudski odbor. Odkupna podjetja morajo s pomočjo okrajnih zvez, kmetijskih zadrug in kmetijskih zadrug to delo končati do 20. t. m. Smisel sklepanja pogodb je v tem, da se kmet in odkupno podjetje do potankosti dogovorita o načinu odkupa, vrsti živali, ceni, kakovosti oziroma kvaliteti, datumu oddaje in krajev, kamor bo kmet dostavljal svoje blago. S pogodbo je dana kmetu možnost, da v okviru prejete odločbe prilagodi prodajo goveda ali prašičev svojim gospodarskim razmeram. Dolžnost odkupnega podjetja je, da se s pogodbami zagotovi redni dotok živine pitanih in mršavih prašičev tako, kot to zahteva dnevna preskrba delovnega ljudstva. Prav tako je potrebno, da odkupna podjetja s sklepanjem pogodb zagotove po planu redni dotok pitanih prašičev. Preskrba z maščobami je mesečna, vendar dopuščajo kapacitete klavnic in tovarn mesnih izdelkov le določeno število prašičev za zakol. Neenakomerni odkupi povzročajo neracionalno izkoriščanje maščobnih fondov, hladilnih in topilnih naprav ter preobremenjevale mesarskega kadra. Po drugi strani pa pitani prašiči čakajo po več dni na zakol ter pri tem nas aja občutni kalo v mesu in maščobah. Enakomernemu dotoku mršavih in mesnatih prašičev je treba posvečati posebno pozornost. Od tega zavisi v veliki meri, kako bodo v bodoče trgovska pitališča in državna posestva izpolnjevala plan pitanja prašičev. Časovno urejen in s pogodbami osiguran odkup bo tudi tu odpravil marsikatero težkočo v prevoznem parku. Odkupna podjetja si morajo zato pripraviti potrebne depoje in tako očuvati zdravstveno stanje prašičev. Prav tako morajo odkupna podjetja za živino in prašiče polagati več pažnje odkupu na prostem trgu. Tudi s kmetovalci, ki ne spadajo pod obvezno oddajo, in onimi, ki želijo prodati količino preko svoje obvezne prodaje na prostem trgu po višjih komercialnih cenah, naj odkupno podjetje sklene pogodbe. Posebne važnosti pri sklepanju pogodb za odkupno podjetje kot za kmete je — kvaliteta. Odkupno podjetje in kmetovalec morata stremeti za tem že pri sklepanju pogodb, da bo v odkup prihajala čimbolj rejena goveja žival s čim večjim odstotkom klavnosti, pri pitanih prašičih pa s čim večjim odstotkom maščob. Uredba o obvezni oddaji goveje živine in prašičev določa pri pitanih, mršavih in mesnatih prašičih najnižjo težo ter odstotek maščob, ki jo sme imeti žival v času prodaje, in sicer na sledeči način: Pitani prašiči morajo biti težki najmanj 140 kg ter morajo ob zakolu dajati 40% maščob. Mesnati prašiči morajo biti težki najmanj 110 kg žive teže. Ker vsa gospodarstva nimajo enakih pogojev za rejo mršavih prašičev, se bodo odkupovale tri vrste mršavih prašičev, in sicer: I. vrsta — pujski v teži od 15 do 25 kilogramov; II. vrsta — mršavi v teži od 25 do 40 kg; III. vrsta — mršavcev v teži od 40 do 60 kg. Odkupno podjetje si v pogodbi pridrži pravico, da zavrne žival, ki ne ustreza teži ali kvaliteti, ali žival, ki ni zdrava in za človeško hrano sposobna. Kupec — odkupno podjetje ima pravico enkrat ali pa po potrebi večkrat v mesecu pregledati živino, navedeno v pogodbi, da ugotovi njen napredek. Kmetovalce, ki po lastni krivdi, kljub sklenjeni pogodbi ne bi hoteli pripravljati živine ali prašiče za oddajo, bo odkupno podjetje predalo v kazenski postopek OLO-ju. Ker se bodo nekateri špekulantsko nastrojeni kmetje z raznimi izgovori upirali ali izmikali sklepanju pogodb na podlagi obvezne oddaje, predvideva uredba kazenske določbe. Zaradi preskrbe delovnega ljudstva z maščobami se bo odkup pitanih prašičev tudi v letu 1950 izvajal v poletnih mesecih. Odkupna podjetja, morajo s sklepanjem pogodb in pravilnim tolmačenjem potreb po maščobah po planu zasigural odkup tudi v poletnih mesecih. Da bodo kmetovalci pravočasno skrmili prašiče na ustrezajočo težo in odstotek maščob, se jim v gospodarskem letu 1949-1950 po uredbi o obvezni oddaji žitaric pustijo določene količine koruze, in sicer onim gospodarstvom, ki bodo zadolžena za obvezno oddajo pitanih prašičev, se bo pri odkupu koruze pustilo od 120 do 160 kg koruze za pitanje enega prašiča, za enega mestnatega prašiča pa 30 kg koruze. Prav tako se po uredbi o odkupu krompirja v gospodarskem letu 1949-1950 pusti za krmljenje sledeče količine krompirja: za vsakega prašiča, ki ga je gospodarstvo dolžno oddati državi v I. rajonu do 200 kg, v II. rajonu od 200—250 kg, v III. rajonu pa od 250 do 350 kg. Za vsakega mršavega prašiča, ki ga je gospodarstvo dolžno dati državi, pa do 80 kg krompirja. Koliko koruze in krompirja se bo v ta namen posameznemu gospodarstvu pustilo, zavisi od tržnih presežkov, ki ostanejo za prosto razpolaganje gospodarstvu, kakor tudi drugih možnosti krmljenja in pitanja. Kmetijske obdelovalne zadruge so prav tako dolžne skleniti pogodbo z odkupnimi podjetji na podlagi planov proizvodnje. katere odobri pristojni OLO. Osnovna naloga je, prav na podlagi realne postavitve planov pričeti s klepanjem pogodb. Pri tem delu morajo odkupna podje a pokazati vso lastno iniciativo ter odstraniti napake, ki so se pojavile v letu 1949 Predvsem je potrebno pri sklepanju pogodb pristopiti k upravnemu odboru KOZ in zadružne ekonomije s pravilnim odnosom ter tem pravilno prikazati pomen našega socialističnega sektorja v kmetijstvu in nalogo, ki jo morajo KOZ in zadružne ekonomije odigrati pri oddaji pridelkov državi. Upoštevajoč te okolnosti bodo odkupna podjetja s pomočjo poverjeništev za državne nabave, poverjeništev za kmetijstvo pri OLO ter ostalih množičnih organizacij izvršila uspešneje svojo nalogo v 1950. letu. Tudi v tekočem letu bi morala odkupna podjetja sklepati pogodbe s kmetovalci in KOZ ter državnimi posestvi za prodajo pitanih in mršavih prašičev ter goveda, kar se pa zaradi nezainteresiranosti OLO-jev kot upravno-operativnih voditeljev odkupnih podjetij ni izvršilo ali se je zaradi večkratnega izpreminjanja odkupnih planov nedosledno izvršilo. Sklenjene pogodbe zato niso imele veljave niti za kmeta niti za podjetje. Posledice tega so bile, da odkupna podjetja niso mogla časovno izvrševati odkupnih planov, ker kmetje niso vedeli, kdaj je njihov čas oddaje. Pri večini podjetij se je dogajalo, da do 15. v mesecu niso odkupili niti 10% mesečnega plana, dočim so v drugi polovici meseca klavniški aparat preobremenili j ter se je delitev mesa vršila neenakomerno. Odkupna podjetja niso razpolagala z dovolj točno evidenco o časovnih in količinskih zadolžitvah posameznih kmetov in KOZ, kar je povzročalo kampanjske odkupe. Pri tem so se mnogi špekulantsko nastrojeni kmetje izmuznili obvezni oddaji ali niso upoštevali rokov oddaje. Na sejmih se je pojavila goveja živina in pitani prašiči, ki niso bili dovolj debeli, oziroma pripravljeni za zakol. V veliko primerih bi kmet z eno glavo goveda lahko zadostil obvezni oddaji, pa je na ta račun oddal dve glavi na škodo lastnega plana vzreje. Upoštevajoč vse okolnosti iz dosedanjega praktičnega dela in izkustev, bodo odkupna podjetja v borbi proti špekulanttom s pomočjo vseh delavnih in poštenih kmetov skrbela za čim boljšo in redno preskrbo delovnega človeka v industriji, in mestu z mesom in maščobami. K. M. V vseh centrih Soboškega okraja je veliko zanimanje za predvojaške vzgojo s strani obveznikov, predvsem po naših vaseh. Na sliki obvezniki predvojaške vzgoje sektor ja Rogaševci. Ljudska tehnika Acro-klub Murska Sobota V preteklih letih je v Murski Soboti zaživelo tudi delo na področju letalstva, toda v času dveh let ni bilo opaziti pravih uspehov, kljub temu, da je mladina z zanimanjem spremljala razvoj letalstva v mestu in se tudi vključevala v vrste letalcev. V zadnjem letu je bila v Murski Soboti že samostojna letalska grupa, ki je posedovala že nekaj letal in je imela vse možnosti razvoja v močno letalsko društvo. Vse premalo pažnje pa se je razvoju letalstva v mestu posvečalo od strani ostalih množičnih organizacij in od strani vodstva samega. V teh dneh bo v Murski Soboti delo na področju letalstva zopet zaživelo in v kratkem zavzelo tudi večji obseg, kajti pod novimi pogoji je razvoju letalstva dana vsa možnost. V novi organizaciji, v Aeroklubu, bo dana možnost sodelovanja ne samo aktivnim članom tečajnikom raznih panog, ampak tudi ljubiteljem letalstva, ki nimajo možnosti aktivnega sodelovanja v Aeroklubu. Še v tem letu bo izvedena ustanovna skupščina Aerokluba v Murski Soboti, in to dne 28. decembra ob 17. uri v dvorani OF. Na tej ustanovni skupščini bo sprejet letni plan dela Aerokluba za leto 1950. O tem planu in o nalogah, ki stoje pred članstvom, bo poročal stari odbor in bo podal tudi poročilo o dosedanjem delu na področju letalstva. Te ustanovne skupščine Aerokluba naj se udeležijo vsi ljubitelji letalstva brez ozira na starost. Obvestilo Narodne banke FLRJ o puščanju v obtok novega bankovca po 50 din izdaje Narodne banke FLRJ in o odvzemu iz obtoka bankovca po 50 din izdaje DFJ. Narodna banka FLRJ obvešča o odloku Ministra za finance FLRJ o puščanju v obtok novega bankovca po 50 din izdaje. Narodne banke in o odvzemu iz obtoka in zamenjavi bankovca po 50 din DFJ državne izdaje. Na podlagi te odločbe: 1. Daje Narodna banka FLRJ na dan 1. decembra 1949 v obtok bankovec svoje izdaje po 50 din z datumom od 1. maja 1946. 2. Bankovec po 50 din DFJ državne izdaje se odvzema iz obtoka in zamenja al pan, t. j. brez odbitka v razmerju 1:1 Odvzem iz obtoka bo izvršila Narodna banka FLRJ pri svojih blagajnah pri centralah glavnih podružnicah in vseh podružnicah, in sicer v času od t. do 31 decembra 1949. 3. Počenši od 1. jan. 1950 preneha biti bankovec po 50 din DFJ državne izdaje zakonito plačilno sredstvo, bo se pa lahko naknadno zamenjal pri Narodni banki FLRJ (pri centralah, glavnih podružnicah in vseh njenih podružnicah) v roku naslednjega meseca, t j. zaključno do 31 januarja 1950 4. Da bi se osebam iz krajev, ki so oddaljeni od kraja zamenjave, olajšala menjava bankovcev po 50 din DFJ, se priporoča, da pristopi mestni ali krajevni ljudski odbori zberejo te bankovce od prebivalcev svojega področja in jih predlože zaradi zamenjave najbližjemu bančnemu sedežu ločeno od svoje lastne gotovine v teh bankovcih. Državni uradi, ustanove in podjetja lahko vrše zamenjavo bankovcev po 50 din DFJ tudi za svoje delavce in uslužbence, in sicer ločeno od svoje gotovine v teh bankovcih. Na isti način kot je bilo preje razloženo se lahko izvrši zamenjava bankovcev po 50 din DFJ tudi za vojaške ustanove. komande in edinice oz. za njihove Iz Narodne banke FLRJ Mladinski aktiv Križevci je nudil pomoč pri volitvah. Sicer je v aktivu malo mladine, a volivnih enot je bilo osemnajst, toda kljub temu je mladina sodelovala pri pravilni izvedbi volitev v Križevcih, kar je tudi naloga mladine. Že v soboto so pristopili k delu. Krasili so volišča. V nedeljo pa se je zopet izkazala mladina. Vsakdo od mladine, ki ima volivno pravico je volil med prvimi. Vsak izmed dvajsetih članov mladinskega aktiva je imel v času Volitev dovolj delat Nekateri so bili zaupniki drugi predsedniki volivne komisije ali pa člani komisije: Tako so bili skoraj na vsaki volivni enoti po eden izmed mladine. S tem svojim delom je mladinski aktiv veliko doprinesel za pravočasno izvedbo volitev. Najbolj se je izkazal sekretariat aktiva. V Martjancih je bilo devet volivnih enot in vsa volišča so bila lepo okrašena. Za to je poskrbela Fronta, ki je v času pred volitvam zaktivizirala vso vas. Najlepše okrašeno volišče je bilo ono v pisarni krajevnega ljudskega odbora. Tudi ostala volišča niso mnogo zaostajala Za čimprejšnjo izvedbo volitev napovedala prva volivna enota tekmovanje vsem volivnim enotami Sprejela je sklep, da bo izvedla volitve v desetih minutah. Fronta in partijska celica, so dali vse od sebe, da bodo volitve pravočasno izvedene, in tako jim je tudi uspele zaključiti volitve že v jutranjem času, in to do pol 8. ure stoodstotno. Izgubil sem na poti od gimnazije do »Mlekoprometa« tok z nalivnim pereson in penkalom. Kdor ga je našel, naj ga odda na uredništvu »Ljudski glas«. Na kolodvoru v čakalnici sem dne 15 decembra zamenjal aktovko. Zamenjani aktovka je svetlorjave barve z več predaj, Kdor jo je našel, naj jo vrno uredništvu »Ljudski glas«. Kupim gramofonske plošče, rabljene ali nove. Ponudbe poslati pod šifre »plošče« na uredništvo »Ljudski glas«, Našel sem pred poslopjem, sodišča sveženj s ključi; lastnik naj se zglas na uredništvu »Ljudski glas«. Iščem sobo, primemo za starejšega moža, opremljeno. Ponudbe na uredništvi «Ljudski glas«. Ljudstvo sc seznanja z življenjem v zadrugah Izobraževalno umetniško društvo v Bodoncih izpolnjuje svoj plan. Organiziralo je predavanje v okviru Ljudske univerze, za člane svojega izobraževalnega tečaja in, kar je pohvalno, je povabilo tudi ostale vaščane na predavanje. Tako je nad 40 ljudi poslušalo predavanje o zadružništvu. Poslušalcev bi bilo še več, da ni imel avto dvourno zamudo. Po končanem predavanju se je razvila skoraj dvourna diskusija, v kateri so navzoči prav pridno sodelovali. Tudi novo izvoljeni odborniki, ki so se udeležili predavanja, so se oglašali. Iz vse diskusije sledi, da je ljudem v Bodoncih jasno, zakaj se morajo razviti zadruge, toda niso še prav seznanjeni z življenjem v zadrugi in prav tako niso na čistem z delom v zadrugi. So še druge napake v Bodoncih. Tako n. pr. je njihova KZ le trgovina, namesto, da bi razvila kolektivno domačo obrt, ki nosi veliko korist posameznikom, ki se pečajo s pletenjem predmetov iz ličja, ker bi se v tem slučaju zvišala proizvodnja in kvaliteta izdelkov, kakor tudi oblika. KLO v Bodoncih ni začel n. pr. z načrtnim dvigom sadjereje, ki ima bodočnost v Bodoncih in ljudstvo ni prepričano, da se s skupnim delom doseže veliko več, kakor z delom posameznikov, ki ljubosumno čuvajo svoje znanje. Tvrdkova. — V kraju je osnovan izobraževalni tečaj, ki je že začel z delom. V tečaj se je vpisalo 25 tečajnikov. S tem je severni del okraja pokazal, da razume potrebe za dvig izobrazbe našega delovnega ljudstva na vasi in je obenem dokazal, da razume napore ljudske oblasti za dvig kulture na vasi. Tečaj bo moral nadoknaditi po možnosti zamujeni čas. Pravilno bo, Če bodo po tem tečaju, ali še celo za časa trajanja tečaja, osnovali v Tvrdkovi izobraževalno društvo, katerega naloga bo dvigniti še kulturno umetniško življenje v kraju. Vsekakor je ta primer ustanavljanja tečaja v Tvrdkovi posnemanja vreden in prepričan sem, da bodo še ostali kraji, ki še nimajo organiziranega tečaja, pristopili k organizaciji. Cenjene stranke obveščamo, da smo našo FOTO-POSLOVALNICO V LJUTOMERU prodali in tam ne poslujemo več. Vse terjatve je treba prijaviti in plačati do 31. decembra 1949. Za vse informacije in naročila se obračajte edino na ORMOŽ, kjer sprejemamo stranke vsak torek, četrtek in soboto od 12. do 17. tire, in vsako nedeljo od 7. do 11. ure. Izdelujemo prvovrstne luksuzne fotografije! HOZJAN ŠTEFAN, FOTOPODJETJE — ORMOŽ Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Širec Viktor ml. - Naslov uredništva »Ljudski glas« Murska Sobota — Tiska Mariborska tiskarna