GEOGRAFSKI OBZORNIK V uvodnem delu knjige ovtor na kratko predstavi znanstveno disciplino - geografijo podeželja. Poda namen leksikona, terminologijo, zasnovo opisa gesel, pomen gnezd, etimologijo, jezikovno obdelavo in sez- nam gesel. Med vsebinskimi izhodišči za pripravo lek- sikona raz lož i pojmovanje podeželja, prostorskega in ruralnega planiranja, našteje upoštevane vede (25) in njihove discipline, pojasni načela in merila zajemanja gesel ter predstavi glavne zajete vsebinske sklope (58). 3 6 5 0 gesel je predstavljenih na 2 7 6 straneh. Geslo je opisano ob upoštevanju naslednjih ključnih vsebin: opredelitev temeljne vsebine pojma, pr ikaz njegove prostorske, socialne in gospodarske vloge, opredeli- tev morebitnih pojavnih oblik oz i roma notranja členi- tev, or i s glavnih značilnosti pojava z navedbo glavne problematike, prikaz razprostranjenosti pojava po sve- tu in pri nas, etimološka razlaga s pojasnil i pomenske- ga izvora i z raza, navedba morebitnih sopomenk in razvrstitev pojma v določeno znanstveno disciplino ozi- roma več ustreznih ved. Na koncu je podan abecedni seznam gesel z ozna- ko vodilnih gesel, okoli katerih so nastala t. i. gnezda (npr. antropogen in a. terasa, a. vegetacija, a. zgornja gozdna meja, a. prsti, itd.). O b geslih so navedene še zaporedne številke uporabljene literature. Sledi seznam upoštevane literature, skupaj 2 0 9 citatov. N a 3 3 8 straneh, kolikor j ih obsega leksikon, so nedvomno pr ikazani rezultati zahtevnega in natanč- nega dela. I z njega veje avtorjeva skrb za jez ik, kot tudi žel ja z a boljše sporazumevanje med predstavni- ki razl ičnih strok pri proučevanju podeželja. Leksikon je koristen in uporaben za geografe, pa tudi z a š i r šo javnost, zlasti tisto, ki je povezana s problematiko pode- žel ja. Obsežnost predstavljene tematike nam kaže na to, da je podeželje vsebinsko izjemno raznoliko in pro- storsko ze lo razprostranjeno. O b listanju in prebira- nju Leksikona geografije podeželja se boste o tem prepričali tudi sami. VELIKI ATLAS SVETOVNE ZGODOVINE Drago Kladnik Konec prejšnjega leta je pri založbi D Z S izšel Veli- ki atlas svetovne zgodovine, knjiga formata 3 7 x 2 7 cm, ki izpopolnjuje dozdajšnjo razmeroma bogato zbir- ko atlasov in leksikonov (Veliki atlas sveta, Krajevni lek- sikon Slovenije, Geografski atlas Slovenije) te založbe. Zgodovinski atlas je nastal kot plod skoraj desetletje trajajočega sodelovanja z italijanskim založnikom Isti- tuto Geografico de Agostini i z Novare. Zanimivo in obenem pohvalno je dejstvo, da je slovenska verz i ja zgodovinskega atlasa izš la le eno leto po izdaj i izvir- nika. Slovensko verzi jo je uredil mag. Aleš Pogačnik, eno od strokovno najbolj zahtevnih del, prevod zemljevi- dov, pa je ob pomoči Ane Starešinič opravil Zmago Drole. Ob tem je potrebno omeniti, da je antično ime- noslovje, še zlasti grška imena, prvič dosledno zapi- sano po pravopisnih pravilih, kar odpravlja dozdajšnjo, deloma tudi s samovoljo povzročeno zmedo. Knj iga z 2 6 8 stranmi je razdeljena na pet velikih obdobij svetovne zgodovine (Prazgodovina in stari vek, Srednj i vek, Novi vek, Spremembe v sodobnem svetu in 2 0 . stoletje), ki zajemajo vse ključne dogodke od prvih civilizacij do današnjih dni. Vsebina je predstavlje- na v devetdesetih poglavjih (primeri značilnih naslovov so Stare civi l izaci je v Mezopotamij i , Helenistična kraljestva, Barbarski vdori in države, Angl i ja od Nor- manov do Tudorjev, Trgovski imperi j Beneške republi- ke, Reformacija in protireformacija, Ljudstva in kulture v Afr ik i , Začetki industrijske revolucije, Osamosvojitev Latinske Amerike, Finančni z lom na W a l l Streetu leta 1 9 2 9 , Železna zavesa v Evropi, Novi gospodar- ski scenariji), opremljenih s številnimi zemljevidi in foto- grafijami ter z izčrpnimi besedili. Z informacijami bogati in vsebinsko jedrnati zemljevidi so zasnovani kot celosten pregled ali kot podrobnejša razčlenitev dolo- čene teme. S o razločnih barv in zato nazorni , kar je nasploh ena od največjih odlik kartografov i z Nova- re. Druga odlika italijanskega za ložn ika je razgiba- no, nekonvencionalno oblikovanje, tako da uporabnika privablja k prelistavanju že videz sam. Atlas je zaradi doslednega opiranja na izv i rn ik razuml j ivo precej itali janocentrično obarvan, pri T Drago Kladnik 27 GEOGRAFSKI OBZORNIK čemer se zdi, da se prav nobena priredba tujega zgo- dovinskega dela temu ne more izogniti. Zato je dra- gocen sicer kratek, a pregleden dodatek o zgodovinskih dogajanjih na območju današnje Slovenije. Zemljevi- di v njem so nastali na podlagi gradiva, pripravljene- ga za drugo izdajo Šolskega zgodovinskega atlasa, ena karta pa je prevzeta iz Geografskega atlasa Slo- venije. V zaključnem delu knjige se zvrsti jo imensko kazalo krajev, osebnosti, ljudstev in bitk ter pregled- ni časovni trakovi, urejeni glede na glavna zgodovin- ska obdobja posameznih območij. Z njimi je mogoče primerjati in povezovati sočasne dogodke v različnih delih sveta. DRŽAVE SVETA 2000 Tatjana Resnik Planine Založba Mladinska knjiga je novembra 1999 izda- la obsežno delo Države sveta 2 0 0 0 avtorjev Karla Nat- ka in Marjete Natek. Na 7 0 4 straneh prinaša knjiga podobo današnjega sveta z vsemi svetlimi in temni- mi platmi ter na videz nerešljivimi problemi. Pregled- no in jedrnato so po celinah predstavljene glavne naravne, kulturne, zgodovinske, gospodarske in dru- ge značilnosti vseh 193 neodvisnih držav, 7 5 odvisnih in zunanjih ozemelj ter Antarktike. Temu sledi predsta- vitev 6 8 pomembnejših mednarodnih organizacij, literatura in viri ter naslovi na internetu tako za posa- mezne države kot za mednarodne organizacije. Po mnenju avtorjev poznavanje sveta že dolgo ni več domena geografije, ampak je postalo nuja vsak- danjega življenja, »prepotrebno orodje za oblikova- nje našega odnosa do sodobnega sveta«. Njun namen je bil postaviti dovolj trden in enovit okvir, v kate- rega bo lahko vsak uporabnik sam naprej vgrajeval in razvrščal nove informacije. Uporabniku sta želela hkrati predstaviti glavne značilnosti države ali ozem- lja, obenem pa mu z navajanjem dejstev omogočiti iskanje nadaljnjih informacij, bodisi v strokovni litera- turi ali na internetu. Z medsebojno primerljivimi in nekoliko obsežnej- šimi prikazi vseh držav in drugih ozemelj sta skušala avtorja preseči shematične in pogosto netočne pred- stave o bolj oddaljenih državah. Slovenija je predstav- ljena nekoliko podrobneje na devetih straneh, pa tudi njenim štirim sosedam je namenjeno nekoliko več pro- stora - pet do osem strani. Podobno obsežni so tudi prikazi največjih držav, medtem ko je nekaj najmanj- ših predstavljenih na eni sami strani, kar je posledica enovitosti prikaza in vnaprej določenega obsega knjige. Vsaki državi in ozemlju sta dodala še kratke opise njihovih najlepših naravnih in kulturnih zname- nitosti, pri čemer se zavedeta omejenosti in subjektiv- nosti izbora. Predstavitev držav in drugih ozemelj po celinah je narejena po klasičnem geografskem vrstnem redu: najprej vse tri celine Starega sveta (Evropa, Azi ja, Afri- ka), nato preostale štiri celine (obe Ameriki, Avstrali- ja z Oceanijo ter Antarktika). Države so razvrščene po uveljavljenih slovenskih imenih in ne po uradnih. Odvisna in zunanja ozemlja so razvrščena po matič- nih državah. Določenim težavam pri uvrščanju držav ali ozemelj sta se avtorja izognila tako, da so opisi pri tistih celinah, kjer jih bo uporabnik najverjetneje iskal (npr. Rusijo v Evropi in Turčijo v Azi j i ) . Nekoliko več težav sta imela pri otokih in otočjih sredi oceanov. Tako so npr. Azor i obravnavani pri Evropi, Madeira in Kanarski otoki pri Afr iki, Bermudi pa pri Severni in Srednji Ameriki. Vse države so predstavljene po enotni shemi, tako da je knjiga zelo pregledna. Vsak opis države se zač- ne z naslednjimi osnovnimi podatki: uradno ime, državna ureditev, površina, število prebivalcev, gosto- ta, glavno mesto, uradni jezik, denarna enota, bruto domači proizvod, povprečna letna rast BDP ter kodi po standardu I S O 3 1 6 6 (navedeni sta tričrkovna in dvočrkovna koda Mednarodne organizacije za stan- dardizacijo, ki se vse pogosteje uporabljata v med- narodnem komuniciranju). Vsaka država je prikazana na preglednem zemljevidu, ki je namenjen le najosnov- nejši orientaciji. Ker je velikost zemljevida vedno enaka, se zelo spreminja merilo - večja je država, 28