V ■ ;; t/ ■/ ■, X I - }, KllISII ( ' - i : - . . š kif v.-v'. . ^ ,u : - -7 / ‘ i § i * i $ i * » * * v ® «| ® 'el® (»I® ®1® » I® ®1® ®1® ® 1® ®l® ®>1® ®>l» ®l® ®I® ®1® ®i® l VV.V.VAWWA!.V/JW.V, , . , ,‘«V SUITA Sl&mSh ]Pred Thefl fto leti fta shivela knes Rihard ino knesinja Notburga na Tvojim ftarim gradu na gorazhini fterme Tkale. Dvoje otrok fta imela; prav zhedniga Tina, ki mu je bilo LadiTlav ime, ino salo hzher Katrizo. Perva Tkerb blagiga knesa ino bogabojezlie knesinje je bila Tvoja otroka kerThanTko v’ ftrahu boshjim srediti, in veliko fta fi persadevala brumna, ponishna, pokoma ino bogabojezha otroka imeti. Per uTaki perloshnofti To fkerbni TtarThi jima isvelrzhanTki nauk dajali. E rii g a dne, ravno je Tonze zhres hribe perTijalo, gredo knes s’ Tvojima otrdkama na polje, Tpomladi je bilo, gledat, kako Te pomlad ljubo rodi, ino kako ftvarniza ali natura novo obleko dobi. Otroka, kterima je bila lepa ftvarniza farno /hudo, praTha- ta ozheta, kdo je ftvarnizi tako lepo obleko dal, jno kdo je tako lepe rumene roshize po polju nafadil? Ozhe, ko vidijo rado- I --“ vednoil otrozhizhkov, ino de jima lepota ftvarnize ferze mozhno gine, sazhnejo s’ radovoljnim ferzam otrokama praviti, de Bog, ljubi Ozhe nebefhki je tilli, ki je vle, karkolj vidita, ftvaril. On je zelo ftvarnizo s’ lepim zvetjem olepfhal; on pobarva ro- she na polju ino po fenoshetah ali travni« kah; on jim daje tudi prijeten duh. On rezil e, de nam na drevefnih vejzah shlaht- no fadje sasoreva, ino de nam isfafte do- fti kruha is zherne semlje; pa tudi dobri- ga vinza is goriz. On je nauzhil ptizhize lepo prepevati, de naf rasvefeljujejo, on nam daruje vfiga, kar sa prebivalfhe ino sa shivesh potrebujemo. On vfe lep6 lep<5 naredi, de bi fe njegovih del vefelili, nje¬ ga zhres vfe ljubili ino nekdaj k' njemu prifhli fhe v’ veliko lepfhi kraje, kakor fo tu na semlji, kjer bomo per njemu tu¬ di fhe vezh vefelja vshivali, kakor ga tu¬ kaj vshivamo pod milim fonzam. Polni ne- befhke radofti pokleknejo blagi ozhe s’ fvojima otrokama na kolena ino Boga fla- vijo rekozh: Hval’ Boga; dari vefele Pofhle On zhes vfo semlj6, Vfci, kar mamo, fmo prejeli Skos Ozhetovo roko, Kadar fo siie ozhe molitvizo dokon« zhali, Ladiflav fhe fam od febe tele be= fede perftavi: « Tudi jes ino moja feftra te sahvaliva, ljubi Ozhe nebefhki! sa to¬ liko vefelja, ktero nama tvoja lepa ftvar- niza daje, od ktere fe tvojo modroft miloft, ino vfigamogozhnoft prav fposnati navuzhi- va. » *— ( Skerbni ftarfhi, ker nifo utegnili savolj opravka fvoje otroke uzhiti, poflilejo hzher Ratrizo v’ klofhter k’ nunam v’ fho- lo, Ladiflavu pa ofkerbijo modriga ino brumniga uzhenika. Ladiflavov uzhenik fo bili neki nev- truden dufhni paftir, kleri fo ga s’ befe- do ino s’ sgledam k’ ponishuofti, brumno- ili, pokorfhini, ino k’ ljubesni do Bogk mo do blishniga vfelej nagibali. Vezhkrat fo mu rekli: « Brumnoft je sa vfe dobra, ker ima obljubo fadajniga ino prihodniga shivlenja. » Kadar je she Ladiflav odrafil, mu brmnen ozhe tale lep nauk dajo: s> Ljubi Ladiflav, mladi vitesi t Srezhen je zhlovekv’ fvoji nedolshna- fti, dokler fe s’ nefrezhnim greham ne fos« nani, v’ hude tovarfhije ne saide, ino fe sapeljivzam omotiti ne da; kakor hitro pa tim v’ roke pride, fe mu mirno ferze v’ mrav- lifhe pregrefhnih shelj premeni, ino s' H ternjem naftlana pot je njegovo shivlenje. Sa to te ljubesnivo fvarim, vari fe takih prefhernih sapeljivzov; sakaj oni fo krivi preroki, sapeljivi ludjd; ino « blagor zhlo- veku, ki po fvetvanju hudobnih ne hodi, na poti takih grefhnikov ne iloji, ino ne pofeda med takimi safmehovavzi. Oni bojo kakor prah, kteriga veter od semlje pome¬ te. » Varuj fe pa tudi fkritih potuhnje¬ nih hinavzov, oni fo sgrabljivi volkovi v' prijetnim ovzhjim oblazbilu; ino kdor fe s’ nijmi fprijasni, bo sgubil fvoje pofhten- je ino isvelizhanje. Taki ljudje fo dufhna kuga, ki nevidama po fvetu hodi ino lju¬ di mori. O koliko pofhtenih mladenzhov je she fkos nefrezhno kugo omotenih ino oftrupljenih, koliko nedolshnih dekliz ob divifhtvo ino pofhtenje okanjenih!! — Utih¬ ni pa tudi vfelej ltralti, hude ino grefhne navade fvojiga ferza, itrahovaj jih v’ sa- zhetku, zbuj fam nad sebo, de ne sanni- difh fam lebe pokrepzhafti, kadar po tebi veter hude fkufhnjave sahladi, sakaj: « Sovrashnik, veli fv. Peter, hodi okolj, ka¬ kor derezh lev, in ifhe, koga bi posherl. » Ohrani fvoje nedolshno ferze, ino bodi vfelej zhiftih mifel, befed ino djanj, sa¬ kaj, « zhilla dufha vezh velja, kakor vfe, kar na fvetu the toliho ženo ima,' » pra¬ vi moder Sirah. Vari fe perviga greha ino 9 beški pred njim, sakaj: « kdor fe per- ve ftopinje ne boji, drugo naftopi, Uetjo (tori, in’ fkoraj do vrata v’ hudobii tizbi. Perporozbi fe Bogu, Marii devizi, ino fvo- jimu svellimu Angelju-varhu, proft ga, de naj te pred greham svefto varje, ino naj te vfelej vodi po poti zhednofti ino sveli- zlianja. Pridejo pa shaloftni dnevi, o ne obvupaj, ampak fpomni fe v’ tesbavah ino v’ britkoftih na Boga vfmileniga Ozheta, de fe njegova fveta volja godi. S’terplenjem hozhe Bog nafho brumnoft, poterpesblivoil ino pokorfhino pofkufili; ako naf najde fta- novitne, bomo najdb per njemu tudi mi veliko plazhilo. S’ terplenjem naf hozhe uzhiti fposnovati revfhino tega fveta, ino fe njega bolj svefto dershati. » >— Take ko- riftne ino isvelizhanfke nauke je dajal bru- men ozhe fvojimu dragimu Gnu Ladiftavu. — Ljubi ftarfhi uzhite tudi vi tako 1'voje otroke, uzhite jih Boga prav fpo¬ snovati, niegove zhudne dela premifhlo- vati, ino ga sa vle dobrote sahvaliti. Bo¬ dite jim svefti angelji - varhi, uzhite jih mo- driga, brumnjga ino lepiga sadershanja, oj- ftro ino modro jih fvarite, ako grefhijo, zhe pa to ne pomaga, jih pa pravizhno ftrahovajte, ino sa nje neprenehama mo¬ lile ! Gorje bo liarfham, ki fvojih otrok po kerfhanfko prav ne redijo, shivo gaj- 10 shlo ali bizh li fpletajo, ktera jih ho ker- vavo tepla. « t Slaho sre j eni otrozi fo ker- vave fliibe sa reven fvet ino ftariflii lju- domorzi, ki fvojih otrok prav srediti rie fkerbijo, » pravi fv. Bernard. « Pregrehe raflejo, v nebo sa mafhevanje vpijejo. An- gelj bosbji klizhe: joj ino gorje! ljudem sivolj pohujfhanja mladiga fveta, ino isli¬ va knpizo le rdi boshje na semljo. » *) Nekiga dne sgodej sbudijo blagi knes Ladiflava, ino grejo sh’ njim ino s’ drugi¬ mi lirelzi na medvedov lov; sgodna dani- za jim je prijasno na nebu migljala. V’ veliki, temni dobravi le lov sazhne. Mla¬ di Ladiflav poda fe globokeje v’ dobravo ino ko po njej lem pa tje hodi, kar sa- gleda per nekima vrelzu mladiga medve¬ da, berlh le v’ germnvje fkrije, ino vftreli po medvedi pa ga ni sadel, medved sa- gromi, ino v’ berlog sbeslii. Lidillav hiti sa njim do berloga. Grosa ga fprehaja, ker premifhluje viloke ) .Skrivn. rasod. 16. pezliine ftrafhniga berloga. Sponmivfhi fe vfigamogozhnofti boshje, i'ezbe: « O Bog, kako modro fi ti la berlog napravili » Ko tako boshjo modroli premiflilu- je, Lar flifhi milo zhlovefbko vpitje le proti febi raslegati, oglai’ v’ vifokimu vel- bu ali oboku ltrafhuiga berloga slialoft- no vpitje milo ponavlja. Slifhal je profi¬ ti: « O Bog! kdo fi, vfrnili fe, vfinjili fe vboge firote! » Ladifiav je bil prav vfmi- leniga ferza, gre posablijozb V figa Itraha tjekej, od kodar le sbaloltno vpitje rasle¬ ga, ino najde, o frezhen saklad! nekiga mladiga mosha liudo ranjeniga. Od vfmi- lenja do nefrezbniga vnet Ladillav mu obe¬ sile rano, sadene ga na fvoje rame, ino ga nefe. kakor vfmilen Samarijan, v' grad. H’ temu pridejo priljudni knes s’ ltrelz- mi k’ domu, pa kako fe vftrafbijo, ko vi dejo, nevedijozbi, kaj fe je sgodilo, fvo- jiga fina nekiga plujza vfiga kervaviga pro¬ ti gradu nelii. Shlahtni Ladillav v’ krat¬ kim rasodene nefrezho ptujza. Nelo ga v’ hi- fho v’ pofteljo, ino mladi knes mu fam ftre- sbe, ino rano obesuje. O koljko je velelje llarfhev nad vfmilenim ferzam fvojiga fina! Ljubi olrozi! Bodite tudi vi tako vf- mileni Samarijani, kakor je Ladifiav bil. Vlmilite le vbogih, naj sbe bojo ptuji, ali domazbi, faj fmo vfi bratje ino fellre, otrozi eniga Ozheta nebefhkiga. Pomagaj¬ te jim, « faj Bogu pofojuje tu, ktir ubo¬ gi mu podeli, ino Bog mu bo s’ obreftjo ali zhinshem povernil. » Sam Jesuf vaf opominja k' vfmilenju do vbogih, ki pra¬ vi : « Karkolj enimu narmajnfhih bratov ftorile, to fte meni ftorili; zlo fhe kupi- za ( kosarz ) mersle vode fvojiga plazhila sgubila ne bo. » Pofebno pa vfmilite fe revnih bolnikov, pomagajte ino poftrefhite jim, tolashile jih s’ tim: « De Bog rani ino zeli, on vdari ino njegova mila roka bo fpet sdravje dala, » Opominjajte jih k’ terdnimu savupanju v’ Boga, v’ Jesufa Kri- Itufa. kateri je najbolj f hi pomozhnik v' bolesni. On lam klizhe ino vabi vfe, fofeb- no pa bolnike k’ febi rekozh: « Pridite k’ meni vfi, ki fe trudite ino fte obloshe- ni, jes vaf bom poshivel. » Vfmilena knesova drushlna sheli sve- dili od ranjeniga ptujza, kdo, od kodi je ino kdo ga je ranil? Vfi fo svefto poflu- fhali kader nefrezlinik fvojo nefrezho ino krivizo dopoveduje rekozh: « Jes fini Konrad, nefrezhen fin Roberta is Knes- 1 nije Moj ljubi ozhe ino veliko drugih vi- tesov ( shlatnih gofpodov ) fo v’ Paleflino v’ 1’veto deshelo lhli, fe tamkaj s' knivover- sa vero krishaniga Jesufa bojvat, od tifti zi j krat je sdaj dvajfet let, pa ni fluha ne da¬ ha vezli od njih. Moja draga mati fo pred ofmemi leti od farne shaloiti urnerli. Grafhino ino vfe premoshenje fo mi sapuftili, ker fim edin delesh (erb) bil. pa moja shlahta me je fkos svijazhnoft ob mojo doto perpravila, verh toljke ne- frezhe fhe fklenejo me umoriti. Ravno liito nozb, ko me je drugi dan sjutri ufmileni Ladiflav v’ berlogi na- dil, Cm sbeshal is grada, pridem pCsno v’ nozhi v’ temno dobravo k’ nekimu Vo¬ glarju, ki je tako ufmilen bil, de me je pod Itreho vsel, ino mi vezherje dal. She niCm shlize is rok poloshil, kar ftopita dva bradafta nesnana mosha v’ jifpizo, me sgrabita, zhes prag svlezheta, ino me hu¬ do ranita. V’ bran Cm fe bil tiranfkima mosliama poftavil, pa - kaj, ker Cm jima preflab bil. Romaj, komaj jima s pomozh- | jo voglarja v’ berlog sbeshim, od flaboiti na tla padem, in zhakam sadne ure. Pa j boshja previdnoft, o fkerbna mati! kleri | Cm fe v’ roke perporozhil, mi je refhe- nika poflala. » — t Solse ga polijej.0 po 'bledim mertvafhkim obrasu, vC prizhejo- zhi na glaf jokajo zhres njegovo nefrezho. Po tem vseme nefrezhen Konrad krish v’ roke, katirga je na perfah nofil, ino kufhne Kriftufove prefvete rane rekozh: « Ta fveti krisli, na katerim je moj Sve- lizhar Jesuf Kriituf sa moje ino vefolniga fveta pregrehe umeri, le farno ta fv. Krisli mi je oital od moje toljke dote, The ta krish bi mi bili vseli, pa ker je mefinga- fti, ino sa tolovaje malo žene ima, mi ga puftijo. Pa, kaj hozhem vezhi doto, ka¬ kor tebe moj krisliani Jesuf, o bodi ti moja tolashba tako dolgo, dokler pridem k’ tebi v’ fvete nebela, kjer fo moj ozhe ino moja mati. Ti pa ufmileni Ladillav moj najboljfhi prijate!, vsemi po moji fmer- ti ta mefingaiti krisli v’ fpomin mojiga hvaleshniga ferza, ta, kteri je na krishi umeri, bo tvoje ufmilenje, ktero fi meni fkasal, tavslienkrat povernil, on bo tvoja pomozli ino tolashba vfaki zhaf, pofeb- no v’ Gli. » Konrad dan na dan flabejfhi poftaj?., ino fedmi dan umerje v’ narozhju blagiga Ladillava. Ladillav vseme po njegovi finer- li mefingaiti krish, ga na fvoje perfi per- tilne rekozh: « Do mojiga sadniga sdilileja bodi moj vodnik, moje upanje ino tolashba v’ britkih tesliavah, Jesuf ufmileni! » Knesova drushina ne more posabiti sadnih befedi poboshniga mladenzha Kdn- ■ rada, kteri je v’ najboljfhih letih fvoje mladolti dar fatanfke lakomnolti nepra- vizlinim ljudem bil. Vezhkrat premifhlu- : jejo njegovo veliko nelrezho, ino Itralhno hudobijo lakomnih, ino ne millijo. de jih bo v' kratkim taka, ali fhe hujflu nefre- zha sadcila, Rriftjani fo fveto mefto Jerusalem fpct sgubili, Muhamedani (i ga ofvojijo, ino fo kriftjane neuimileno hudo imeli. Vsdi- gnili fo le kerfhanfki vojftiaki is Evrope, Ludvik IX, t S ve ti imenovan, kralj Franzo- fke desliele, vezh drugih vitesov, ino kne- sov, fe v’ Paleftino podajo vbogim kri- ftjanam pomagat ino fe sa fveto vero vojfkovat. S’ njimi gre tudi mogozhui Ri¬ hard. Rihard vseine fvoje ordshje, opaflie fvoj ojfter mezli, Bogu perporozbivfhi she- no ino ljube otroke, ino gre s’fvojimi voj- fliaki v’ franzofko deshelo, kjer je kralj Ludvik veliko* vojfkno trumo perprav- ljen, kriftjanam pomagat iti. Veliko bark na morji zhaka na kri- shanke. Ker fo site vfi v’ barkah bili, sa- pojejo duhovni lepo pefem: « Pridi fveti Duh! .... ino velelo odveflajo. Jutrajno fonze jim prijasno fveti, lavshent ino tav- shent ljudi jim frezho vofhi. Pervellajo i6 na otok Zipern, kjer G shivesha sa prihod- no nakupijo. Pa, o shaloft! flrafhna kushna bolesen fe krishankov v’ barkab loti. ve¬ liko vitesov pomerje. Ufmileni kralj Lud¬ vik lam obifkuje bolnike, jih tolashi ino | osdravljuje. VG, vG molijo ino proGjo Bo¬ ga sa odvernenje kushne bolesni; Bog njih profhnjo vflifhi, kuga neba. — Sdaj napove Ludvik egiptovfkimu kralju voj- fko, ako krifljanov prodih ne flori, ino jim odvsetih krajev ino melt nasaj ne da. Egiptovfki kralj odgovori: « Jes ne dam odvsetih krajev ino melt nasaj, tudi kri- fijanov prollih ne ltorim. » Zipern sapuftivfhi veGajo proti Da- mieti. *) Ker proti meftu Damieti veli njo, na enkrat fe vsdigne hud vihar na morju, ftrafhne globozbine fe odpirajo,. kakor bresdni globoki, vsdigujejo valove, kakor hribe vifoke, ki fe na barke podirajo. .Ve¬ liko krishankov v’ globozhini ftrafhniga morja fvoj grob najde. Po ltrafhni burji fe fpet svedri, na Boga sauplijozhi dove- 11 a j o bliso mozhniga mefta Damieti. Dru¬ gi dan sa rano ( sgodaj ) odmolijo jutraj- no molitvizo, ltopijo is bark na fuho, ino *} Damieti, mefto na ruki Nil, najmozhncjflri tabor v’ egiptovfki desheli. ■ I le s’ verftijo. Sdaj fe hudi boj sazhne s' Mu- hamedani, kteri fo fe s’ veliko armado kri- sliankam v’ bran poftavili, krishanki prema¬ gajo, neverniki padajo ino fplafheni sbe- shijo. Tabor Damieti 11 krishanki ofvojijo, kriltjane is fushnofti refhijo, ino jim sgu- bljene kraje ino meda nasaj dajo. Ludvik fposnavfhi fofebno boshjo mozh per pre- maganju nevernikov fe poda vef ponishen s’ fvojimi vojfhaki v’ zerkvo, ino sahvali Bo¬ ga sa frezhno premaganje Muhamedanov. i ? Zldovek! vefelje na fveti Shaloll ti rada greni, Nifo ne frezhni odfhteti Tudi najfrezhni nam dni. Via verna Evropa fe vefell krishan- kov junafhkih, ino povfodi hvalno pefeni pojo sa frezhno premaganje nevernikov ino sa refhenje kriftjanov. Pa krishankov vefelje fe je v’ sha- loft fpremenilo; kervave vojfke fhe kon- za ni. Muhamedani, neufmileno tiranfki ludje, bersh sbero veliko trumo vojakov, ino grejo s’ vfo mozhjo nad krishankej \b - —T kterih je malo fhtevilo bilo. Hud boj fe sopet sazhne, krishanki omagujejo, Mu- bamedani premagajo, barke jim vsemejo, ino mahoma vfe pomorijo. Le farno ime- nitnejfhi vitese v’ fushnoft shenejo, sa ka-i tere veliko fhumo dnarjov dobiti upajo.' Med fushnimi je tudi hudo ranjen Rihard bil. Nefrezha krishankov fe v kratkim po evropejfkih deshelah rasglafi, vfe shaluje ino po fvojih rajnih sdiliuje. Marfkatera bla¬ ga knesinja premilo joka po fvojim rajnim j knesu, kteri je v’ globozhini flrafhniga morja fvoj grob najdil; marfkatera mati sdiliuje po fvojim rajnim Gnu, ktiriga kri ptujo semljo barva; marfktir otrok obsha- luje preveliko nefrezho fvojiga dragiga o/.lieta. kteri v' tiranfki fuslmofti jezhi. Med tem fe mir ftori s’ Muhameda- ni; vjeti bodo odkupleni ino is’ fushnofti refheni. Hudo ranjen Rihard pa je bil per- moran v' bolnizi ( fhpitali ) v’ Egiptu ofta- ti, zhakaje sdravja ali fmerti. Bogaboje/.ha Rihardova drushina ( fa- milia ) svc nefrezho blagiga knesa, de hudo ranjen v’ bolnizi v’ fushnofti jezhi. Vfi fe premilo jokajo, pofebno pa shalu¬ je shlahtna gofpa Notburga. Zhes dolgo sazhne Ladiflav fvojo ma¬ ter tolashiti rekozh: « Ljuba mati! ne jokajte toljko, boshja volja fe je sgodila, faj nam bo Bog fpet pomagal, faj fe On nfmili, kjer je lila. » Jes posnam prav bogatiga mosha v’ nafhi okoljfhini, Al¬ bert mu je ime, njemu bozhemo pol na- lliiga premoshenja saftaviti, de nam le potrebno fhtevilo denarjev da, ljubiga ozhela is fushnofti refhiti, sakaj vfe na- Ihe premosbenje ni toljko vredno, kolj- kor nafh dragi, dragi ozhe. Shaloftna ma¬ ti objamejo fvojiga Ladiflava, ter reko: « Pojdi k’ Albertu, prod ga, naj nam v’ taki lili pomaga, sallavi mu polovizo na- fhiga premoshenja, de bomo le ozheta odkupili, ino fe njegoviga prihoda hitreje vefelili. Ladiflav gre k’ bogatimu Albertu, naredita pifmo, v' kterim mu polovizo premoshenja saftavi. Ladiflav dobi potreb¬ no fhtevilo dnarjev ozheta is fushnofti od¬ kupit, pa ne vedo, kako bi dnar v’ Egi- pet poklali, ino kdo bi ga tjekaj nefil. Ker tako fim pa tje miflljo, Ladiflav bersh fklene fam v’ Egipet iti, ino fvojiga ozhe¬ ta odkupiti. Mati mu branijo fe v’ toljko nevar- noft podati, pa Ladiflav fe ne da prego¬ voriti, rekel je: « Moja dolshnoft je, ako ravno shivlenje sgubim, ozheta refhiti. Ta mefingafti krish, ktiriga na perflh nofim, bo moj vodnik, moja pomozli, moje vfe. Drugi dan sa rano fe na pot poda. Ljubi otrozi! vidite, od kakfhine go- rezhe ljubesni je bil Ladiflav do fvojiga ozheta vnet, v’ {inertno nevarnoft fe sa¬ nje poda. O pofnemajte njegov lep isgled, fkerbite sa Tvoje ljube liarfhe, podpirajte jih s’ podporo ljubesni ino ufmilenja, po- vernite jim Taj nekoliko dobrot, ktere To vam toljkokrat delili, in Ozhe nebefhki vaf bode povfodi blagollovil. Sjutre, preden fe dan sori, fe poda Ladiflav na pot. Slovojemozhi od ljube matere ino feftre Katrize, poklekne ino moli: ' J « Ozhe! ti mene ohrani, Vodi me-varno povfod, Vfake nefrezhe me brani Ti ft mogdzhin Gofpod. Proti vezheru pride s' teshavo na verh vifoke gore, njegov jesden konj od terde hoje opefha. Strafhna globozhina fe pod njim odpira, sraven pa fhe saide ino pravo pot sgubi. Ker tako na gora- 21 zhini ftoji in mifli, kaj bi iloril, kar flo- pi pred njega prav prijasen dvzhar, ino tnladiga vitesa tako nagovori: « Shlabtni gofpodizh! vi fte fe sajfhli, tukaj fterma pot v’ ftrafhno globozhino dershi. » Ov- zhar ga v’ Tvojim fhotorju prenozhi, ter mu mleka ino fadja sa vezherjo da. Dru¬ gi dan sgodaj mu pot pokashe na zelto, ktera proti morju pelje. Ladiflav fe ov- zbarju sa poftreshbo prav lepo sahvali, ino jesdi prav sbidane volje naprej. Ro- tuej je lakomni Albert junakoferzliniga Ladiflava hojo v’ Egipt svedel, gre. o fa- taufka svijazhina! s’ nekim krivizhnim mo¬ škem v’ grad, Notburgo perfilit, de naj vfe premoshenje s’ gradam vred njemu sa pofojene dnarje v' ialt da, zhe ne, mo¬ re pa pofojilo v’ ti uri verniti. Notburga, blaga knesinja prod sa poterplenje, pa vfe nizh ne pomaga. Rrivizhni mosh ( ‘pravdat - je bil ) bersh piftno tega sapopadka naredi: « Vfe premoshenje s’ gradam vred Albertu sa pofojene dnarje bres, debi bil terjal, vlaltlm. » — Sdaj ji da pravdar pifmo v' roke s’ tim opominjkam, ako ne pod- pifhe, bode hudo terpinzhena ino vtnor- jena. Pravizhna Nolburga pa oftane ne¬ premakljiva, rekla je: » Rako bi jes kri- vizhno pifmo podpifala ino vama blago- 2? . , I sberlnima vfe premOshenje s' gradarn veed ' vlaftila, ker moje ni, ampak žele drushi- 1 ne? Na to oba huda jesa tere, sgrabita 1 ] eden Notburgo, drugi blago Katrizo, obe 1 hudo terpinzhita, ino v’ je/.ho pahneta. 11 Drugi dan proti vezheru prideta ne-i 1 ufmilenza k’ jezhi, odpreta jo, iuo pote- ^ gneta flabo Notburgo is jezhe, fmert ji I s protita, ako sdaj lift ne podpifhe, pa pra- 1 vizhna Notburira fe brani to krivizo fto- 1 riti. 1 Sduj oba ferd slomi; primeta Not¬ burgo, versheta jo na tla, jo oflepita, ino flie v’ temnejfhi jezlio firdto versheta. Blaga Katriza je mdgla materno ne- frezho gledali, zhes katero fe je premilo folsila. Tudi jo ranita, ino v’ jezlio nasaj porineta. Sdaj ll ofvojita blage fainilie pretno- shenje, fe goftujeta ino po kervizi savshiva- ta ptujih rok kervavo blago, ne miflita na ojltro boshjo pravizo, kteri v’ iti mo- gozhe ni. 5 7 7 Ladi/lav frezhno dojesdi do primor¬ ja, ko je barka ravno perpravlena ftala id i- ta ie j‘ t- o o M )- i- a >- 23 v’ Afriko fe odpelali. Ker fe tako vefelo : vef samaknjen v’ barki bres vfiga ftrahu pelja, kar pomifli na ljubo mater ino na feltro rekozb: « O moja ljuba mati ino jleitra! molite sa me, de frezhno pridem na Afrikanfko primorfko dershavo. » Ve¬ felo fe barka sbe zheterti dan po morji siblje, mornarji vefelujejo ferzhno vbsh- njo ino li vefelizo pojo. No to pride kor- mauiz ( veflar, ) ino prerokuje barkadarju ftrafhno burjo. Kar je prerokoval, je rel- niza bila. Kmalo po tem fe stemni, huda ura fe perblishuje, Itrafhni vihar vltane, ino valove, kakor hribe vifoke vsdiguje, kteri vtonjenje barki protijo. Sdaj sazhne grometi, blifk sa blifkam, grom sa gro- ttiam vdarja, vli trepezhejo, sdihujejo ino molijo v’ barki od ftraha. ( Strafhna bar¬ ja prelomi jadreno drevo, barka le verti vli mornarji fo omotizhni ino vertoglavi. Zelo nozh hudi vihar hrumi, le proti ju¬ tru fe svedri. Pa kako fe sazhudijo, kader deshelo sagledajo. Burja jih je na Tripolfko pri¬ morje sanella. *) Komaj roparfki Tripolitani kerfhan- r- la *) Tripol je talovajfka deshela v’ Afriki v’ Črtil- ttitn morju. 24 fko barko sagledajo, kar na njo planejo, vfe vfe pomorijo, ino premoshenje vsame- jo. Tudi blagi Ladiflav s’ fulzo hudo ra¬ njen bres vfiga savedenja s’ fmertjo rinja. Zlies dolgo fe sbrihta, pa smertni pot ga polije, ker vfe vfe okoli febe na morfki bregi pomorjeno vidi. Ker tako nefrezho pomorjenih mornarjev premifhluje. kar flifhi nekiga tele-befede govoriti: « Je fhe kdo med vmorjenimi shiv, naj fe oglali ? » Vbogi Ladiflav rahlo sdihne: « O ufmili, ufmili fe ! » Na to pride k’ njemu flar, ftar mosh s’ fivo brado, preifhe njegovo rano, pa kako fe sazhndi, ko melingafli krish ua perlih mladenzha najde. « Kri- Itian fl, pravi liarzhek, sa te hozhem fker- beti. » Bersh mu v’ rano balsama vlije ino jo obesile, po tem ga na fvoje rame sa- dene ino ga nefe s’ ftraham pod semljo v" neki berlog. V’ berlogu mu poliljo is maha naredi, ga rahlo v’ tajifto poloshl, ino mu da malo prav dobriga vina, de fe pokrepzha, rekozh: « Sdaj le miren bodi jutro te bom sopet obifkal, millim, de ti bo she bolfhi, odene ga s’ fvojo fuknjo, ino gre fvoj pot. Drugi dan ftarzhek sgo- daj pride, mu obesile rano, ga v’ hifho nefe, ino sa-nj fkerbl, de osdravi. Zhes neke tjedne Ladiflav osdravi, pa mile folse ga polijejo, ker vidi de je fushen ljutnikov ali divjakov, ino vfiga obropan; « Oh, kako bom jes, sdihuje blagi Ladiflav, fvojiga ljubiga ozheta is egiptovfke fushnofli odkupil, ker Cm fam fushen, ino tolike fhume denarjev obro¬ pan ; o Bog ufmili fe !! »»» auBgjuuBsr« Komaj de je Ladiflav osdravil, je she mogel na polju teshko delati. Vpreshen je bil sraven tiftiga ftar- zheka v’ en jann, kteri mu je v’ bolesni takd fkerbnd poftregel. Kopala ino orala fla vkupej na polju, kakor per nal' voli, ino eden drugiga tolashila v’ taki nefre- zhi. Eniga dne moreta na vifoko goro po dervd iti, is gorezhine vifoke gore fe dalezh dalezb okoli vidi. Sdaj sazhne fivi ftarzhek k’ Ladiflavi tako govoriti: « Moj dragi mladenezh! glej tam vifoko gord, zhes taifto je is tih barbarfkih fel pot, kat j ra v' Egipet pelja. Ti C kriftjan; de G takolhin, Cm s6 te fposnal, kadar fim tvojo rano obesoval. Na tvojih perfih fim najdel mefingafti krish, kterimu hvalo daj sa ohranenje fvo- jiga shivlenja. Krish, na katerim je nafh Svelizhar Jesuf Kriftuf vmerl, je tehe ova- roval pred fmertjo. Tudi jes fim kriftjan, ino vfaki dan na tihotna Boga molim ino k’ njemu sdihujem sa pomozh ino sa po- terpeshlivoft «. Sdaj le pojdi zhes te vifoke gore v’ Egipet fvojiga ozheta ifkati Bog te fprerni! » Ladiflav objame fiviga ftarzheka, oba fe folsita, sahvali fe sa vfe dobrote, vse- me jokaje od njega Ilovo, ino gre fvoj pot. t Starzhek sadene derva na ramo, ino gre domu. Pa, joj! komaj de h’ domu pride, ga she njegov gofpod savolj mla- denzha Itrahuje, kje je? Ino ker meni, kar je tudi refniza bila, de mu je on pot v’ beg pokasal, vmori fiviga lushniga ftar- zhka njegov lahni gofpod. t Shtir mefze je hodil Ladillav zhes. Iterme gore ino ftrafhne pufhave v’ Egi¬ pet. Hudo fe mu je na poti godilo, glad, shejo ino grosovitno vrozhino je terpel. — Ko pride v’ Egipet na veliko reko Nil, vseme vodnika, de mu je pot kasal. Zhes dolgo prideta v’ ftralhno pufhavo, ! kjer fo nesmerjene planjave rasbeljeniga pefka. Ko tako po ftrafhni pufhavi poto- a 7 vata, na nagloma vftane hud veter. Ka- zhe fe pod semljo v’ kazhnjake fkrivajo, divja sver rjove ino v’ berloge beshi. Vo¬ dnik v’ nebo pogleda ino obledi. Ladiflav ga prafha, kai ti" je, de fi tako bled ino preftrafhen ? Vodnik rasodene prihodno nevarnoft rekozh: « Vrozh veter, kakor plamen bo vftal, ktir s’ fvojim ftrupam ljudi ino shivino mori. » Komaj vodnik ne- vamoft napove, she fonze otemni, le fa¬ rno gor^zhi kr<5g fe na nebu vidi. Sdaj vflane vrozh veter, kakor plamen, vodnik sgine ino ga ni vezh. Ladiflav fe prime sa neko seleno drevo, glavo v’ semlo per- pognajozh zhaka pofledno uro. Dolgo v’ nozh vrozh veter vlezhe; le proti jutra neha. Sa tem perlesejo ftrupne kazhe is kazhnjakov, divja sver is berlogov, ino sazhne nevfmileno rjoveti. Levi ( oroflani ) rjovejo, de komaj odglaf ali hrum ponavlja njih ftrafhno rjovenje. Ladiflav vseme mefingafli krish v’ roke ino moli: « O moj Svelizhar Jesuf Kri- ftuf ! mogozhni Gofpod ! vfelej fi bil moj pomozhnik ino refhenik v’ nevarnofti, o pomagaj, pomagaj fhe sdaj meni v’ tdljki fili ino v’ nevarnofti. Tebe, ki gromezhimu gromu tihoto sapovefh, ino rjovezhe leve krotilli, proflm refhi me! » Po tim vef ferzhen vftane ino rezhe: « Hodim naj 28 po dragah fmertniga mraka, hal Je hu¬ de ne bom, ker fi ti o Bog per meni! » *) Lubi bratje ino feftre! tudi vi fte popotniki pod milem ftmzam, ki vezhkrat | po nevarnih potah, po dragah fmertniga mraka hodite, o sberite fi Jesufa Kriftu- fa tovarfha, kakor fi ga je sbral blagi Ladiflav; naj bo on vafh vodnik, tolash- nik ino pomozhnik v' vfaki nevarnofti inO v’ lili!! Ladiflav gre vel boshji volji vdan Ivoj pot naprej, proti poldne pride k’ ne¬ ki llermi gori, glad ino sheja ga hudo llifka. Ker tako po pufhavi okoli gleda, ilkaje kako ladunofhno drevo ali kaki vreliz, de bi fi shejo pogafil, kar sapdsi rjovezhiga leva k’ neki pezhini hiteti. Go- t6v, more ondi kaki vreliz biti, pravi Ladiflav. Gre, kadar je she lev odfhel, gledat, ino najde, o vefelje! pod pezhino vreliz, is kateriga hladna voda isvira, sra- ven pa dateljnavo drevo polno sasorjeni- ga fadja. *) Pf. ». 29 Glad ino shejo (1 bersh potolashi, ino gre yef pokrepzhan fvoj pot naprej. Svezher, inrazhilo fe je she, pride k' ne- kimu berlogu, vfede fe na kamen, ino fe- dezh vpehan vezherno molitvizo moli. Ko tako k’ Bogu sdihuje, sagleda globokeje v’ berlogi fkos raspozheuo pezhovje ( fpranje ) luzb fe fvetili. Ladiflav luzh sagledajozh fe sazhudi ino savpije: « Kdo koli (1 v’ tim berlogu, vfmili fe vbogiga pot sgrefhivfhiga popotnika! » Komaj isgovori, kar saflifhi prijeten glaf neke fvete pefme fe proti febi raslegati. Ne- befhkiga petja glaf Ladiflava vneme, so- pet savpije; « O kriftjan, fprejemi me! » Na to fi perfveti is berloga ( grote ) neki flv zhaftiven ilarzhek, njegov laf fe , je fvetil ko frebro, njegova obleka je bi¬ la is palmoviga lilija, ino Ladiflava tako nagovori: « Ptujiz, Bog te fprimi! Tukaj vidifh fiviga ftarzbka, trepeti v flabofti ino ttarofti. Blishej, blisbej Itopi v’ R.oberto- vi berlog, le s’ meno pojdi. « Ladiflav poln pofhtovanja gre s’ ftarzhkam v’ ber¬ log. Zbaftitlivi ftarzhek mu prinefe kru¬ ha, fadja ino vode, vfedeta fe pod palmo¬ vo drevo ino ptujza prafha: « Kako fe t 1’be po fveti godi, ino ktero nakljuzhje te je v’ te nesnane nevarne kraje pripe¬ ljalo? « Ladiflav rasodene zhallitlivimu 3o ftarzhku fvojo ino fvojiga ozheta Riharda shaloftao pergodbo. Po tem, ker je she pufhavnik njegovo shalofi.no sgodbo, ino ime svedal, jokaje Ladiflava objame ino rezhe: « Bog te sprinti, fin mojiga prijatla! I fam Bog te je k’ meni v’ pufhavo pri- neGl, de bom tebi povernil tvojiga ozheta meni ftorjene dobrote. Jes Cm Robert, nefrezhen Robert is Knesnije, ki she dvajfit let tukaj v’ pufhavi teshave terpim, moja shena ino moj Gn Konrad me pa she sdaviiaj mertvinza objokujeta. » Komaj Ladiflav ime Konrada saflifhi, ga folse polijejo. Pufhavnik ga prafha, saka j fe tako premilo folsi? Oh ! Kaj bi le ne jokal pravi Ladiflav, ker fe fponim na vafhiga nefrezhniga Gna Konrada. V' kratkim perpove Robertu shaloftno sgodbo njegove familie (rodovine.) « Vafha, shena, je djal, je od shalofti sa vami umerla r vafh Gn Konrad je pregnan od fvoje la¬ komne shlahte is grada, ino vfe dote obropan. Hudo ranjeniga Gm najdel, ko Gm na lovu bil, ,v’ nekim berlogi s’ fmer- tjo rinjati. Na rame Gm ga sadel, nefil na fvoj dom v’ grad, kjer je potem tudi v’ kratkim vmerl. » Sdaj vseme Ladislav mefingafti krish v’ roko ino rezhe: » Ta menGngafli krish, ali ga fhe posnate ? je na perGh noGl, edina dedfhina od vGga i 3i blaga, ta mefingafti krish je umirajozh v rokah imel, ino k’ Jesufu sdihoval, na pofledno ga je pa meni fporozhil, kteri je v’ toljkili fmertnih nevarnoftih moj refhenik bil. » Zhaltiven ltarzhek vseme krish v’ roke, Jesufove rane kufhne ino rezhe: « O fveti krish, Jesuf Kriltuf! ki li pomozhnik v’ fmertni britkofti mojimu finu Konradu bil, bodi tudi moj pomozhuik sdaj v’ pofledni uri, « to isrezhe ino — vmerje. Nobeno vpitje, nobeno klizanje ga ni obuditi samoglo, ne sdramiti is frnert- niga fpanja, fhel je v’ fvete nebefa vshi- vat plazhilo fvojiga truda. Ladiflav jamo iskoplje, dene truplo brumniga Roberta v’ grob, s’ perftjo ga sagerne, na grob, poklekne ino moli sa njegovo dufho. as susmsrDssa ’ •> ouBSuaisr« •> Drugi dan sa rano gre Ladiflav, prav shaloften je bil, fvoj pot naprej. Zheterti dan pride proti poldne k’ neki hifhizi, pred hifhizo najde delavno gofpo- dinjo, prav rasgovorna je bila. Po kratkim govorjenju od nje sre, de fo njegov ozhe 32 komaj pol ure hoda od ondi v' neki bol- nizi ali fhpitalu. » Vezhkrat, je djala prijasna gofpodinja, v' holnizo fad na prodaj nofim ino ravno takfhniga ftarzhka, kakorfhniga mi fte popifali, vidim po dvorifhi fdm pa. tje hoditi, ki zhaka odrefhenja is fushnofti Ladiflav fe gofpodinji prav lepo sahvali sa to povdft ino gre fvoj pot naprej. Vef v’ miflih fe vfede pod Palmovo drevo, ino fam feboj tako govori: « Raj je meni sazheti, tolovaji fo me ob dnar pripravili sa katirga bi imel ozheta odkupiti; pri- jatla tukaj nimam, de bi mi potrebno fhte- vilo pofodil; materi ino feftri na dom sa dnar pifati, ino njima mojo nefrezho raso- deti, ni fv^tvavno, sakaj zhes mojo nefrezho bi filno shalovale. » "V’ taki Cii vseme meCngafti krish v’ roke, kufhne Jesufove prefvete rane re- kozh ; » O fveti krish; k’ tebi jes perbe. shim, pomagaj ino fvetuj mi, kaj mi je ftoriti? » — Po tem objame ino kulhne fveti krish, ino na enkrat mu ta dobra mifel v’ glavo pade. » V’ bolnizo pojdem bolnikam ftrdzh, per ti perloshnofti bom lehko s’ ozhetam govoril, jim ftregel ino shaloften lian jim polajfhal. » Gre v’ bolnizo k’ vikfhim zhes bolne fushne, ino ga profi sa flushbo v’ bolnizi. Vikfhi mu rad flushbo da. 33 Dolgo zhafa je ltregel bolnikam, To- Tebno Tvojima ozhetu, ne rasodejozh, kdo de je. Riharda mladiga poftreshnika pri- jasnoft ino ljubeseu Tofebno gine, prafha ga sa ime, ino kje je doma? Mladenzha folse polijejo, objame ozheta Riharda ino rezhe: » Jes fim - vaTh fin - Ladiflav!.... » VG fushni Te zhudijo zhes sgodbo. Vikfhi zhes fusline sve sgodbo mladenzha, ga k’ Tebi poklizhe, ino ga prafha, kako je tu Tem prifhel ? Ladiflav bersh rasodene Tvojo neTrezho, rekel je: » Svoje domovanje sapuftivfhi podal Tim Te zhes morje v’ Egipel s' veliko Ihumo dnarjev Tvojiga ozheta is fushnofti odkupit, pa na morji ftraThna burja vftane, ino naTho barko saneTe na TripolTko primorje. Tripolitani planejo na njo; jo obropajo, ino vfe vfe pomorijo: le Tamo jes fim s’ zhudno bo- shjo pomozlijo The per shivlenju oftal, ino sb.eshal. Tukaj v’ Thpitalu hozhem tako dolgo Tlushiti, dokler potrebne Thume ne saTlushim, s’ njo Tvojiga ozheta od kupit. Vikfhi, od toljke ljubesni otroka do ftarfhev vnet, bersh Riharda proftiga ftori, ino toljko jima na pot da, de lahko domu prideta. Oba Te Terzhno sahvalita, ino grelta veTela proti domu, nevedijozha, v’ kaki nefrezhi jih doma blaga Tamilia zhaka. H Srezhno prideta Rihard ino Ladiflav v' fvojo deshelo. Ko prav vefela proti domovanja grefta, frezhata nekiga ftariga firomafhkiga romarja, kateri je namenjen bil v’ fveto deshelo iti, ino tam fvoje grehe ohjokat, fe fpokorit, ino miloft boshjo sadobit. Vfmileni Ladiflav vbogiga romarja tako nagovori: » Vbogi romar, vfmilenja vreden! ti (i namenjen v’ Pale- llino v’ fveto deshelo na boshji pot iti, pa vedi, de je fdno nevarna ino teshavna pot tam tje, teshko jo bofh dohodih Le s’ nama pojdi, prenozhil bofh nizoj per naf, sjutri pa snafh fvojo pot naftopiti. » Romar fe k’ njima v’ vbs vfede, ino govori: » Jes nilim vajniga vfmilenja vre¬ den, tudi ne prijatla na fvetu, de bi sa- mogel me tolashiti, sakaj moja pregreha, moje hudodelftvo vpije k’ Boga sa ma- fhevanje, ino le ojllro fpokorjdnimu mi sna Bog miloftliv biti. » Ko fe she bliso grada pelajo, kjer je Rihard ino Ladiflav doma, romar obledi ino režite : » Poftojta, moja velt me fdno pezhe, kadar fe k' temu gradu perblishujem. » 35 Na to obftojijo pred dvorifhnimi vrat¬ ini, ino romar govori: » Jes Cin Albert, nefrezhen Albert, fkos lakomnoft, krivizo ino ftifkanje vbogib Crot Cm fi fvojo veli podshgal, de sdaj od nje hudo preganjan nikjer pokoja ne najdem. Lakomnoft je pomorila v’ tnojimu ferzu vfe dobro. Nozh ino dan Cm lirepeuil po zhafnim blagi, dnar Cm kupzhal, tako dolgo, dokler me je peklenfki fatan zhifto v’ fvoje sa- derge vjel. Ni fe mi .{milila nobena ne- dolshnoft, nobena Crdta, satorej tudi jes niCm vfmilenja vreden. Od hude vefti gnan sapuftivfhi vfe fvoje premoshenje hodim sdaj po fveti ifkajd mirno veli, pa jo ne najdem; le folse ino ojftra po¬ kora mi jo bodo sadobile. Vama pa blaga mosha ! Cm narvezho nefrezho prizhinil. Od nekiga krivizhniga pravdarja sapeljan, kteri sdaj v’ tim gradu fe goftuje, ino od lakomnofti zhifto vjet Cm C sa pofojene dnarje grad ino vfe vafhe premoshenje vlaftil; blago Notburgo ino Katerzo Cm pa, ki nifo hotle krivizhno pifmo podpifati, obe v’ jezho pahnil, ino nedolshno Not¬ burgo, o nevfmilenje! oflepil. Jes ne pro- Gm sa vfmilenje, ampak le sa pravizhno j fhtraCngo ino sa odpufhanje mojiga hu- dodelftva. » - Ladiflav komaj sv£ nefrezho fvoje ljube matere ino feftre, kar odpre 36 dvorne vrate, hiti s' mezhern v' roki zhes ftopnje ( fhtenge ) v' hifho, najde nev- fmilenza v’ nji; bersh sgrabil ga je re- kozh: » Stoj hudobnesh, Itoj! Kje ib moja mati, kje moja ieftra? Tvoja ura je vdarila saframovaviz! berfh me pelji v’jezho!... Na to prideta Rihard ino Albert. Komaj de k’ jezhuim vratim pridejo, she Uifliijo premilo vpitje nefrezhnih v’ jezhi: »> O vmorite naji, fmert bove loshej pre- itale, kakor pa od glada hudo terpinzhane v’ temni jezhi. a Bersb fe duri jezhe odprejo, blede, fuhe kakor fmert pridete Notburga ino Katerza is jezhe. Rihard o- bjeme fvojo sheno Notbugo, Ladiflav fvojo feftro Kalerzo, vefelje fnida blage fami- lie popifati ni mogozhe. Krivizhni pravdar bil je vprizho vfih k’ fmerti na ognju obfojen, pa vfmilena Notburga je sa njega profila, ino ga od ognja refhila. Bil je po lem ravno v ( taifto jezho pahnjen, v’ kateri je blaga Notburga dve leti jezhala, v’ kateri je tudi ofern dni po tem v’ obupu vmerl. Alberta pa savoljo njegoviga kfanja proltiga ilorijo, de sna, kakor je she namenjen bil v‘ fveto deshelo iti, tam na grobi Jesufa fvoje grehe objokati ino fe 1'pokoriti. — Rihard je dal temno jezho, v’ kateri je blaga Notburga dve leti sdihovala podreti, 3 7 ino ravno ondi lepo kapelzo v zhalt fve- timu krishu fosidati. V’ kapelzo poftavi mefingafti krish olepflian is shlahtnim dia¬ manti. \ 7 fak dan fe je shirala blaga Ri- hardova familia v’ kapelzi, ino je boshjo previdnoft vifoko zhaftila! Ljubi bratje ino feftre ! t Slifhali fle, kako dalezh je lakomnoft ino kriviza Al¬ berta ino krivizhniga pravdArja fpravila, ino kako hudo je oba veft pekla. O varite fe lakomnofti ino krivize, sakaj, » Kore- I nina vfiga hudiga je lakomnoft. » Boljfhi je revnimu bhi ino mirno veft imeti, kakor pa tavshente krivizhno pofeftti, ino jih v' nepokoju vshivati. V’ miru s' Bogam shi- veti, ino mirno veft imeti, to je na semlji ] naj slilahtnej blago, ktero nam uafhe shivlenje fladi! 4 9 SVETA D E S H E L A ? Lit pod milem fonzam imenitnejfhi ino fvetejfhi deshele sa kriftjane, kakor je fveta deshela Paleftina, kjer je nafh Sve- lizhar Jesuf Rriftuf rojen bil, sa naf gre- fimike terpel, ino na gori Golgoti vmerl. Tamkaj fe je Jesufovo fvetlo fonze, fonze isvelizhanfke vere pervizh safvetdo, ino s’ fvojimi sharki temine zhlovefhke pameti rasfvetlilo. Tamkaj tezhe fveti potok Jor¬ dan, v’ katerim je Jesuf od Janesa ker- fhen bil, tamkaj fe vidi pufhava, v’ kate¬ ri le je Jesuf fhtirdefet dni poflil, tamkaj ftoji prijasno morj6 Genezaret, na katerim je Rriftuf vihar vftanovil, ino po kraju rezheniga morja nar raji hodil, uzhil, zhudeshe delal, ino fe vfnn ljudem fkasal, de je pravi boshji ^in, ino Svelizhar zhlo- vefliki. Paleflina je tailia fveta deshela, kjer je Jesuf hodil, uzhil, grefhnike fvaril, bolne osdravljal, shaloftne lolashil, ino s’ zhudnimi deli ino s’ fveliini zhednoftmi rasdjal sanke ( saderge ) pregrefhniga ferza. Tamkaj fe je lepo Jerusalemfko melto blifketalo, s’ šalim tempelnam, s’ verlim sidovjem; tamkaj fe vidijo velizha- ftne lepe gore, kakor bljfka gora, kjer je Jesuf vef samaknjen k’ nebefhkimu Ozhetu molil, ino kervavi pot potil, od kodar fe vfa lepota Jerusalemfkiga mefta vidi, zhes katero je Jesuf milo jokal savolj terdov- ratnofti Jerusalemzov; gora Golgota ( Kal- varia, ) kjer je Jesuf krishan bil, ino v’ fushnoft latana vklenjene boshje otroke odrefhil. Kdo kriftjanov ni shelen brati ino vediti taifte fvete kraje, kodar je nafh ljubi Svelizhar hodil, uzhil, zhudeshe delal, terpel ino vmerl ? - V’ kratkim jih tukaj najdete popifane. *) V’ Asji je obljublena deshela Pale- liina, Turk v’ nji gofpodari. Od jutra fe * ) Asja je med petimi deli fveta pervi del, r’ katerim je Bog nafhc perve ftarifhe ftvaril. 4 ° dershi pufhave Arabje, proti vezheru ali sahodu fredosemeljfkiga morja, proti feve- rju, t Sirje, ino proti jugi kamnitne Arabje. Paleftina ni velika deshela, flieft ino tri- defet mil dolga ino dvajfet fhiroka, toljka je, kakor korofhka ino fhtajarfka deshela fkupaj. Ob zhafu Rriftufovim je bila mo- zhno rodovitna deshela, lepa, kakor boshji vert, sa vfe prav rodovitna tla. Rodila je dofti shita, fadja, vina, ino vfih potrebnih rezhi. Vfe gore fo bile rodovitne, mar- fkatere drevefa, kakor figov« ino marga- rAnove ( ©vaijatiipfrf&flum ) fo trikrat, tudi fhtirkrat v’ leti rodile, vinfka terta je po dvauajft, tudi po fhtirnajft funtov teshke, ino en komolz dolge grosde rodila, jagode fo bile tako debele, kakor fo per naf brefkve, s' eno befedo, deshela je bila, ki fe je med ino mleko v’ nje zedilo. Sime nimajo tam tako hude, kakor pri naf, ino kadar naf fhe huda sima ftifka, je v’ Paleflini prijasna fpomlad. O veliki nozhi fe tamkaj shetva sazhne, ino terpi do binkufhlih. Tri miljonev prebivavzoY je fhtela. Paleftina je mozhno gorata deshela, od feverja do juga na obeh krajih reke Jordana fe gore vsdigujejo. Narimenitnej gore fo: i. Libanon, Na rezheni gori fo raftli 4 * vifoki, lepi ino difhezhi zedri, s' takim zedrovim lefam je bil lepi ino dragi Salo¬ monov tempel vloslien. Danafhni dan ze- droviga lefa na Libaui malo najdelh. 2 . Nebo. Js te gore je Bog Mosefu obljubleno deshelo pokasal, rekel mu je: » Vidifh, ta je deshela, ktiro Cm Abrahamu, Jsaku ino Jakobu s’ perfego obljubil. Glej! pokashem ti jo, v’ njo pa ne pridefh. » Na ti gori je tudi Mosel’ vmerl. 3. Kvarantania. Na ti gori je bil Jesuf od hudizha fkufhan, ki mu velike krale- ftva ino njih zbali kasbe rekozh: « Po¬ glej, kolika lepota ino dragota je ta! Vfe to je v' moji oblafti, komur hozbem, lahko dam. Tebi vfe v’ oblall dam, farno to mi flori: padi pred mene na kolena, ino moli me . » Jesufu fe je sadofli she sdelo, sagromi mu rekozh: » Poberi fe prozh od mene fkufhnjavez, sakaj fv. pifmo nam le eniga Boga moliti sapove, ino njemu famimu flusbiti . » 4- Tabor. Narlepfhi gora judovfke de- shele. Na ti gori fe je Jesuf fpremeuil, njegov obras je fijal, kakor fou/.e, kakor beli fneg fe je njegovo oblazbilo fvetilo. Njemu fe perdrusliita v' nebefhki zhafti vfa fpremenjena Mosef ino Elija. 5. Karmel. Lepa vfa selena gora na 42 fredosemeljfkiin morju ima bliso dva tav- shent berlogov, najimenitnejfhi fo preroka Elija ino Eliseja, v’ teh berlogih fo posnej mnihi ino pufhavniki prebivali. Od gore Karmel imajo mnihi karmelitarji fvoje ime. Na ti gori raftejo lepe hraftove in jelove drevefa. 6 . Gora Juda bliso mertviga morja. V’ berlogih gore Juda fe je David fkril pred kraljem Savlam, ktir ga je hotel vmoriti. 7. Silo. Bliso td gore je bilo mefto Silo, kj£r je bila fkrinja savese trifto let s’ hranjena. 8. Garazim. Na ti gori fo imeli ^Satna- rijani fvoj velik ino lep tempel, ktirga je Janes Hirkan v’ leti i35 pred Kriftufovim rojllvam rasful. Od tiga tempelna je Jestif s’ Samarijanko per Jakobovim vodnjaku govoril, ktera ga prafha: » Gofpod! vidim ti li prerok, fvet mosh, prijatel boshji, povej mi, nafhi ozhelje fo na ti gori Boga molili, Judje papravijo, de ga imamo v’ Jerusalemu moliti, kdo ima tedaj prav ? » Jesuf rezhe: « Shena verjami mi, zhaf pride, ino sdaj je she, de ne bodo Ozheta molili ne na gori Garazim, ne v’ Jerusa¬ lemu, ko bodo pravi molzi v’ duhu Ozheta molili ino v’ refnizi, ino tudi Ozhe hozhe, de ga tako molijo. Bog je duh, ino ktiri ga molijo, ga morejo v’ duhu ino v’ refnizi moliti. » 43 9. Oljfka gora, pol ure hoda od Jeru- salema. Gora je lepa, rodovitna s' tremi verhi. Na fredi gore kashejo kraj, kjer je Jesuf s’ Apofteljni fedel; le zhes Jerusa- lemfko mefto milo jokal, ino hlishno njegovo konzhanje prerokoval. Ravno ondi je zefar Titus fvoj fhotor poftavil, ko je bil s’ fvojo annado prifhel, puntarfke Je- rusalemze pokonzhat. — Na ti gori je Jesuf fvet ozhenafh uzhil, ino snamenja fodniga dne preroko¬ val. Na ti gori fo tudi Apofteljni fv. , apoftolfko vero slosliili. Na frednim verhi oljfke gore je Jesuf v’ nebo fhel proti feverju obernen; fhe sdaj fe vidijo v’ neki pezliini trije perfti Jesufove noge sasnamnjeni. Ravno ua tim verhu je fveta Helena, mati perviga ker: zefarja Kon- fhtantina dala lepo zerkiv zhaftitliviga fpomina unebohdda Jesufa posidati, sraven zerkve tudi lep klofliter poftaviti, v’ kterim fo vposnejih zhafih mnihi Beneditinarji dolgo prebivali. Nfe to verlo sidovje je sdaj rasfuto, imdi, kjer je lepa zerkiv ftala, ftoji sdaj turfka molivniza ( shamija, ) ino verni kriftjani fo Turkam veliko plazbali de fmejo na dan vnebohoda Jesufa na dljfki gori fveto opravilo opravlati. Na rezheni gori je tudi bil vert, blis pri- iiave Gezemani, kjer je Jesufa pod dljkami I 44 velika shaloft ino britkolt opadla. kjer je k’ Ozhetu molil ino kervavi pot potil, ino kjer ga je Judesh s’ kufhevanjem sdal. y tim verti fhe dan danafliin ftoji olem olik Cio vifoke llarolli; pravijo: de l'o od Jesihovih zhafov, pod katerimi je on kervavi pot potil, Paleflina ima tudi lepe ino rodovitne ravnine ino doline. 1. Ravnina Jordana je 5o ur dolga, v' ti ravnini je fveti Janes pokoro pridgoval ino ljudi kerltil. 2 . Ravnina Jesrel dvanajlt ur hoda dolga ino pet fhiroka, v’ ti ravnini fo bratje Joshefa J simi el z a m sa dvajfet frebernikov prodali. 3. Ravnina Saron okoli fredosemeljfkiga morja fbtirdelet ur hoda dolga, ob zhafi Jesufovim mozhno rodovitna, je sdaj pu- fhava. 4- Dolina Hinnom blisi mefta Jerusalema. V’ ti dolini je bila lonzharfka njiva, ktero je duhovfhina sa kervini duar ( sa tride- fet frebernikov ) kupila, ptujze na njo pokopavat. 45 5. Dolina Efkol. V' li dolini je vinfka terta lepe velike ino teshke grosde rodila. En tak grosd fo ogledniki na drogu Mo- sefu v’ pulhavo prinefli. 6 . Dolina ^Sidim. V’ ti dolini fo bile pregrefline mella: podoma, Gomora. Ada¬ ma, Zeboim, ktere mella je Bog savolj fpazhnofti ino savolj takiga gerdiga greha, vki fe zlo imenuvati ne fme, pokonzhal, Bog pravizhen, kteri vfako pregreho hudo tepe, je pokonzhal meha ino pre- grefhne prebivavze, rasen Lota ino nje¬ govih hzhera s’ shveplam ino ogujam. Vef lepi ino rodovitni kraj je sdaj v’ jesero, kterimu fe rezhe inertvo morje, polno shvepla ino foli. Reka, jesara ino morje. i. Reka Jordan. V'ti reki je bil Jesnf od Janesa kerfhen. Romarji, kteri k’ boshjimu grobu v' Jerusalem hodijo, fe k’ vezliuimu fpominu fvetiga Jesufoviga kerha v’ Jordani koplejo ino vmivajo. a. Jesero Genezaret je tri mile dolgo, eno milo fhiroko, ino ima vfe shivo shlahnih rib. Na tim jeseru je Jesuf zhu- deshe delal, ino uzhil; v’ njem fo Apo- 46 iteijni tudi nar raji ribili. Krog jesera fo bile rodovitne okolize, Ob morju fo ftale mefta Kafarnavm, kjer je Jesuf ftanoval, ino Belzajde, kjer je bilo nar vezli Apo- lteljnov doma. "V’ tim vefelim kraju je Jesuf nar raji uzltil. 3. Mertvo morje. Mertvo morje je okoli tridefet ur hoda dolgo, okoli ofem ur pa fliiroko. Pravi fe mu mertvo morje, ker nizli ne shivi v’ njem savolj shvepla ino foli. Mertvo m®rje je flie dan danafhen ltraflmo snamnje nebefhke jese, ki fo jo zblbvefhke hudobije zhes fe perklizale. Popotnika ftrah ino groša obide, kadar mimo gre. J menit nc mcfia iV Paleftini fo : i. Jerusalem, fveto ino najimenitnejfhi melto v’ fvett deslieli, nekdajni fedesb judovfkih kraljev, bilo je velizhaltuo mefto ob zhafu Jesufovim, kjer je bil tempelj t Salomonov. Tako lepiga tempeljna site ni bilo na fveti, vfe llerte fo bile s’ zedrovim difbezliim lefam vlosltene, s’ slalimi roshi- zatni ino s’ palmovimi drevdft opifane. Altar, vlili defet Ivezltnikov po obeh ftra- neh, vfa pofoda ino vfe kadilnize fo bile 4 : is famozhiftiga slata, zlo shebli fo bili slati. Tla fo bile s slatam vloshene, ino vrate s’ slatam prevlezhene. V’ tim je bila fkrinja savese, dva velika slata angeljza fta fprofterala fvoje penite nad njo. okna fo bile s’ slatam kovane, ftreha is slatiga kofitarja itd. Jerusalem je bilo lepo ino mozhno mefto, i64 mozhnih turnov je imelo, is katerih fo fe proti fovrashnikam branili. 4 Shtelo je zhes x5o,ooo prebivavzov, pa hudobni fo bili njegovi prebivavzi, katerim je Jesuf s’ folsnimi ozhmi preroka val, de bo njih mefto ino tempelj rasdjano. Kar je on prerokoval, sgodilo fe je. Judje fo mero fvoje hudobije sverfhili, fveti tempelj s’ krivizo ofkrunili, pravizhne po zeli desheli preganjali, ino nedolshno kri prelivali, Bogu fe'je dofti sdelo, pofhle nad nje grosovitne Rimljane, ravno o velikonozhnih prašnikih, kadar fe je po Jerusalemu vfe od ljudi terlo, ki fo v’ tempelj prifhli. Mogozhni vojfhaki fo, ko derezhi levi, Jerusalemfko mefto oblegli, ni prifhla shiva dufha ne noter ne vun. 4 Strafhna lakota po vfim meftu rujove, vojfka hrumi od svnnaj, kuga tuli od snotraj, vfe povfodi davi nevfmilena fmert, kup na kupi merlizhev po vfih ulizah leshi. Kri kakor potok tezhe po ulizah. 48 Ednajft fto tavshent Judov je bilo po- konzhanih, bliso fto tavshent v’ fushnoft prodanih, ali pa divji sverini sa kratek zhaf pometanih ino od nje rasterganih, ino zhes 12000 jih je lakote vmerlo. *) | Jerusalemfko mefto je bilo poshgano, tempelj s’ vfim imenitnim sidovjem ras- fut, de ni kamna na kamenu oilalo, ka¬ kor je Kriftuf 87 let poprej prerokoval, i Do leta i 382 je bilo JeruSalemfko mefto jednajftkrat poshgano ino rasfuto, ino zhes miljon prebivavzov vmorjenih. t Sveta Helena, mati perviga ker: ze- farja K.onfhtantina je dala v’ leti 326. na gori Golgota lepo zerkiv boshjiga groba posidati, kamor fo is vfih krajev fveta kriftjani na boshji p^t hodili. Tudi je ta brumna ino fveta mati fhe vezh drugih lepih zerkev ino klofhtrov posidati dala, «5ndi sdaj le podertino najdefh. V’ leti 636 fo Muhamedani li fveto mefto ofvojili mo kriftjane nevfmileno i hudo imeli. Vsdignili fo le kerfhanlki vojfhaki is Evrope, fvete mefta fpet do¬ bit. Krishanki fo jim rekli, vojfki pa, Krishantija, ker je vfakter krish na per- lih nofil. Krishantije fo fe sazhele v 1 leti ) Joshef Flari 4y 1099, ino fo terpele do leta 1291 Bliso dvelto let fo hodili knesi iuo vitesi v’ Paleftino v’ fveto deshelo, fe sa vero Kriftufovo vojikovat, ino she v’ leti 1099 fo fi Jerusalem ofvojili. Ro pa kriftja- I ni eniga ferza nifo bili, fo fveto deshe¬ lo sopet sgubili, ino sdaj Turk v ( Jerusalemi gofpoduje. Sedajno mefto Je* rusalem je flaho shaloftuo mefto, žela okolfhina je pufhava, komaj 21,000 pre- bivavzov fhteje, med tim je tavshent kri- ftjanov. Najlepfhi zerkev je fhe sdaj zer- kev boshjiga groba, ondi kjer je bil Jesuf pokopan. Kjer je pa nekdaj imeniten ino velizhaften tempelj Ital, ondi sdaj velika | turfhka molivniza ali shamia ftoji, - Pu¬ fhava fo sdaj tifti fveti kraji, rasfuto je verlo sidovje Jerusalemfkiga mefta, ino zhudno flavniga tempeljna, le sarafhena grobla sdaj na tiftim meftu po pretezhe- nih zhafih shaluje, ino vlim grefhnikam osnanuje, kak ojftro Bog pregreho ka- fhtiga. 2. Betlehem, meftize dve uri hoda pod Jerusalemam, je ltalo na kamenitnim hribu, v’ prav lepi ino prijetni okolizi. V' tim meftizu je bil David rojen iuo od ^amuela sa kralja pomasan. Sdaj je le inajhina r^vna vaf, ino svunaj vali je imenitna zerkev ravno na tifum kraju, 5o kjer je bil Jesuf rojen, dva ino tridefet lampiz v’ nje gori. Romarjam fe kashe kraj ino kamen, kjer je Jesuf rojen bil, okrog kamena fo pa tele befede s’ slatimi zherkami napifane: » Tukaj je Jesuf od devize Marie rojen. » Na drugi ftrani fe vidi kraj, kjer fo trije kralji klezhali, mo¬ lili, ino Jesufu miro, kadilo ino zhifto slato darovali. Spet na drugi ftrani kashejo ber- log, kjer kofti nedolshnih otrozhizhkov pozhivajo, katere je Herodesh vkasal vmo- riti. En zhetertlej ure hoda proti feverju fe vidi vaf, kjer fo paftirzi prebivali. Tudi polje fe romarjam kashe, kjer je angelj pafrirzam rojftvo Jesufovo osnanil, t Sveta Helena je dala na tiftim polju, kjer je angelj paftirzam rojftvo Jesufa osnanil, lepo zerkev posidati, sdaj je 6ndi farna grobla. V’ Betlehemu bliso tavshent kriftjanov prebiva. 3. Nazaret, od Jerusalema 24 ur hoda je bilo nekdaj zhedno meftize na vifoki pezhini, kjer fo Jesuf, Maria ino fv. Jo- shef domovali, sdaj je Nazaret le majhina vaf, v’ kateri zhes dvanajftfto kriftjanov prebiva. Od tiga ineltiza ima Jesuf ime: » Nazarenfki. » V’ Nazaretu je lepa zer- kiv Marie Devize zhiftiga fpozhelja ravno na taiftim kraju, kjer fo Jesuf, Maria ino fv. Joshef prebivali. Brumni mnihi, ki tamkaj prebivajo, romar jam vfe tifte kraje s’ vefeljem pokashejo, kjer je Maria fta- novala, ino kjer je fveti Joshef fvoje tefar- fko felifhe imel. Kashejo Jesufovo hifho, miso, fholo, tempelj, kjer je Jesuf uzhil, kashejo pezhino, zhes katero fo Jesufa njegovi rojaki hoteli vrezhi, kashejo kamen, okoli ktirga je Jesuf s' Apofteljni fedel, jedel ino jih uzhil. itd. Vezhna tihota v’ tih fvetih krajih prebiva, yfaka fhe tako mala ftvariza shaluje po rajnih fvetih /hafih, vfaka sarafhena grobla velizhaftnih rasfutih kra¬ jev govori: « Romar, popotnik ! poftoj na nafhih grohlah, vidi ino premifhluj!! »» s© aasiaaaaa Vem, de bi tudi radi vedli Jesufovo hojo po fveti desheli, kje je hodil; kje uzhil, kje ino ktere zhudeshe delal v’ tim ali v’ unim meftu, v’ tergi, v' pufhavi ali na gori. Tukaj najdete njegovo fveto hojo po desheli v’ kratkim popifano. V’ Betlehemu najdemo Jesufa nar- prej, kjer je rojen bil, ino na ofmi dan 52 po Judovfki poftavi obresan. Shtirdefet dni po rojftvu ga Maria v’ tempeljnu Bogu daruje, kjer je brumni ^Simeon Marii veliko shaloft ino britkoft prero¬ koval, rekel ji je: » Ojfter mezh bo prefunil tvoje ferze itd., » ( Sveta drushina ( familia ) Maria ino fv. Joshef gredo po obresoVanju s’ Tvojim Sinkam nasaj v' Betlehem, na to pridejo od fonzhniga is- hoda fveti trije kralji Jesufa darovat. Betlehem sapuftijo, ino fe v’ beg na Egiptavfko s’ Jesufam podajo, ker je tiranfki kralj Herodesh fklenil, Betlehem- Tke ino vfe fantizhke tiftiga kraja, kar jih ni bilo nad dvema letama, naglo pomoriti. 1*0 fmerti Herodesha pridejo fpet nasaj v' Nazaret, kjer fta Maria ino fv. Joshef fvoje domovanje imela. Kader je lesuf dvanajft let ftar bil, je fhel s’ Tvojimi ftarfhi v’ Jerusalem na boshji pot, kjer fo ga sgubili, ino tretji dan v’ tempeljnu v’ fredi uzhenikov najdli, ki jih je poflu- fhal, prafhal ino odgovarjal; vfi fe nad nesnano modroftjo tega pofebniga fanta sazhudijo, vfe vfe oftermi. Js Jerusalema fhel je s’ . ftarifhi nasaj v’ Nazaret na fvojih ftarifhov dom, » kjer jim je po¬ koren bil, ino je rafel, kakor v’ ftarofti. tudi v’ modrofti per Bogu ino ljudeh. » - V' tridefetim letu fvoje ftarofti je sazhel 53 Jesuf uzhiti, pa preden je fvoj uk sazhel, pride is Nazareta k’ Janesu na reko Jor¬ dan, kjer ga je Janes kerftil. Po fv. ker- fti gre zhes Jordan v 1 pufhavo Kvaran- tanio fe sa naf poftit ino perpravlat na veliko opravilo, de bo fvet nzhiti ino svelizhati sazhel, kjer je bil od fatana fknfhan, ino od angeljev poftreshen. Po Ive tim poftu fe sopet na reko Jordan poda, kjer fi je uzlienze isvoljil. Andrej, Janes, Peter, Filip ino Natanael fo bili nje¬ govi pervi uzhenzi, s’ njimi je fbel na Gali- lejfko v' fvoje domazhe kraje nasaj. Ravno tedaj je v’ malim meftizu v’ Kani na Galilejfkim fvatovfhina bila, Jesuf, Maria ino njegovi uzhenzi fo tudi bili na gofto- vanje povabljeni, kjer je Jesuf pervi zhu- desh ftoril. Kanan sapuftivfhi poda fe s’ Mario ino uzhenzi v’ Kafarnavm, kjer je, kakor tudi po vfih blishnih okoli/ah pridgoval. Od todi gre na fvoje domovanje v’ Nazaret, pridgoval je fvojim rojakam, pa oni ga nifo flifhali, zhes veliko pezhi- no, na kateri je malo meflize Nazaret ftalo, bi ga bili fkoraj v’ globozhino vergli. Is Nazareta fe nasaj v’ Kafarnavm poda, od todj gte v’ Jerusalem k’ veli- konozhnim prašniku, kjer je shlahlen Nikodem po nozhi k’ Jesufu prifhel. Jesuf ga je poduzhil, ino fvojiga uzhenza 54 prijasno fprijel. Po opravilu sapufti Jeru- salem iuo gre s’ uzhenzi v’ Judeo bliso mefta Jeriho. V’ Judeji je zhes pol leta prebival ino pridgoval. Judeo sapufti ravno ob zhafi, ko je Janes kerftnik v' jezho sapert bil, ino gre Ikos 4 Samarijo v' Galilejo nasaj. V’ ^amarii je vun mefta Siliem per Jakobovim vodnjaku pozhival, ino fe s' Samarijanko pogovarjal. V’ Sarna- rii je tudi ene dni uzh.il, kjer je prav naukashelne ferza najdel. Js t Samarie pride v' Galilejo, pufti ondi fvoje uzhenze, ino fe poda v’ Kanan k’ fvoji shlahti, kjer je lina nekiga kraljeviga flushavnika josdravil. Po tem pride fpet v’ Kafarnavm, naj¬ de na jeseru fvoje uzhenze ribiti, jim rezhe ribzhovanje sapuftiti, ino sa njim iti. Od vlih krajev ino desliel mu vodijo bol¬ nike, vfe beteshne ino s’ bolezhinami oblo- shene, llepze, glufhze, krtiljeve, mutze, ob- fedene, gobove ino mertvude; osdravil jih je. Po f-hodu je Jesuf na dom Petra ino Andreja fhel, kjer je Petrovo tafho od mer- slize osdravil. Savolj velike ftifke ljudftva je ftopil v’ zholnizh, ino je is zholna u- zhil. Na jeseru Genezaret ftoril je dva zhudesha: obilni ribji lov, ino vihar na jeseru vftanovi. Zhes jesero fe perpelja v’ Gadaro, kjer je obfedenza osdravil. Od dndi fpet fe v’ Kafarnavm nasaj perpelja, 55 kjer Matevsha sa njim iti vabi. Kmali po tem osdravi bolno slteno, ktera fe je robu njoviga oblazhila doteknila, dva flepza ino eniga glufhza, tudi ozhetu Jairu njegovo mertvo hzher oshivi. Od mefta do mefta, od terga do terga, od vali do vali je bo¬ dil, ino je povfodi uzhil ino - zhudeshe delal. Sdaj fi je isvoljil dvanajft apoftelj- nov smed dva ino fedemdefet uzhenzov, kateri fo ga povfodi fpremlali. Kmali po tem gre na goro Tabor, kjer je lepo le¬ po pridgoval. Is gore fe šepet v’ Kafar- navm nasaj poda, ino osdravi s’ potarna ftotnikoviga hlapza, v’ Kafarnavmu pa mertvuda, Sdaj fe Jesuf sopet fpravlja k’ praš¬ niku v’ Jerusalem, fkos meltize Kajni fvojo hojo naftopi. Ravno med meftne vrata ftopi s' fvojimi uzhenzi, kar mn merlizha na proti pernefo, ediu Gn neke vdove je bil. Jesufu fe je slialoftna mati v’ ferze • ('milila, osbivel ji je fina. Zhes Jordan pride v’ Perejo, tjekej je Janes kerflnik dva uzhenza podal Jesufa prafhat: « zhe je on tifti, ktiri bo na fvet po obljubah boslijih prifhel, ali pa naj dru- gigazhakamo? » Jesuf jima rezhe: » Pojta iuo povejta Janesu, kar fta vidila ino difhala, de flepzi pregledujejo, glufhzi preflufhujejo, krnljevi fprehajajo, gobovzi 56 fe ozhifhavajo, merlizhi vftajajo, ino vbo- gim fe 1) osli je kraljeftvo osnanuje. Po tim 1'e poda zhes Jordan v’ Jeriho, ino odondod v’ Betanijo, is Betanije pa v’ Jerusalem. V’ Jerusalemu osdravi ofem ino tridefet- letniga bolnika, rekel mu je: a Vltani, pofteljo vsemi ino idi. » Na hoji v’ Ga¬ lilejo fpet osdravi mosha s’ fkluzheno ro¬ ko, v’ drugim kraji fpet gluhiga ino mu- taftiga zhloveka. Na poti v’ Kafarnavm je uzhil ljud- ltvo v’ lepih prilikah, kjer mu njegova mati Maria naproti pride. V’ okolizi Ti¬ berije sve Jesuf fmerr, Janesa Rerltnika. Poda fe potem zhes morje Genezaret v’ pufhavo, de hi v’ tihim iho v’ famotnim kraju fvojim uzhenzam loshej refnize raslagal. Ljudem pa tudi v’ pufhavo sa njim iti ni bilo predalezh, ino njegov fveti nauk pollufhat. She tri dni ga pof- lufhajo bres jedi. Jesufu fe ljudftvo vfmi- li, zhudesh ftori, nafitel je fhtir tavshent ljudi v’ pufhavi s’ fedmimi kruhi; Po tem pride nasaj v’ Kafarnavm, ino fe s’ fvojimi jogri zhes Galilejfko morje, ki je salo mefto Tiherias dofegalo perpelja, ino fe hozhe s’ njimi pozhiti, pa tudi ondi pokoja ne najde. Vsdignil fe je na vifhi famoto, gre na goro, ino tamkaj fe s’ fvojimi uzhenzi vfede. Mno- shize grejo bersh sa njim, in o fe okoli njega po bregu kr o silijo, Spet Jesuf zhu- desh Itori. Pet tavsbent lazim ih, je s’ pet¬ ini kruhi nalitel. — Sdaj fe Jesuf sadnizh poda v’ Jerusalem, po vfih fvojih hojah je miloftliv ino dobrotliv bil. Na poti v’ Jerusalem med Galilejo ino ^Samarijo o- sdravi defet gobovih mosh, v’ Betanii pa Lazarja, ki je she fhtir dni v’ grobi bil, oshivi. Pride s’ veliko mnoshizo v’ Jeriho, napove fvojim uzhenzam fvojo blishno fmert, fe vfede na pohlevno oflizo, ino jesdi v’ Jerusalem. Trume ljudi ga fpre- mlajo, ino mu viloko hvalo poj 6. Jesuf Jerusalemfko mefto vgleda, fe milo ras- folsi ino joka, shaluje nad pregrefhnimi Jerusalemzi, ki terdovratno v’ ftrafhnih pregrehah tizhijo, ino fe poboljfhati nozhejo. Vmerl je sadnizh proltovoljen na teshkim lefu fv. krisha sa grefhen fvet, vftal na tretji dan od fmerti, ino fhel je na vifhavi oljfke gore v’ prizho apofteljnov v’ fv. nebela. Tako je dokonzhal nafh Svelizhar Jesuf Kriftuf fvojo velizhaftno hojo!! 5 9 K A S A L O. t Starfhev perva fkerb . . . Stran 5 Najden saklad.» 10 Krishatija ..." .» i5 Rihard v’ fushnofti.» 17 Novo terplenje.» 20 Ladiflav v’ fushnofti. . . : . • 22 Ladiflav is fushnofti refhen . . » 25 Pufhavnik..» 28 Rihard is fushnofti refhen . ,• » 3i Prihod.» 34 Popifovanje Palcftine fvete deshele » 38 Hoja Jesufova po fv. desheli , • 52 €ieo> *> . * NARODNA IN UNIUER2ITETNA KNJIŽNICA