HARLEKIN V BOHINJU? K šemskemu liku zaplatnika v Zgornji dolini Niko Kuret Med »šemami«, ki »otepajo« (= koledujejo) v Zgornji Bohinjski do- limi na Štefanje (Stara Fužina) in na starega leta daa (Cešnjica, Srednja vas, Jereka, Podjelje, Koprivnik), vzbuja pozornost »otepavec« v obleki iz samih zaplat, zaplatnici, ki spominja na Harlekina (gl. si. XII).^ Ta šemski liik je med slovensikimi masikami edinstven in že zato vreden raziskave. I. Bohinjski zaplainik Naš zaiplatnik v Bohinju nima posebnega imena. Njegovoi obleko, zaiplatnico (tudi zanjo ni posebnega imena), je pridobil Etnografski ^ muzej v Ljubljani leta 1954 (gl. si. XII). Narejena naj bi bila »v podobi prejšnje«, pa ni. Cešnjičam Anton M i k e 1 j, ki jo je sešil, priznava v pismu 1956:^ »Prejšna obleka je bila bolj razcapana... Oblöka je bila iz raznih flik. Bolj če so bile pisane, rajši je bila.« Narisal je tudi skico, kjer je videti, da so bile »flike« zelo različne oblike in brez reda našite druga k drugi ali druga na drugo. Temu nasproti je muzejsiki primerek sešit iz pravokotnih vzorcev blaga, iztrganih iz ce- nika tekstilne tovarne. Oblika vzorcev je zato narekovala tudi celoto, ki kaže bolj ali manj pravilna pravokotna polja. Tako je torej svojevrstno gradivo spremenilo prvotno lice zaplatnice. Zanimive in verjetno pristne so nekatere podrobnosti: nazobčani spodnji rob hlačnic, ki je A. Mi- ke 1 j nanje našil kroglaste medeninaste gumbe, podoben okras na obeh ^ Ko sem jeseni 1954 po nalogu Inštituta za slovensko narodopisje pri SAZU začel v Bohinju poizvedovati za »šemani« (za prve napotke dolgujem zahvalo ravnatelju Cenetu Znidar ju, bohinjskemu domačinu), mi je moj prvi poročevalec, Kocjančev France (France S o d j a) iz Jereke št. 2, ome- nil med drugim tudi »obleko iz flik«. On in njegov prijatelj Jože Cesar (Jereka št. 30) sta se mi tedaj nalašč (bilo je 10. oktobra) napravila v »seme«, da sem ju lahko fotografiral. Pred menoj sta izdelala tipično bohinjsko plat- neno krinko, »obleke iz flik« pa ni bilo več dobiti (»Cesarjeva se z zgubla, Kajžovcova je pa pogorela, jo je ta nou gospodar zažgan«). Toda Mikelj- n o v Tone (Anton M i k e 1 j) iz Češnjice št. 20, tako sem tedaj zvedel, bi znal narediti obleko prav takšno, kakršna je bila svoj čas v navadi. Etno- grafski muzej jo je nato pri njem naročil in dobil. ' Sporočilo z dne 20. aprila 1956. 257 Niko Kuret ramenili, dalje navadni ali irikotni trakci na hlaonit in rokavskih šivih^ okrog vratu ter po sprednjem robu in hrbtnem šivu suknjiča, končno pa še našiti košoki krzna na ramenih in spredaj na sniknjiču v višini pasu. Obraz si bohinjski zaiplatnik zaikrije s isvojevrstno platneno krinko, na glavo pa si povezne siar širok slamnik. Vloga današnjega bohinjskega zaplatnika je le posredno burkasta. Nasiopa namreč kot »prodajalec blaga«: s sabo nosi star cenik s tekstil- nimi vzorci in s/kuša »prodata« ntikaj »blaga«; gospodar mu odrine kot »kupnino« kovača ali tudi več, kar dobi s^kupna šemska blagajna. Pri kupčiji pač prihaja do izraza naravna norčavost »otepavca«, ni pa sledu o izročenem divje-burkaistem značaju Harlekima.' Ze spričo nekdanjih tesnih stikov med Bohinjem in Italijo kaže razisikati, ali je bohinjski zaiplaitnik kaj v sorodu s H a r i e k i n o m ali pa mu moramo iskati izvora drugod. II. Lik Harlekina 1. Pravda o izvoiru Harieikina se je «dela po zaisluigi Ottona D r i e- sena že pred petdeseitimi leti dognana,"* v novejšem in najnovejšem času pa se og'lašajo novi avtorji z deloma novimi g'ledanji.^ To velja tudi za naiziv sam. Naziv naj bi bil deminutiv flamtike besede »hel' (> hellekin) peikel.^ Francoski ,hellequin, harlequin' naj bi bü torej ,(mali) pekel', po ' Opis »šem« in njihovega »otepanja« gl. za zdaj v: Niko Kuret, Au« der Masken weit der Slowenen. Masken in Mitteleuropa. Volkskundliche Bei- träge zur europäischen Maskenforschung. Herausgegeben von Leop. Schmidt. Wien 1955, 208—212. * Otto D r Î e s e n , Der Ursprung des Harlekin. Ein kulturgeischichtliches Problem. Berlin 1904. * Gl. zlasti: Cyril W. Beaumont, The HLstory of Harlequin. London 1926. — H. Hohenemser, Pulcinella, Harlekin, Hanswurst. Ein Versuch über den zeitbedingten Typus des Narren auf der Bühne. Emsdetten 1940 (= Die Schaubühne. Quellen und Forschungen zur Theatergeschichte 33). — L. Schmidt, Hanswurst und verwandte Gestalten in der österreichischen Volkskunst. Jahrbuch der Gesellschaft für Wiener Theaterforschung II. Wien 1946, 158—175. — Prim. še: Karl M eu Ii, Maske, Maskereien, v: Hand- wörterbuch des deutschen Aberglaubens (=HDA) V, Berlin-Leipzig 1932—1933, §§ 20—21, stolpci 1772—1782; članek »Arlecchino«, Enciclopedia italiana IV/1929, 388, ter Paolo Toschi, Le origini del teatro italiano. Torino 1955, 196—208. GI. še op. 50! * Flam. «hellekin» > frane, «hellequin» (podobno: «mannekin» > «manne- quin» možicelj), ki se je đisimiliral v: > «herlequin» (Normandija, Ile-de- France, Champagne, Artois, Flandrija) ter prešel v Parizu in okolici (e + r>a + r) v: «harlequin». Prim. M. Rühl e m a n n , Etymologie des Wortes Harlekin und verwandter Wörter. Diss. Halle 1912, 79 sl. — Diez Grammatik der romanischen Sprachen I (H870), 70. — Gl. tudi H. M. Flas- d i e C k , Harlekin. Germanischer Mythos in romanischer Wandlung. Halle a. S 1937 (ponatis iz: Anglia 61, 1937, 225—540. (Prijazno opozorilo univ. profesorja dr. Leop. Kretzenbacherja iz Gradca). 238 Harlekin v Bohinju naše pravzaprav ,(niali) peOclenšček'. Drugi del besede razlagajo tudi z got. ,kuini' rod (lat. ,genuis'); talko bi mu naj bil v sorodu germanski bajeslovni ,Erlkönig'. Harlekin pomeni torej v vsakem primeru ,p e - k 1 e n š č k a'.' 2. Besedo srečamo najprej v izrazih »maisnie Hellequin«, »familia Herlechini« in podobnih za pojem »divjega lova« (»chasse Hennequin«) v pokristjamjeni obliki, to se pravi, sprevoda pogubljenih duš, ki jih ženo hudiči, in sicer najprej pri O r d e r i c u V i t a 1 i s u v 11. stoletju.' V poznejših omembah^ dobiva »harlekinska druščina« še pomen german- skega »Seelenheer«, množice duš iz podzemlja, ki ob mirni sapi med rahlim zvončkljanjem kakor meglice plavajo mimo človeka. Prešerni mladi pesnik Ada.n de la Hale iz Arraisa je potegnil harlekinovce v komiiko. V svojo »Igro v uti« (Jeu de la feuillée) 1262 je namreč vipletel enega izmed njih in ga imenoval Croquesots (Norcežer). Ta zračni demon s strašno kosmato krinko na obrazu je bil od sile gibčen in je vzbujal smeh s stereotipnim ponavljanjem istega vprašanja (Me sied-il bien li hurepieus? Mi do^bro pristoji kosmata krinka?). V 14 stoletju se pojavijo poročila o nočnih pohodih našemljencev v podobi harlequinov. Prirejali so jih na ča-t ali v sramoto novoporo- čencema (»charivari« — mačja godba).^" Lik, ki je bil dotlej znan le iz pripovedke, se pojavi utelešen po cestah, koder v vedenju im obleki skuša ponazarjati tipični demonski značaj. ' K. M eu li opozarja (HDA 1773) še na etimologijo Th. Sieb sa (Zeit- schrift für deutsche Philologie 24, 1892, 145 sl. ter Zeitschrift für Volkskunde NF 2, 1930, 45sL), ki izvaja naziv iz frîzijske besede »henn(e)« smrt, mrtvec, ter skuša z njeno pomočjo razbrati v nekem starem rimskem napisu (»MER- CURIO HANNINI«) naziv Tacitovega starogermanskega boga smrti, poznej- šega Wodanaza. Ako bi to držalo, bi bil dan konkreten bajeslovni lik (božan- stvo podzemlja), ki ga našemljenec predstavlja. Toda oblik z »-1-« Siebs ni zadovoljivo pojasnil, zato ostaja njegova etimologija dvomljiva. — V naj- novejšem času domnevajo, da je H e 1 a, »kandinavska boginja smrti, Hellequinova mati, gl. H. R. Philippeau, Chasse Hennequin, v: Bulletin Folklorique dlle-de-France XV (1953), 537 sl. Razpravljanje se nadaljuje: M. Delbouille, Notes de Philologie et de Folklore. I. La légende de Her- lekin, v: Bulletin de la Société de Langue et Littérature Wallonne. Liege 1953, 1—27. ' D ries en 24. — V noči na novo leto 1091 je srečal duhovnik Gauchelin »divji lov«; konjem sta udarjala dim in ogenj iz nozdrvi. Eden izmed »duhov« ga je hotel potegniti s sabo, on pa se je uprl in uspelo mu je, da se mu je iztrgal; toda na licu je do smrti nosil brazgotine njegovega prijema. ^ Driesen 30sl. — V Franciji, zlasti v Normandiji, še danes verujejo v «chasse Hennequin». Otroci se v mraku strašijo in beže domov z vzkliki: «Harlequin sur nos talons!» (H. nam je za petami!). ^° Pri tem so se dogajale neverjetne stvari, tako da je cerkvena oblast udeležbo pri charivarijih strogo prepovedala (De ludis prohibitis, sinoda v Langresu 1404: »... ne intersint neque ludant in ludo qnod dicitur charivari, in quo utuntur larvis in figura daemonum, et horrenda ibidem committan- tur«.). D ri es en 102 sl. 239 Niko Kuret Liki hudičev iz predkrščanskih predstav in obredij so že zgodaj vdrli v srednjeveške misterije.^^ Kadar so kje v Franciji igrali pasdjon, so Sli hudiči izprosili pravico., noreti pO' mestu (tako v Amienisu 1500: »faire courir les personnages des diaibles«).^^ Tudi ti pohodi in igre hudičev, »diaibleries«, kažejo v vedenju in obleki sorodnost z »maisnee Heillequin« in s poosebljenimi »sires Herlequins« iz charivarijev. 3. Lik demona, ki je iz normanskega sprevoda onostransikih bitij po zaisiuigi Ada na de la Hale 1262 za hip stopil na gledališki oder, se pomešal med razsaja ječo množico v charivari jih in vdrl v duhovno igro, je dobil dokončno določeno podobo tisti hip, ko ga je italijanski komedijant potegnil v dogajanje commedije deli' arte. To se je zgodilo kmalu p oi 1 570 v Parizu. Commedijo dell'arte^^ so prinesli italijanski igralci v Pariz okoli leta 1571. Razvila se je bila kakih dvajset let prej v Severni Italiji im pri tem izoblikovala najvažnejši lik svojih improvizacij, kmečkega fanta iz okolice Bergama, ki najde — robat in nesramen — v Benetkah in Padovi kot sluga svoj knih. Ime mu je Giovanni (Janez), okrajšano v Gianni, po beneško izgovorjeno: Z a n n i.^'' S svojimi nor- čijami in akrobacijami je Zanni dve sto let zabaval hvaležno občinstvo v Franciji, Španiji in Nemčiji. Vsaka igralska družina je imela navadno po dva Zannija.^^ " Prim. tudi N. Kuret, Bab ji mlin. SE VII (1955), 200. " Gl. Driesen 136sl. — Tam tudi izvemo (141—142), kako strašno se je pesnik François Villon maščeval nad menihom, ki za predstavo Pasijona ni hotel posoditi cerkvenih oblačil: hudiči iz Pasi jona so pričakali meniha, ko se je na konju vračal v mesto, mu splašili žival, da je omahnil na tla in ga je konj, ker je nesrečniku noga obvisela v stremenu, med divjim dirom po polju ubil. " Gl. Mario Apollonio, Storia della commedia dell'arte. Roma-Mi- lano 1930. " Neki rimski mimus je bil S an ni o. Nekateri avtorji menijo, da je Zanni z njim v sorodu (gl. Waldemar L i u n g m a n , Traditionswanderungen Euphrat-Rhein. Studien zur Geschichte der Volksbräuche. II. Helsinki 1938 [= FEG 119], 724). Komiki, ki so igrali Zannije, so se potikali v začetku 16. stoletja sami în za svoj račun po deželi. Šele po vzniku commedije dell'arte so se pridružili igralskim skupinam. Bili so skoraj sami Bergamaski (= doma iz okolice mesta Bergama) ali pa Benečani in so oponašali govorico kmetov iz Berga- maških Alp (prim. pregovore, tako: »I Bergamaschi hanno il becco grosso, ma lo ingegno sottile. — Bergamaschi Facoglioni.« Gl. G. Rua, Intorno alle pia- cevoli notti dello Straparola. Giornale storico della letteratura italiana XVI, 1890, 243—246). GI. Driesen, 193. — Zannije omenja francoski pesnik Joachim Du Bellay že leta 1558, češ da nastopajo v rimskem karnevalu (Regrets, no. 112): Voici le Carnaual menons chascun la sienne. Allons baller en masque, allons nous promener. Allons voir Marc Antoine ou Z a n n y bouf fonner Avec son Magnifique a la Vénitienne. 240 xn Bohinjski zaplatnik Levo: Zaplatnica iz Češ- njice D Bohinju (izdelal 1954 A. Mikelj, foto: B. Šta- jer). — Spodaj: Zaplatnik je ustavil kolesarja (Cešnji- ca 1954, foto: V. Simončič) 240—241 Harlekin v Bohinju KoDUcureinca med posameznimi igralskimi skupinami je Ma huda. Tako se je v lovu za nečim novim neki italijansiki Zanni v Parizu do- mislil, da bi francosikega harleqmna, ki ga je spoznal pri charivarijih, utelesiil na odru, v improvizirani igri. Rojen Francoz, Parižan — pripo- minja Driesen^^ — bi tega nikoli,ne bil storil: nastop posameznega Novi in stari Harlekin Levo: Moderni Harlekin kot cepetavček (igrača). Imagerie d'Epinal, Pellerin et Cie. No. 1341 (Slikovnica). — Desno: Ena izmed najstarejših podob Harlekina (1600) iz: Compositions de Rhétorique de Mre.Don Arlequin. Pariška Nacbiblio- teka. Res. V. 2—922 harlequina je pomenil zanj prelom z izročilom, ki je poznalo- samo množico harlequinov v maisnie Hellequin in v charivarijih, nikdar pa ne posameiznega harlequina. Tujec tega ni čutil, pač pa je brž dojel izraziti hudičevski tip, od čigar mimičnega utelešenja na odru si je obetal velik uspeh. Tako je nastal Harlekin. Burkež v podobi hudica-harlequina je moral kaizati hudičevske last- nosti. Novi francoskoi-italijanski »plaisant« je ljubil spolzke odrske trike " D r i e s e n , 205. 16 Slovenski etnograf 241 Niko Kuret in umazane dovtipe, kazal jezik in vrtel oči, napadal inje moške, jih poljuibljal in jim skakal na ramena, se poganjal v zrak in se prékopi- ceval; ni mu zmanjkalo težkih akrobatskih umetnij in ni se upehal v divjem plesu, zraven pa še zbijal kosmate šale.^' 4 Po splošnem mnenju je dospel Harlekin iz Francije v Italijo pod konec 17. stoletja. To velja za Harlekina iz commedie dell'arte.^* Paolo Toschi pa opozarja v zadnjem času,^^ da nastopa »Alichino« že v Dantejevi »Divini comediji« (Inferno, XXI in XXII), kjer pred- stavlja komičnega hudiča. Po Toschiju je moral Dante Alichina- Harlequina nekje videti, v Firepzi sami, v severni Italiji ali nemara v Parizu, ako je bil kdaj tam. Poslednje je bolj verjetno, prvo pa tudi ni izključeno. Saj je poznala tuidi Italija že zgodaj francoskim podobne »diableries«. Talko opisuje Giovanni Villani v svoji kroniki (knjiga VIII, pogl. LXX) predstavo pekla, kot so jo priredili v sami Firenzi 1304 »per ü di cal ende di maggio in sni ponte alla Carraia e d'intorno air Amo«. Po P. Toschiju je bila takšna predstava starodavna po- mladanska obredna slovesnost, kakršno jeAdan del aH a lev svojem francoskem Arrasu dvignil v kultivirano literarno območje. Toda Dan- tejev Alichino ni identičen s kraljem harlequinov iz » Jeu de la feuiilee«. Zato sodi P. Toschi, da se Harldkin v Italiji do commedije dell'arte ni povzpel do večjega pomena. Edina izjema je Piémont, čigar ljudska kultura pa sega že v francosko območje. Tako nastopajo ondi Arlecchini v pustnem času v plesih z meči. Tak nastop opisuje Estrella Canziani^" v Sampeyru. Na pustno nedeljo uprizorijo 'borbo med kristjani in zamorci (= Saraceni), na čelu sprevoda pa stopajo Arlec- chini. Italijanska mesta so si bila že davno izoblikovala vsako svoj tip burkeža in s tem nadaljevala staro italsko izročilo.^^ V predstavab com- medije dell'arte pa je spoznala Harlekina poslej vsa Italija. Toda udo- mačil se je med ljudstvom le tam, kjer sO' bili doma njegovi neposredni predniki Zanniiji — v Ber ga mu. Driesen je obiskal 1899 v Ber- gamu tedanjega najslavnejšega italijanskega Arlecchina.^^ To je bil Giuseppe T i r o n i , lastnik majhne špecerijske trgovine; drugovala sta mu kot Arlecchina tedaj še Alessandro Rose i ni, prodajalec v trgo- vini z usnjem, in neki S e m e n s a , izdelovalec testenin. " Italijansko-francoiski gledališčniki okoli pariške »Comedie Italiennes so se zavedali nemoralnosti Harlekinovega lika. Še v 18. stoletju se omenjajo Harlekinove »skrajne nedostojnosti«, kot najizrazitejšo lastnost Harlekinov prejšnjih stoletij pa navajajo njihovo »neznansko svinjsko vedenje« (Drie- sen 180). V dveh najstarejših seznamih najimenitnejših Zannijev (1625 in 1665) med vsega 49 imeni Harlekina še ni (Hohenemser 21—22). " Toschi, 205. ^° Estrella C a n z i a n i, Piemonte. Milano 1917. Apollonio, 328sl. " Driesen, 260sl. (Der Harlekin Tironi aus Bergamo.) 242 Harlekin v Bohinju Po propadu commedije delParte je Goldoni sprejel in s tem rešil propada štiri njene like: Arlecchina, Brighello, Pantalona in Dottora,^* posamezna italijanska mesta pa so, oklepajoč se svojega izročila, ohra- nila vsako svoj lik builkeža do najnovejšega časa, seveda le za kratko časovno obdobje vsakoletnega karnevala.^* V Bergamu je ostal Arlec- chino^^ in od tam je hodil v goste v Milan, v Lecco in morda še kam, kjer je nastopal vsako leto v karnevalskih sprevodih.^^ Ohranil je ne- kdanjo nošo in kriniko, a tudi značaj pošastno gibčne osebe. Tako raz- umemO' T i r o n i j a, ki je pravil D r i e s e n u, da se moraš za Arlecchina prav zgodaj učiti, dokler so udje še mladi in prožni, zakaj igrati Arlec- china da je od sile naporno, in še tako krepak mož, kakršen je bil T i r o n i, ni vzdržal v evoji vlogi dlje kakor dva dni zapored. Učili pa so se mlajši od starejših. T i roni ju je bil za učitelja neki Giuseppe Francesco Possi, prodajalec v manufakturni trgovini (umrl 1874). Mladi svet pa poTironijevih besedah že tedaj ni več kazal pravega smisla za igranje Arlecchina, zato da ibo — po T i r o n i j e v i sodbi — Arlecchino kmalu izginil.^'' 5. Burkasti sluga Rub-inus je spremljal prodajalca mazil že v srednje- veškem misteriju.^* Prav do konca 18. stoletja so se mazači (prodajalci pilul in zdravilnih elifcsirjev pa izdiralci zob), ki so nastopali po trgih in mestih ob semanjih dneh, pojavljali v spremstvu najetega burkeža, če ne kar več glumačev, ki so marali privabljati raidovedneže in — žrtve;^^ »zdravnik« je bil včasih tudi sam bui'kež.^'' Na balkrorezu iz 18. stoletja je videti »zdravnika«, žensko, burkeža in zamorca, spoda;j pa stihe: Der Arzt schreit seine Pillen aus Mit grosser Prahlerei, Der Harleckin macht manchen Flauss Und lockt den Pöbel flink herbei.»«^ Apollonio, 330. •— »Arlecchino: bergamasco... (la sua parlata ve- neziana ha qualche durezza e non e priva di idiotismi lombardi), servo eciocco.« ''^ Apollonio, 332—333. »Bergamo ebbe a sdegno il raffinatissimo esotismo d'Arlecchino, impre- ziositosi nei salotti parigini e nelle manifatture di Sevres ...« (Apollonîo 335). Gl. op. 22. " Moje poizvedbe, ali je bergamski običaj še živ, so ostale do zdaj brez odgovora. A. Bäschlin, Die altdeutschen Salbenkrämerspiele. Mühlhausen 1929. — Prim. tudi Kur e t. Bab ji mlin, 185—186. °° Gl. Carl N i e s s e n , Handbuch der Theater-Wissenschaft. Emsdetten 1949, 572 sl. Sloviti dunajski lutkar Johann Hilverding iz zelo pomembne gle- dališke rodbine je bil med drugim tudi optik, njegov poznejši sodelavec, ne- smrtni dunajski »Hanswurst« Jos. Stranitzky pa diplomiran zobni zdrav- nik (prim. Gustav G u g i t z , Die Familie Hilverding und ihre theatralische Sendung. Jahrbuch der Vereines für Geschichte der Stadt Wien II, 1954, 71 do 103). ^1 Niessen, 573. 15* 245 Niko Kuret Vprav Benetke so bile eno izmed središč »ciarlatanov« in njihove odre in stojnice na Markovem trgn kaže nešteto bakroirezov, radirank in slik. Arleccbino nastopa sam kot >ciarlatano« v S c a 1 o v e m scenari ju »La fortuna di Flavio« (1611).^^ in. Harlekinova obleka 1. Poleg značaja je za Harlekina najbolj značilna njegova obleka. Zaradi svojih pisanih rombastih vzorcev je splošno znana. Ob njej se nehote vzbudi misel, da predstavlja takšna, kakršna je, pač svojo po- silednjo razvojno stopnjo, ki je v njej dospela do stilizacije. Ndkateri avtorji vidijo v njej nadaljevanje obleke starorimskih mimov.^^ Na spddnjeitalsikih vazah iz 5. stoletja pr. Kr. soi nam ohra- njene poddbe antičnih glumačev. Burkež, ki je nastopal sprva v beli obleki (mimus albus), dobi pozneje obleko iz pisanih zaplat (pan- niculue, centunculus). Centujnculus pomeni pravzaprav odejo^ iz zaplat, a ga ApuleiuB^*' omenja kot nošo glmnačev. Težko pa je slediti av- torjem,^^ ki postavljajo tot obleko' v isto vrstO' z »luskasto« zaplatnico, kakršno srečujemo na najstarejših hetitsikih, sumerijskih, asirskih in elamitskih sknlpturah.^** Ta zaplatnica, ki pri njej vise zaplate v obliki prosto mahajočih lusk ali naborkov (volants) v vrstah okrog udov in života, se vendar loči od zaplatnice, sešite iz zaplat. Prvo pozna W. Liungman kot pustno nošo od Cipra (vpliv Benetk?) preko Ro- munije do alpskih dežel in Nemčije.^' Pri nas jo nosita »te tirjest« in »te zahlest« v Cerknem. Drugo pa nosijo Harlekin in lepa vrsta pustnih likov v alpskem svetu (Flecklehäs, Blätzlehäs, Narros itd.),'' med njimi tudi naš bohinjski zaplatnik. ^2 N i e s s e n , 579. Liungman, 717. "Apuleiuis, Apologia XIII: »Quid enim, si choragium thymelicum possiderem? Num ex eo argumentare uti me oonsuesse tragoedi (Syrmate, histrionis ćrocota, mimi centunculo?« — »Cento« pomeni iz zaplat sešito obleko (Pauly-Wissova, Realenzyklopäd'ie der klassischen Altertumswissen- schaft 3/1899, 1952 sl.). Gl. Liungman, n. n. m. Prim. Max von Oppenheim, Der Teil Halaf, eine neue Kultur im ältesten Mesopotamien, Leipzig 1931, 204 sl. — Herzfeld, Archäologische Mitteilungen aus dem Iran VI (1934), 174sl. — Gl- slike pri Liungman u (Fig. 90, 91). " Liungman 721. »8 Prim. Meuli, HDA 1798 (d). — Gl. tudi: A. Dörr er, Tiroler Fas- nacht innerhalb der alpenländischen Winter- und Vorfrühlingsbräuche. Wien 1949 (= österreichische Volkskultur. Forschungen zur Volkskunde, 5), 235 in 323 sl. — Joh. Künzig, Die alemannisch-schwäbische Fasnet. Freiburg i. Br. (1950), 9sl. 244 Harlekin v Boliinju LuisOcaiSita zaplatnica sega po- svojem izvoru vseikaikor daleč v pre- teklost,^^ toda z njo se tuJkaj ne bomo ukvarjali. Omejimo se le na sešito zaplatnico. Po D r ies enu*" je skušal lik harlekina v galsko-francoskem chari- variju, kjer se je prvič pojavil utelešen kot šemski lik, ponazoriti svojo demonsko naravo ne le z vedenjem, ampaik tudi v obleki. Udeleženci takšnih pohodov so bili pogosto' skoraj povsem goli; nekateri so hodili v narobe obrnjenih oblačilih, drugi so se napravijali v vreče, pogosta so bila ogrinjala s kapucami (»chape de harlequin«), prav posebnoi pa tesne živalske koiže, v katerih so predstavljali ovne, leve, vole. Značilna za vse je bila; izredna gibčnost — neprestano so poskaikovali, zmožni so morali b-iti tuidi akrobatskih skokov. Tudi hudiči iz »diableries« so- nastopali kosmati, dostikrat v volčji, telečji ali ovnovi podobi. Namesto pravih kožuhov so že v 14. iđtoletju znali delati ponarejene. Toonoi po- meri so ukrojili nekaikšno spodnjo^ oMekoi iz prav tenkega platna, ki se je talko tesno prilegala telesu, da so njegove oblike močno izstopale. Trilkóju podobno oblekoi so namazali s smolo, na gosto potrosili s pobarvanim predivom in človeka vanjo zašili. Preobleko je dopolnila divja brada na različno barvami, pogosto črni krinki. Našemljenec je bil videti kakor od temena do peta kosmato, golo bitje v človeški podobi. Strahotnemu videzu se je dostikrat pridružil trušč velikih kravjih zvoncev in kra- guljčkov za mezge, ki soi binigljali pošastni masJki na debelem jermenu okoli pasu.^^ Ko se je pojavil Harlekin na odru commedije delParte, je nastopil — kakor je zahtevalo izročilo' charivarijev — sikoraj gol, to se pravi: v že omenjenem tesnem »tiikoju«, pod katerim je vsajk del telesa' izrazito izstopal; sivo blago je bilo videti kalcor koža. Postava se je zdela gola, ni pa bila povsem gola. Na »koži« je bilo nekaj zaplat pisanega blaga, našitih brez reda po životu. Takšen se nam predstavlja Harlekin v najstarejših znanih podobah (iz 1570 in 16Q0, ^® Zaplatnico te vrste omenja morda že »Indiculus superstitionum«: »De pagano cursu quem yrias (?) vocant scis(s)i« pannis vel(et?) calciamentis...« (prim. H. A. S a upe. Der Indiculus superstitionum et paganiarum. Ein Ver- zeichnis heidnischer und abergläubischer Gebräuche und Meinungen aus der Zet Karls des Grossen. Leipzig 1891, 28 [Nr. 24]). — Karl M eu Ii, znan po nekoliko enostranskem gledanju maske kot obbke kulta mrtvih (Schweizer Masken und Maskenbräuche. Zürich 1943) vidi v zaplatnici sploh — konkreti- zacijo razpadajočega mrliča ... Del mask je vsekakor mogoče razložiti kot »utelešenje mrtvih« (bohinjske »šeme« prištevam mednje), vseh pa na ta imenovalec rii mogoče spraviti; to je skušalo doseči nemško narodopisje v dvajsetih letih našega stoletja (prim. Hans Naumann, Primitive Gemein- schaftskultur. Jena 1921), »als sich durch die ganze deutsche Volkskunde ein wahrer Leichengeruch zog« (Leop. Schmidt, Die österreichische Masken- forschung 1930—1955, v: Masken in Mitteleuropa 18). D ri es en, 143—144. " O zvoncih (»bombonarjih«) gl. Linn g man 746 sl. 245 Niko Kuret gl. str. 245). Taikšna sta nastopala še slavna Harlekina Dominique Loca- telli, imenovan Trivelin, in Trisitan M a r t i n e 11 i." Pozneje, v 17. stoletju, jame Harlekinova »gola koža« vzbujati po- hujšanje; zaplate so jo morale prekriti vso. Od srede 17. stoletja dalje^' so jih v obliki trikotnikov iz rdečega, rumenega in zelenega blaga šivali drugega tik drugega od vrha do tal.^*' Obraz si je odrski Harlekin zakrival s polovično črno krinko. Lok obrvi je bil visok, vzbočen in podvojen, očesni jami zato veliki, v njih pa samo dve majhni luiknjici, da je igralec skoznje videl. Ves obraz je bil »porasel« s črnO' žimoi, spodnji del obraza pa je zakrivala gosta črna brada. Na pokrivalu je bingljal sprva lisičji, pozneje dihurjev ali podla- sičin, nazadnje pa kar zajčji rep kot živalsko-demonsiko znamenje.*^ Za pasom ali v rokah je nosil leseno sabljo ali pa ropotec (Pritsche). 2. Tako Driesen. Medtem ko vidi on v Harlekinovi prvotni obleki prikazano goloto demonov, ki jo zgolj simbolično zakriva nekaj zaplat, da je golota še bolj očitna, pa gredo drugi avtorji dlje in razlagajo zaplate kot »koščke oblakov in m&g'lic«, ki da so^ se prijele prikazni med »divjim lovom«.*" Preveč preprosta se nam zdi razlaga Josepha Gregorja: obleko srednjeveškega norca (dve raznobarvni polovici, »mi-parti«) da so zlo- žili »en banderole«, s čimer da so dobili pravilne rombe,*' ki so značilni za današnjo Harlekinovo nošo. Mimo O. D r i e s e n a se nagiblje Paolo Toschi prav v zadnjem času*' k vegetacijsko-magični interpretaciji Harlekinove obleke. Na njej naj bi se odražala »la gran variazion dei freschi mai«, zelenje mladega listja, rdeče, rumene, višnjeve in pisane cvetliice pomladi. Tako jo spravlja v zvezo s pomladanskimi obrednimi slavji, pomaknjenimi — kakor v številnih drugih primerih — v pustni čas. Vsekakor je danes znana Harlekinova obleka stilizacija po- prejšnje obleke, sestavljene iz nepravilnih, po ohranjenem slikovnem gradivu ctilo redkih zaplat. Tak razvoj v stilizacijo se je — če smem navesti to primerjavo — ponovil v samem Bohinju, kjer je sodobni izde- lovalec naročene obleke — ne da bi poznal francosko-italijanskega Heix- lekina —¦ samovoljno opusitil stari način in rajši segel po pravilno nare- Driesen, 184. — Gl. barvno sliko takega Harlekina iz leta 1570 v: Beaumont, tab.34, in reprodukcijo pri G. Widengrenu (gl. op. 50) med str. 40 in 41. " Beaumont, 47 (gl. op. 5). " «Ce sont des morceaux de drap rouge, bleu, jaune et verd couppés en triangle et arrangés l'un pres de l'autre depuis le haut jusqu'en bas» (R i c - coboni. Histoire du Théâtre Italien I. Parie 1751, 4. — Navaja Driesen 184). Gl. tudi Beaumont 48. ^ Driesen, 172 in 186. — O repu pri maskah gl. Ferdinand Herr- mann , Zu einem verbreiteten Verwandlungsrequisit europäischer Kultbünde. Jahrbuch des Museums für Länder- u. Völkerkunde. Stuttgart 1951, 102—113. Navaja Joseph Gregor, Weltgeschichte des Theaters. Zürich 1933, 202. " Prav tam. « Toschi, 203. 246 Harlekin v Bohinju zanih telkstilniii vzorcih!*^ — Razvoj v sitilizacijo kaže tudi Harlekinova krinka. Odbijajoče črno- in kosmato naličje, ki ga je sprva nosil pariški »Harlequin, comédien italien«, je nadomestila pozneje še danes običajna svilena polovična krinka, kot jo kaže zlikani in iikročeni salonski Har- lekin na francoski slikovnici iz Épinala (gl. str. 245). Neprimerno širši okvir in globljo perspektivo^ pa daje Harlekinovi obleki nedavna veroslovno-družboslovna razlaga Gea Widengren a.^° Le-ta zasleduje v svoji razpravi med drugim vprav zaplatnico, ki jo ugotavlja kot nošo potujočih vzhodnih asket o v in der- viš e v , kot nošo grško^rimskih m i m o v in kot nošo- moških zvez. Naziv ,centunculus', ki smo ga že navedli, ima svojo vzporednico' v in- dijskem ,kanthâ' »sto«, po katerem se oibleka potujočih indijskih asketov imenuje vsujimasatatandamayî kanthä' »ein aus sehr morschen hundert Fetzen zusammengeflickter Überwurf«. Widengren opozarja ob tem, da 'SO vojaške enote pri narodih indoevropsfcega jezikovneiga območja urejene po načelu stoini j. Nosilec zaplatnice »iz sto zaplat« bi mogel torej biti član organizacije »stO' člćunov«, kar bi bilo simboilično' smiselno. Izvor takšne (vojaške) organizacije 'pa nam je istati v moških zve- zah."^ Te so prirejale svoje obhode zlasti ob no'vem letu. Ob takih prilikah so se uveljavljali, kakor poudarja Widengren, politični, religiozni in tudi dramatsko^komični činitelji. Novoletni praznik je bil med drugim tudi praznik rajnih, ki tedaj v romansko-igemiansikem »divjem lovu« obiskujejo svoja nekdanja bivališča. Člani moških zvez so v maskiranih obhodih predstavljali ta »divji lov«! Toda moške zveze pozna tudi stari Iran, kjer nado'meščata Odina Mithra in Vayu.^^'^ Moške zveze so bile v tedanji družbeni ureditvi jMjleg drugega tudi varnostni ventil; opravljale so nekaikšno sumarično siodstvo v dostikrat šaljivi obliki. To njihovo vlogo so prevzeli mirni, bur^keži, v srednjem veku pa norci, ki so smeli — kakor vemo — nekaznovano kritizirati svoje gospo- darie, vladarje; oblačili so se v Harlefldinovo' zajplatnico. Nošo zaioiçe- " Podobno stilizacijo je doživela noša »divjega moža«: zelenje in mah je nadomestila poslikana obleka (gl. Schwarz, Wilde etc., HDA IX, 978), tako zlasti v Nürnbergu pri slavnem »Schembartlaufen« predvsem od 1518 dalje (gl. Karl Anton Novotnv, Das Nürnberger Schembartlaufen, v: Ma- sken in Mitteleuropa 160 in 179sl.). ^ Geo Widengren, Harlekinstracht und Mönchskutte, Clownhut und Derwischmütze. Eine gesellschafts-, religions- und trachtgeschichtliche Studie. Orientalia Suecana II, Uppsala 1953, 2/4, 41—Iii. — Na delo me je opozoril univ. prof- dr. Leopold Kretzenbacher iz Gradca, ki sem mu hvaležen še za druga opozorila; razpravo mi je potem poslal univerzitetni prof. dr. Carl S t i e f iz Kjobenhavna, za kar se mu na tem mestu zahvaljujem. Med prvimi, ki je opozoril na moške zveze in njihov pomen, je bil Heinrich Schur tz (Altersklassen und Männerbünde, 1902). Njegove izsledke je razširila za germansko območje Lily Weiser v svojem habilitacijskem delu »Altgermanische Jünglingsweihen und Männerbünde«, Dunaj 1927. Naj- bolj znan pa je iz zadnjega časa Otto H ö f 1 e r , Kultische Geheimbünde der Germanen, I. Frankfurt a. M. 1934. "a Gl. Wikander, Der arische Männerbund. Lund 1938, ter Widen- gren, Hochgottglaube im alten Iran. Uppsala 1938. 247 Niko Kuret vanili glumačev pa so sprejeli tudi as'ketje, ki eo videli pot k popolnosti v čim večji ponižnosti, izpostavljeni posmehu in porogu soljudi; poznamo jih od Indije preko Perzije in Sirije do Italije — med njimi so budi- stični asketje, krščanski sirski spokorniki, islamski derviši in naposled »poverello«, Frančišek iz Assisija s svojimi »fratres minores«; on sam »Semper voldbat habere pauperculam tunicam de petiis repetiaitam quandoque intus et foris« (Spéculum perfectionis, cap. 34), bratje pa »viÜbuB vesitibus induantur, et possint eas repeciare de saccLs et aliis peciis cum benedictione Dei« (Regula prima, § 2). Vse to pomika izvor zaplatnice v najstarejšo dobo indoevropskih narodov, v okoliščine, ki k o r e n i n i j O' globoko v i n d o e v r O' p - s k i d r u ž b i ! IV. Od kod bohinjski zaplatnik 1. Najprej je pri roiki misel, da je bohinjski zaplatnik v zvezi z Ita- lijo in potomec Harldkina, saj segajo stiki Bohinja z Italijo"^ že v pred- zgodovinske čase. Bohinij je bil že od ndkdaj železarski revir,"' od koder so železarske izdelke izvažali v Italijo in kamor so dovažali vino in živež iz Italije. Tovorna pot je vodila z Bistrice preko sedla Vrh Bače (1218 m) v dolino Bače do Podbrda in odondod mimo Mosta na Soči ali na desno navzgor skozi Kobarid proti Čedadu ali na levo navzdol skozi Gorico v Italijo."* V Bohinju so delali domačini Slovenci, z njimi pa precej priseljenih tujcev: Nemcev, zlasti pa »Lahov« (Furlanov ali Italijanov).^'* Napoled je prešlo bohinjskoi železarstvo sploh v laške roke in je ostalo v njih do smrti Karla Zoisa (1868). V Bohinju samem je živelo v začetku 17. stoletja komaj kakih 2000 Ijudi.^'' Fužinarsko in železarsko^ delo' so Ne da bi se spuščal v oceno, samo navajam razpravo: Fr. G o r š i č , Die Wochein, slowenisch Bohinj — ein Walchenname. Zeitschrift des Histo- rischen Vereins für Steiermark. XLVll. Graz 1956, 111—122. =' Gl. že Valvasor, Ehre II, 127 in III, 395. ~ Pozneje: B. Hacquet, Oryctographia carniolîca III, Leipzig 1784, 6. — Najobširneje in z uporabo bogatega arhivalnega gradiva je opisal med drugim tudi bohinjsko železar- stvo Alfons M Ü 11 n e r , Geschichte des Eisens in Krain, Görz und Istrien von der Urzeit bis zum Anfange des XIX. Jahrhunderts. Wien und Leipzig 1909, 326—372. ^* M ü 11 n e r , 705 sl. — Pot skozi »Stenge« proti Bledu, Radovljici in Ljubljani je postala uporabna za tovornike šele 1554 (Müllner, 329), a spričo načina tovorjenja (tovorni konji) dolgo ni imela tistega pomena kakor pot čez Baco, saj je od Podbrda do Gorice komaj nekaj čez 50 km, medtem ko je samo od Bohinja do Ljubljane nad 60 km! Prva italijanska lastniška imena zasledimo v bohinjskih arhivalijah iz druge polovice 16.stoletja (1568: Ambrosio Dellagrotta, Jeronimo Milano; 1572: Anthoni Panizol; 1596: Julius Bucelleni, Hans Coronini; 1669: Georg Locatelli, Martin Tazoll; 1714: Francesco, pozneje njegov sin Peter Antonio Pittoni; 1740: Michelangelo Zois; 1778: Žiga Zois), gl. Müllner, 344—354. — V Bo- hinju so se ohranila tudi ledinska imena, ki spominjajo na *Lahe«: Laško rebro. Na Laškem (»pri bajti« pod Vrhom Bače) itd. ^ Poročilo škofa Hrena 5. avgusta 1616 (M ü 11 n e r , 347). — Župnijo je ustanovil škof Hren šele leto nato (1617), in sicer v Srednji vasi; na Bistrici so jo dobili 1788, na Koprivniku pa 1791. 248 Harlekin v Bohinju opravljali večidel tujci, domači kmetje pa so se poleg kmetijstva ukvar- jali z rudarstvom.^' Gospodar P it h oni poroča 1738, da ima več kot 1000 delavcev, ki da mora zanje pripraviti v Bohinj vsako leto* 400 to- vorov (= 100.000 1) vina.''** Mogoče je štel pri tem tudi kmete, zakaj že poročilo iz 1769 govori o samo 260 delavcih. To število se ohranija bolj ali manj do hude krize pod francosko okupacijo; največ delavstva je imela vedno Stara Fužina (ali Staro Kladvo, do 80 oseb). Edine prometne zveze so vzdrževali tovorniki (»Materialien- und Viktualienzufiihrer«), ki jih navaja poročilo iz 1769 v Stari Fužini 116, na Bistrici pa 40.°^ Tovor- niška karavana, ki je prihajala iz Italije, si je uredila potovanje navadno tako, da je ostala čez nedeljo v Podbrdu, kjer so bili tovorniki pri deseti maši, nato pa so krenili prdkoi Vrha Bače proti Bistrici. Ko so» prispeli konji do KaJluže nad Bistrico, so- domačini na Bistrici že zaslišali velike medeninaste konjske zvonce, in so- v kotlih brž pristavili meso. Ko je prispela karavana s tovorom (vsak konj je nosil 200 »maseljcev«, to- je okoli 250 1 vina) na Bistrico, je bilo meso kuhano in začela se je gostija.*" 2. Laški železarji in tovorniki so mogli biti dobra vez med ljudsko kvillturo Furlanije in Zgornje Italije na eni ter Bohinja na drugi strami. Sklep, da je prišel 'bohinjski zaplatnik iz laške soseščine in da mu je botroval Harldkin iz commedie delParte, je mikaven. Natančnejši pretres pa pokaže, da je to komaj verjetno. Predvsem se zunanjščina bohinjskega zaplatnika močno raizlikuje od Harlekina iz commedije dell'arte.*^ Upoštevati moramo, da je bila M Ü 11 n e r, 354. — Poročilo iz 1770 pripoveduje o hudih težavah pri delu. Pozimi je treba dosti snega, da spravijo material (rudo in les) z gora v dolino. Pota so pripravna največ 6—7 tednov, zato zahteva spravilo mnogo ljudi hkrati, da delo zmorejo. Med tem in dokler material ni na mestu, delo v fužinah počiva. Od sv. Jakoba do sv. Jerneja (25. julija do 24. avgusta) imajo vsi delavci opraviti na svojih njivah, gorjanci pa še mesec dni dlje, ker letina v hribih poizneje dozori (M ü 11 n e r , 355). Prav tam. - '''' Müllner, 356. "O M Ü 11 n e r , 329. " Ločiti je treba med Harlekinom in njegovo avstrijsko inačico Hans- TDurstom. Le-ta je dobil svojega tipičnega predstavnika v dunajskem igralcu Jos. Ant. Stranitzkem (gl. op. 30), ki ga je posnemalo iiešteto naslednikov (eden izmed njegovih učencev je bil tudi Franc Jožef Goga la, Ljubljančan, u. v Augsburgu 1728; gl. BL I, 226) in je zašel tudi v likovno umetnost. Hans- wurstovo obleko tvorijo rdeč jopič, nabran ovratnik (Halskrause), moder prslek (Brustfleck) s srcem in monogramom »HW«, široke naramnice, dolge, a ne do tal segajoče hlače in zelen koničast klobuk. G u g i t z (n. d., 82, glej op. 30) odklanja dosedanje mnenje, da je to noša salzburških rezarjev (Sau- schneider) iz dobe ok. 1700. B. Hacquet je zamenjal Harlekina in Hans- wursta, ko je zapisal o ziljski noši (Abbildung und Beschreibung der südwest- und östlichen Wenden, Illyrer und Slawen etc. I, Leipzig 1801, 18): »Aus der Tracht dieses Völkchens sieht man, dass die Kleidung des Harlekin [!| und seiner Gemahlin Colombine daher genommen worden ist. Obgleich aber die Geilthaler ziemlich aufgeweckte Menschen sind, so.kommen doch diese,er- wähnten Possenreisser nicht aus diesem Lande, sondern aus einer teutschen gebirgigen Provinz, die nicht weit davon entfernt liegt.« Mislil je s tem salz- burški Lungau (gl. Leop. Schmidt, Volkskunde als Geisteswissenschaft 1. 249 Niko Kuret prvotna bohinjsika izaiplatnica druigacna od liste, ki jo je naredil 1945 A. Mikelj. Boihinjsko zaplaitnico so tvorile našite nepravilne, pisane krpe. Ako ji je Lil vzor stari Harlekin, ga je morala poisneti že prav zgodaj, vsaj do srede 17. stoletja, preden je doživel stilizacijo. Bohinjska zaplatnica pa ima tudi posebnosti, ki jih Harlekinova sporočena obleka nima: a) iiazobčani okras in medeninaste krogličaste gumbe na koncu zobcev, ter b) našite krznene zaplate. Nedvomno so medeninasti gumbi le nadomestilo za nekdanje kra- guljčke aH zvončke. Le^ti in nazobčemi olkras sain pa kažejo izrazito v smer kraguljčnice (Schellentracht), ki se je bila udomačila med odličniki od konca 13. do preko sredine 15. stoletja.^^ Kraguljčki na tej noši in zvonci na obleki neštetih vrst mask od Balkana do Zahodne Evrope pa segajo po Liungman u"' do antičnih in bizantinskih glu- mačev (mimoi). Ze cerkveni učeniki (n. pr. Janez Krizostom) so obsojali glumače-mime, ki pa so kljub vsemu prodirali od Carigrada na Zahod. Ob prehodu v srednji vek so se zasidrali zlasti v Benetkah in se pojav- ljali še drugod po Italiji, a tudi v Franciji, Nemčiji, Španiji in Angliji, ter uživali naklonjenost Karla Velikega in Ludvika Pobožnega. Od 13. stoletja dalje pa so jih tudi na Zahodu jeli preganjati. Tako si je ljudstvo v smislu ceiikvenih prepovedi razlagalo zvončkljanje hellequi- nov v »divjem lovu« po svoje, češ da so med dušami, ki se pode v divjem lovu, tudi pogubljeni mimi-glumači s svojimi kraguljčki in zvonci! Prvi g^las o tem nam je ohranjen iz 1262. Bohinjski zaplatnik si je torej mogel vzeti za zgled ali nošo mimov- glumačev ali pa kraguljčnico višjih slojev. Prvo- ali drugo je vBekakor mogel posredovati laški element, ki je takšno obleko poznal iz Wien 1948 [= Handbuch der Geisteswissenschaften II], 40). Burkeža v Hans- wurstovi obleki dobimo pri nas na panjski končnici v zMrki t W. Schmidta v graškem Volkskundenmuseumu (gl. Leop. Kretzenbacher, Eine Samm- lung krainerischer Bienenstockbrettchen am Steirischen Volkskundenmuseum in Graz. Rokopis s pismom z dne 31. decembra 1952 v Etnografskem muzeju [=EM] v Ljubljani. Končnica je navedena pod zap. št. 23: Zwei Kasperlge- stalten. Ohne Jahreszahl. Sehr gut erhaltenes Brettchen mit zwei Hanswurst- Gestalten in lebhafter Bewegung). Tudi EM ima takšno končnico: levi burkež prinaša pladenj s steklenico, klobaso in kruhom, desni pleše in zraven igra na gosli. Dunajski Museum für Volkskunde pa hrani dva gorenjska módla za male kruhke iz 18. stoletja, ki predstavljata burkeža z iztegnjenimi rokami in nogami sredi obroča (»Hanswurst in ornamentalem Rad, Gliedmassen spei- chenartig gespreizt«, gl. Ausstellung Volksschauspiel in östereich. Katalog. Wien 1946, 11, Nr. 5 u. 12). Fotografija v EM. Obleka obeh burkežev na njej nejasna — verjetno luskasta zaplatnica s prav takšno koničasto čepico (glej Leop. Schmidt, Hanswurst und verwandte Gestalten [op. 5], 167: »...orna- mental gestaltet und sieht zottenartig behangen aus«). Liungman, 751, podpis k si. 100. Liungman, 745. — Zvonci so bih v rabi (v podobne namene?) v alpskih deželah že v hallstattski dobi (izkopanine v Hallstattu!) in nekako v isti dobi (10.—5. stoletju pr. n. št.) tudi v Grčiji. 250 Harlekin v Bohinju Benetik in drugih italijanskih mest. Bohinjci so morali prevzeti zaplatnico v tej obliki vsaj do konca 15. stoletja, v dobi torej, ki še ni poznala ne commedie dell'arte ne njenega Harlekina, pač pa — v francoskem oib- močju — harlequine v divjem lovu in njihovo poosebljenje v chari- varijih. Prevzem pa je bil le zunanji in drugoten. Zakaj sam zaplatnik je z drugimi »šemami« vred le »survival« pojava, ki je znan od Irana do Atlantika. Značilno za bohinjske »šeme« je, da »otepajo« pred novim letom, v času zimskega, kresa, v dneh, ko' se po pradavnem predkrščanskem verovanju vračajo na domove duše rajnikov, kot jih predstavljajo na- šemljeni člani moških zvez na svojih obhodih. Maske te vrste je dobro označil K. M e u 1 i.** Že pogled na bohinjsko platneno krinko nam po- trjuje, da je ta oznaka pravilna: obraz s takšno krinko je obraz raz- padlega mrtveca. Otepavci nosijo deloma platnene, deloma krznene krinke.*^ Demon- stvo maskirancev izraža zlasti njihova kosmatost. ZatO' se maske, ki pred- stavljajo demone, olblačijoi v narobe obrnjene kožuhe in nosijo krznene krinke. Bohinjski zaplatnik nosi platneno krinko. Toda krzneni našitki na njegovi obleki simbolično označujejo njegovo pripadnost k demon- skemu svetu. S tem se je prilagodil noši drugih šemsikih likov, ki po Bohinju otepajo od pradavnih časov. Z njimi se nam Bohinj vse bolj razodeva kot izrazit slovenski »Rückzugsgebiet«. Bohinjski zaplatnik torej ni v neposrednem sorodu s Harlekinom iz commedie delParte. Sprejel je pač po posredovanju laškega elementa neke tuje podrobnosti v svoji noši, v bistvu pa sega z drugimi šemami vred v indoevropsko davnino. Résumé ARLEQUIN AU BOHINJ? Panni les personnages masqués qui se promenent, durant la Veillée du Nouvel An, a travers la Vallée Supérieure du Bohinj, contrée montagneus'e au Nord-Ouest de la Slovénie (voir la description de la coutume: Niko K ur et. Aus der Maskenwelt der Slowenen, dans: L. S chmidt, Masken in Mitteleuropa. Vienne 1955, pp. 208—212), il y a un qui attire l'attention du spectateur pour son costume rappelant Arlequin (v. la planche). Ce costume, actuellemeut au Musée Ethnographique de Ljubljana, a été façonné récemment et se compose d'échantillons d'étoffes offerts par l'industrie textile aux clients. Le costume qu'on portait auparavant se composait, au contraire, de chiffons de forme irréguliere et de couleurs variées, cousues sans ordre visible l'une pres de l'autre ou l'une sur l'autre. Il semble que le costume actuel ait gardé, toute- fois, quelques particularités de l'ancien costume: iles bords dentelés des panta- lons, garnis de petites boulettes en laiton cousues sur chaque dent, des pare- ments pareils sur les deux épaules, puis de courts rubans triangulaires le long "* Gl. op. 39 (Schweizer Masken). ^ Gl. op. 3. 251 Niko Kuret des coutures des pantalons et des manches, autour du col et le long des revers de devant et de la couture de derriere du veston, et enfin les pieces de fourrure cousues sur les épaules et au devant du veston. Comme la plupart des autres personnages masqués, celui-ci aussi se couvre le visage d'un simple masque typique pour le Bohinj: un morceau de linge, ou il y a des trous pour les yeux et pour la bouche. La tete est ornée d'un vieux chapeau de paille. La coutume exige que ce personnage ait entre les mains un prix-courant avec des échantil- lons d'étoffes qu'il offre au pere de famille pour lui faire acheter de l'étoffe. Si celui-ci consent a cet achat feint, il est tenu a payer quelques dinars- a la caisse commune du groupe. Ces personnages masqués, toujours des garçons, s'appellent «seme», tandis que le personnage en question n'a pas de nom spécial; l'auteur Tappelle «za- platnik», c'est-a-dire, «chiffonnier». L'auteur se demande s'il était possible que TArlequin franco-italien ait influencé la naissance de ce personnage. Pour répondre a cette demande, l'auteur explique, tout d'abord, la déno- mination d'Arlequin, il décrit le rôle qu'il tient dans la tradition française, il le présente ensuite comme personnage de la «commedia dell'arte», tout en men- tionnant son apparition en Italie — y compris les corteges de Carnaval — et les services qu'il a été tenu a preter aux charlatans des foires. L'auteur passe ensuite au costume d'Arlequin. Il constate qu'il ressemble au «centunculus» des comédiens de l'antiquité et aux masques qu'on rencontre, jusqu'aujourd'hui, dans quelques contrées des Alpes. D'apres Driesen, il démontre les plus anciens témoignages du costume d'Arlequin en France, en joignant a l'interprétation de Driesen celle de Joseph Gregor, de Paolo Toschi et surtout celle de Geo Widengren. Celui-ci confere au costume d'Arlequin un cadre de portée indoeuropéenne, en rappelant le costume en chiffons des primitives «sociétés d'hommes» (Männerbünde), des anciens comé- diens grecs, romains et médiévaux, et des ascetes hindous, chrétiens et musul- mans. Entre le Bohinj et l'Italie, il y avait, en effet, des l'époque préhistorique, des relations assez nombreuses. C'est que Bohinj excellait, jadis, par son fer qu'on y produisait et qu'on exportait surtout en Italie. A côté des ouvriers Slo- venes, les Frioulans et les Italiens étaient, avec quelques Allemands, de plus en plus nombreux. Des influences provenant du Frioul et de il'Italie du Nord pouvaient donc importer aussi le personnage d'Arlequin. Mais l'étude détaillée du costume du ^chiffonnier» du Bohinj révele qu'il ne s'agit pas d'une simple copie d'Arlequin. Il y a des détails qu'Arlequin ne connaît pas: les garnitures dentelées au boulettes de laiton, remplaçant — selon l'opinion de l'auteur — les anciens grelots, et ies morceaux de fourrure cousus au veston. Dans ces détails, il s'agit d'influences fort différentes: les grelots appartiennent au costume des anciens comédiens (bombonnarial), des jongleurs et des fous, accepté, toutefois, a partir de la fin du 13« siecle, par les bourgeois et la noblesse qui le portaient jusqu'a la moitié du 15<^ siecle. Ce détail est donc antérieur au costume dArlequin qui, dailleurs, ne Ta jamais accepté! La four- rure est un détail plus ancien encore et appartient au genre de masque tério- morphe, représentant des démons, genre qu'on rencontre parmi tous les masques primitifs et qui correspond, tout au plus, aux harlequins des charivaris! L'auteur admet donc bien que, de la part de l'Italie, la garniture aux gre- lots ait pu etre imitée par le «chiffonnier» de Bohinj, mais il est d'avis qu'en général, son costume est antérieur a celui de l'Arlequin soit français soit italien. Il appartient, plutôt, au type de vetements en chiffons qu'on rencontre aux Indes et a TIran, en Grece et dans Tempire romain aussi bien qu'a Toccident du moyen âge, et qui fut celui des ^sociétés d'hommes», des ascetes de différentes religions et des comédiens de l antiquité et des siecles suivants. De plus, le cadre ou le «chiffonnier» se présente au Bohinj, prouve, lui-aussi, son origine indoeuropéenne assez reculée. 252