HARLEKIN V BOHINJU?
K šemskemu liku zaplatnika v Zgornji dolini
Niko Kuret
Med »šemami«, ki »otepajo« (= koledujejo) v Zgornji Bohinjski do-
limi na Štefanje (Stara Fužina) in na starega leta daa (Cešnjica, Srednja
vas, Jereka, Podjelje, Koprivnik), vzbuja pozornost »otepavec« v obleki
iz samih zaplat, zaplatnici, ki spominja na Harlekina (gl. si. XII).^
Ta šemski liik je med slovensikimi masikami edinstven in že zato
vreden raziskave.
I. Bohinjski zaplainik
Naš zaiplatnik v Bohinju nima posebnega imena. Njegovoi obleko,
zaiplatnico (tudi zanjo ni posebnega imena), je pridobil Etnografski
^ muzej v Ljubljani leta 1954 (gl. si. XII). Narejena naj bi bila »v podobi
prejšnje«, pa ni. Cešnjičam Anton M i k e 1 j, ki jo je sešil, priznava v
pismu 1956:^ »Prejšna obleka je bila bolj razcapana... Oblöka je bila
iz raznih flik. Bolj če so bile pisane, rajši je bila.« Narisal je tudi skico,
kjer je videti, da so bile »flike« zelo različne oblike in brez
reda našite druga k drugi ali druga na drugo. Temu nasproti je
muzejsiki primerek sešit iz pravokotnih vzorcev blaga, iztrganih iz ce-
nika tekstilne tovarne. Oblika vzorcev je zato narekovala tudi celoto, ki
kaže bolj ali manj pravilna pravokotna polja. Tako je torej svojevrstno
gradivo spremenilo prvotno lice zaplatnice. Zanimive in verjetno pristne
so nekatere podrobnosti: nazobčani spodnji rob hlačnic, ki je A. Mi-
ke 1 j nanje našil kroglaste medeninaste gumbe, podoben okras na obeh
^ Ko sem jeseni 1954 po nalogu Inštituta za slovensko narodopisje pri
SAZU začel v Bohinju poizvedovati za »šemani« (za prve napotke dolgujem
zahvalo ravnatelju Cenetu Znidar ju, bohinjskemu domačinu), mi je moj
prvi poročevalec, Kocjančev France (France S o d j a) iz Jereke št. 2, ome-
nil med drugim tudi »obleko iz flik«. On in njegov prijatelj Jože Cesar
(Jereka št. 30) sta se mi tedaj nalašč (bilo je 10. oktobra) napravila v »seme«,
da sem ju lahko fotografiral. Pred menoj sta izdelala tipično bohinjsko plat-
neno krinko, »obleke iz flik« pa ni bilo več dobiti (»Cesarjeva se z zgubla,
Kajžovcova je pa pogorela, jo je ta nou gospodar zažgan«). Toda Mikelj-
n o v Tone (Anton M i k e 1 j) iz Češnjice št. 20, tako sem tedaj zvedel, bi
znal narediti obleko prav takšno, kakršna je bila svoj čas v navadi. Etno-
grafski muzej jo je nato pri njem naročil in dobil.
' Sporočilo z dne 20. aprila 1956.
257
Niko Kuret
ramenili, dalje navadni ali irikotni trakci na hlaonit in rokavskih šivih^
okrog vratu ter po sprednjem robu in hrbtnem šivu suknjiča, končno pa
še našiti košoki krzna na ramenih in spredaj na sniknjiču v višini pasu.
Obraz si bohinjski zaiplatnik zaikrije s isvojevrstno platneno
krinko, na glavo pa si povezne siar širok slamnik.
Vloga današnjega bohinjskega zaplatnika je le posredno burkasta.
Nasiopa namreč kot »prodajalec blaga«: s sabo nosi star cenik s tekstil-
nimi vzorci in s/kuša »prodata« ntikaj »blaga«; gospodar mu odrine kot
»kupnino« kovača ali tudi več, kar dobi s^kupna šemska blagajna. Pri
kupčiji pač prihaja do izraza naravna norčavost »otepavca«, ni pa sledu
o izročenem divje-burkaistem značaju Harlekima.'
Ze spričo nekdanjih tesnih stikov med Bohinjem in Italijo kaže
razisikati, ali je bohinjski zaiplaitnik kaj v sorodu s H a r i e k i n o m ali
pa mu moramo iskati izvora drugod.
II. Lik Harlekina
1. Pravda o izvoiru Harieikina se je «dela po zaisluigi Ottona D r i e-
sena že pred petdeseitimi leti dognana,"* v novejšem in najnovejšem
času pa se og'lašajo novi avtorji z deloma novimi g'ledanji.^ To velja
tudi za naiziv sam.
Naziv naj bi bil deminutiv flamtike besede »hel' (> hellekin)
peikel.^ Francoski ,hellequin, harlequin' naj bi bü torej ,(mali) pekel', po
' Opis »šem« in njihovega »otepanja« gl. za zdaj v: Niko Kuret, Au«
der Masken weit der Slowenen. Masken in Mitteleuropa. Volkskundliche Bei-
träge zur europäischen Maskenforschung. Herausgegeben von Leop. Schmidt.
Wien 1955, 208—212.
* Otto D r Î e s e n , Der Ursprung des Harlekin. Ein kulturgeischichtliches
Problem. Berlin 1904.
* Gl. zlasti: Cyril W. Beaumont, The HLstory of Harlequin. London
1926. — H. Hohenemser, Pulcinella, Harlekin, Hanswurst. Ein Versuch
über den zeitbedingten Typus des Narren auf der Bühne. Emsdetten 1940
(= Die Schaubühne. Quellen und Forschungen zur Theatergeschichte 33). —
L. Schmidt, Hanswurst und verwandte Gestalten in der österreichischen
Volkskunst. Jahrbuch der Gesellschaft für Wiener Theaterforschung II.
Wien 1946, 158—175. — Prim. še: Karl M eu Ii, Maske, Maskereien, v: Hand-
wörterbuch des deutschen Aberglaubens (=HDA) V, Berlin-Leipzig 1932—1933,
§§ 20—21, stolpci 1772—1782; članek »Arlecchino«, Enciclopedia italiana IV/1929,
388, ter Paolo Toschi, Le origini del teatro italiano. Torino 1955, 196—208.
GI. še op. 50!
* Flam. «hellekin» > frane, «hellequin» (podobno: «mannekin» > «manne-
quin» možicelj), ki se je đisimiliral v: > «herlequin» (Normandija, Ile-de-
France, Champagne, Artois, Flandrija) ter prešel v Parizu in okolici
(e + r>a + r) v: «harlequin». Prim. M. Rühl e m a n n , Etymologie des
Wortes Harlekin und verwandter Wörter. Diss. Halle 1912, 79 sl. — Diez
Grammatik der romanischen Sprachen I (H870), 70. — Gl. tudi H. M. Flas-
d i e C k , Harlekin. Germanischer Mythos in romanischer Wandlung. Halle a. S
1937 (ponatis iz: Anglia 61, 1937, 225—540. (Prijazno opozorilo univ. profesorja
dr. Leop. Kretzenbacherja iz Gradca).
238
Harlekin v Bohinju
naše pravzaprav ,(niali) peOclenšček'. Drugi del besede razlagajo tudi
z got. ,kuini' rod (lat. ,genuis'); talko bi mu naj bil v sorodu germanski
bajeslovni ,Erlkönig'. Harlekin pomeni torej v vsakem primeru ,p e -
k 1 e n š č k a'.'
2. Besedo srečamo najprej v izrazih »maisnie Hellequin«, »familia
Herlechini« in podobnih za pojem »divjega lova« (»chasse Hennequin«)
v pokristjamjeni obliki, to se pravi, sprevoda pogubljenih duš, ki jih
ženo hudiči, in sicer najprej pri O r d e r i c u V i t a 1 i s u v 11. stoletju.'
V poznejših omembah^ dobiva »harlekinska druščina« še pomen german-
skega »Seelenheer«, množice duš iz podzemlja, ki ob mirni sapi med
rahlim zvončkljanjem kakor meglice plavajo mimo človeka.
Prešerni mladi pesnik Ada.n de la Hale iz Arraisa je potegnil
harlekinovce v komiiko. V svojo »Igro v uti« (Jeu de la feuillée) 1262 je
namreč vipletel enega izmed njih in ga imenoval Croquesots (Norcežer).
Ta zračni demon s strašno kosmato krinko na obrazu je bil od sile
gibčen in je vzbujal smeh s stereotipnim ponavljanjem istega vprašanja
(Me sied-il bien li hurepieus? Mi do^bro pristoji kosmata krinka?).
V 14 stoletju se pojavijo poročila o nočnih pohodih našemljencev
v podobi harlequinov. Prirejali so jih na ča-t ali v sramoto novoporo-
čencema (»charivari« — mačja godba).^" Lik, ki je bil dotlej znan le iz
pripovedke, se pojavi utelešen po cestah, koder v vedenju im obleki
skuša ponazarjati tipični demonski značaj.
' K. M eu li opozarja (HDA 1773) še na etimologijo Th. Sieb sa (Zeit-
schrift für deutsche Philologie 24, 1892, 145 sl. ter Zeitschrift für Volkskunde
NF 2, 1930, 45sL), ki izvaja naziv iz frîzijske besede »henn(e)« smrt, mrtvec,
ter skuša z njeno pomočjo razbrati v nekem starem rimskem napisu (»MER-
CURIO HANNINI«) naziv Tacitovega starogermanskega boga smrti, poznej-
šega Wodanaza. Ako bi to držalo, bi bil dan konkreten bajeslovni lik (božan-
stvo podzemlja), ki ga našemljenec predstavlja. Toda oblik z »-1-« Siebs ni
zadovoljivo pojasnil, zato ostaja njegova etimologija dvomljiva. — V naj-
novejšem času domnevajo, da je H e 1 a, »kandinavska boginja smrti,
Hellequinova mati, gl. H. R. Philippeau, Chasse Hennequin, v: Bulletin
Folklorique dlle-de-France XV (1953), 537 sl. Razpravljanje se nadaljuje:
M. Delbouille, Notes de Philologie et de Folklore. I. La légende de Her-
lekin, v: Bulletin de la Société de Langue et Littérature Wallonne. Liege 1953,
1—27.
' D ries en 24. — V noči na novo leto 1091 je srečal duhovnik Gauchelin
»divji lov«; konjem sta udarjala dim in ogenj iz nozdrvi. Eden izmed »duhov«
ga je hotel potegniti s sabo, on pa se je uprl in uspelo mu je, da se mu je
iztrgal; toda na licu je do smrti nosil brazgotine njegovega prijema.
^ Driesen 30sl. — V Franciji, zlasti v Normandiji, še danes verujejo
v «chasse Hennequin». Otroci se v mraku strašijo in beže domov z vzkliki:
«Harlequin sur nos talons!» (H. nam je za petami!).
^° Pri tem so se dogajale neverjetne stvari, tako da je cerkvena oblast
udeležbo pri charivarijih strogo prepovedala (De ludis prohibitis, sinoda v
Langresu 1404: »... ne intersint neque ludant in ludo qnod dicitur charivari,
in quo utuntur larvis in figura daemonum, et horrenda ibidem committan-
tur«.). D ri es en 102 sl.
239
Niko Kuret
Liki hudičev iz predkrščanskih predstav in obredij so že zgodaj
vdrli v srednjeveške misterije.^^ Kadar so kje v Franciji igrali pasdjon,
so Sli hudiči izprosili pravico., noreti pO' mestu (tako v Amienisu 1500:
»faire courir les personnages des diaibles«).^^ Tudi ti pohodi in igre
hudičev, »diaibleries«, kažejo v vedenju in obleki sorodnost z »maisnee
Heillequin« in s poosebljenimi »sires Herlequins« iz charivarijev.
3. Lik demona, ki je iz normanskega sprevoda onostransikih bitij po
zaisiuigi Ada na de la Hale 1262 za hip stopil na gledališki oder, se
pomešal med razsaja ječo množico v charivari jih in vdrl v duhovno igro,
je dobil dokončno določeno podobo tisti hip, ko ga je italijanski
komedijant potegnil v dogajanje commedije deli'
arte. To se je zgodilo kmalu p oi 1 570 v Parizu.
Commedijo dell'arte^^ so prinesli italijanski igralci v Pariz okoli
leta 1571. Razvila se je bila kakih dvajset let prej v Severni Italiji im
pri tem izoblikovala najvažnejši lik svojih improvizacij, kmečkega
fanta iz okolice Bergama, ki najde — robat in nesramen —
v Benetkah in Padovi kot sluga svoj knih. Ime mu je Giovanni (Janez),
okrajšano v Gianni, po beneško izgovorjeno: Z a n n i.^'' S svojimi nor-
čijami in akrobacijami je Zanni dve sto let zabaval hvaležno občinstvo
v Franciji, Španiji in Nemčiji. Vsaka igralska družina je imela navadno
po dva Zannija.^^
" Prim. tudi N. Kuret, Bab ji mlin. SE VII (1955), 200.
" Gl. Driesen 136sl. — Tam tudi izvemo (141—142), kako strašno se
je pesnik François Villon maščeval nad menihom, ki za predstavo Pasijona
ni hotel posoditi cerkvenih oblačil: hudiči iz Pasi jona so pričakali meniha, ko
se je na konju vračal v mesto, mu splašili žival, da je omahnil na tla in ga je
konj, ker je nesrečniku noga obvisela v stremenu, med divjim dirom po
polju ubil.
" Gl. Mario Apollonio, Storia della commedia dell'arte. Roma-Mi-
lano 1930.
" Neki rimski mimus je bil S an ni o. Nekateri avtorji menijo, da je
Zanni z njim v sorodu (gl. Waldemar L i u n g m a n , Traditionswanderungen
Euphrat-Rhein. Studien zur Geschichte der Volksbräuche. II. Helsinki 1938
[= FEG 119], 724).
Komiki, ki so igrali Zannije, so se potikali v začetku 16. stoletja sami
în za svoj račun po deželi. Šele po vzniku commedije dell'arte so se pridružili
igralskim skupinam. Bili so skoraj sami Bergamaski (= doma iz okolice
mesta Bergama) ali pa Benečani in so oponašali govorico kmetov iz Berga-
maških Alp (prim. pregovore, tako: »I Bergamaschi hanno il becco grosso, ma
lo ingegno sottile. — Bergamaschi Facoglioni.« Gl. G. Rua, Intorno alle pia-
cevoli notti dello Straparola. Giornale storico della letteratura italiana XVI,
1890, 243—246). GI. Driesen, 193. — Zannije omenja francoski pesnik Joachim
Du Bellay že leta 1558, češ da nastopajo v rimskem karnevalu (Regrets,
no. 112):
Voici le Carnaual menons chascun la sienne.
Allons baller en masque, allons nous promener.
Allons voir Marc Antoine ou Z a n n y bouf fonner
Avec son Magnifique a la Vénitienne.
240
xn
Bohinjski zaplatnik
Levo: Zaplatnica iz Češ-
njice D Bohinju (izdelal
1954 A. Mikelj, foto: B. Šta-
jer). — Spodaj: Zaplatnik
je ustavil kolesarja (Cešnji-
ca 1954, foto: V. Simončič)
240—241
Harlekin v Bohinju
KoDUcureinca med posameznimi igralskimi skupinami je Ma huda.
Tako se je v lovu za nečim novim neki italijansiki Zanni v Parizu do-
mislil, da bi francosikega harleqmna, ki ga je spoznal pri charivarijih,
utelesiil na odru, v improvizirani igri. Rojen Francoz, Parižan — pripo-
minja Driesen^^ — bi tega nikoli,ne bil storil: nastop posameznega
Novi in stari Harlekin
Levo: Moderni Harlekin kot cepetavček (igrača). Imagerie d'Epinal, Pellerin et
Cie. No. 1341 (Slikovnica). — Desno: Ena izmed najstarejših podob Harlekina
(1600) iz: Compositions de Rhétorique de Mre.Don Arlequin. Pariška Nacbiblio-
teka. Res. V. 2—922
harlequina je pomenil zanj prelom z izročilom, ki je poznalo- samo
množico harlequinov v maisnie Hellequin in v charivarijih, nikdar
pa ne posameiznega harlequina. Tujec tega ni čutil, pač pa je brž dojel
izraziti hudičevski tip, od čigar mimičnega utelešenja na odru si je
obetal velik uspeh. Tako je nastal Harlekin.
Burkež v podobi hudica-harlequina je moral kaizati hudičevske last-
nosti. Novi francoskoi-italijanski »plaisant« je ljubil spolzke odrske trike
" D r i e s e n , 205.
16  Slovenski etnograf
241
Niko Kuret
in umazane dovtipe, kazal jezik in vrtel oči, napadal inje moške, jih
poljuibljal in jim skakal na ramena, se poganjal v zrak in se prékopi-
ceval; ni mu zmanjkalo težkih akrobatskih umetnij in ni se upehal v
divjem plesu, zraven pa še zbijal kosmate šale.^'
4 Po splošnem mnenju je dospel Harlekin iz Francije v Italijo pod
konec 17. stoletja. To velja za Harlekina iz commedie dell'arte.^* Paolo
Toschi pa opozarja v zadnjem času,^^ da nastopa »Alichino« že v
Dantejevi »Divini comediji« (Inferno, XXI in XXII), kjer pred-
stavlja komičnega hudiča. Po Toschiju je moral Dante Alichina-
Harlequina nekje videti, v Firepzi sami, v severni Italiji ali nemara
v Parizu, ako je bil kdaj tam. Poslednje je bolj verjetno, prvo pa tudi ni
izključeno. Saj je poznala tuidi Italija že zgodaj francoskim podobne
»diableries«. Talko opisuje Giovanni Villani v svoji kroniki (knjiga
VIII, pogl. LXX) predstavo pekla, kot so jo priredili v sami Firenzi 1304
»per ü di cal ende di maggio in sni ponte alla Carraia e d'intorno
air Amo«. Po P. Toschiju je bila takšna predstava starodavna po-
mladanska obredna slovesnost, kakršno jeAdan del aH a lev svojem
francoskem Arrasu dvignil v kultivirano literarno območje. Toda Dan-
tejev Alichino ni identičen s kraljem harlequinov iz » Jeu de la feuiilee«.
Zato sodi P. Toschi, da se Harldkin v Italiji do commedije dell'arte
ni povzpel do večjega pomena. Edina izjema je Piémont, čigar
ljudska kultura pa sega že v francosko območje. Tako nastopajo ondi
Arlecchini v pustnem času v plesih z meči. Tak nastop opisuje Estrella
Canziani^" v Sampeyru. Na pustno nedeljo uprizorijo 'borbo med
kristjani in zamorci (= Saraceni), na čelu sprevoda pa stopajo Arlec-
chini.
Italijanska mesta so si bila že davno izoblikovala vsako svoj tip
burkeža in s tem nadaljevala staro italsko izročilo.^^ V predstavab com-
medije dell'arte pa je spoznala Harlekina poslej vsa Italija. Toda udo-
mačil se je med ljudstvom le tam, kjer sO' bili doma njegovi neposredni
predniki Zanniiji — v Ber ga mu. Driesen je obiskal 1899 v Ber-
gamu tedanjega najslavnejšega italijanskega Arlecchina.^^ To je bil
Giuseppe T i r o n i , lastnik majhne špecerijske trgovine; drugovala sta
mu kot Arlecchina tedaj še Alessandro Rose i ni, prodajalec v trgo-
vini z usnjem, in neki S e m e n s a , izdelovalec testenin.
" Italijansko-francoiski gledališčniki okoli pariške »Comedie Italiennes
so se zavedali nemoralnosti Harlekinovega lika. Še v 18. stoletju se omenjajo
Harlekinove »skrajne nedostojnosti«, kot najizrazitejšo lastnost Harlekinov
prejšnjih stoletij pa navajajo njihovo »neznansko svinjsko vedenje« (Drie-
sen 180).
V dveh najstarejših seznamih najimenitnejših Zannijev (1625 in 1665)
med vsega 49 imeni Harlekina še ni (Hohenemser 21—22).
" Toschi, 205.
^° Estrella C a n z i a n i, Piemonte. Milano 1917.
Apollonio, 328sl.
" Driesen, 260sl. (Der Harlekin Tironi aus Bergamo.)
242
Harlekin v Bohinju
Po propadu commedije delParte je Goldoni sprejel in s tem rešil
propada štiri njene like: Arlecchina, Brighello, Pantalona in Dottora,^*
posamezna italijanska mesta pa so, oklepajoč se svojega izročila, ohra-
nila vsako svoj lik builkeža do najnovejšega časa, seveda le za kratko
časovno obdobje vsakoletnega karnevala.^* V Bergamu je ostal Arlec-
chino^^ in od tam je hodil v goste v Milan, v Lecco in morda še kam,
kjer je nastopal vsako leto v karnevalskih sprevodih.^^ Ohranil je ne-
kdanjo nošo in kriniko, a tudi značaj pošastno gibčne osebe. Tako raz-
umemO' T i r o n i j a, ki je pravil D r i e s e n u, da se moraš za Arlecchina
prav zgodaj učiti, dokler so udje še mladi in prožni, zakaj igrati Arlec-
china da je od sile naporno, in še tako krepak mož, kakršen je bil
T i r o n i, ni vzdržal v evoji vlogi dlje kakor dva dni zapored. Učili pa
so se mlajši od starejših. T i roni ju je bil za učitelja neki Giuseppe
Francesco Possi, prodajalec v manufakturni trgovini (umrl 1874).
Mladi svet pa poTironijevih besedah že tedaj ni več kazal pravega
smisla za igranje Arlecchina, zato da ibo — po T i r o n i j e v i sodbi —
Arlecchino kmalu izginil.^''
5. Burkasti sluga Rub-inus je spremljal prodajalca mazil že v srednje-
veškem misteriju.^* Prav do konca 18. stoletja so se mazači (prodajalci
pilul in zdravilnih elifcsirjev pa izdiralci zob), ki so nastopali po trgih
in mestih ob semanjih dneh, pojavljali v spremstvu najetega burkeža,
če ne kar več glumačev, ki so marali privabljati raidovedneže in —
žrtve;^^ »zdravnik« je bil včasih tudi sam bui'kež.^'' Na balkrorezu iz
18. stoletja je videti »zdravnika«, žensko, burkeža in zamorca, spoda;j pa
stihe:
Der Arzt schreit seine Pillen aus
Mit grosser Prahlerei,
Der Harleckin macht manchen Flauss
Und lockt den Pöbel flink herbei.»«^
Apollonio, 330. •— »Arlecchino: bergamasco... (la sua parlata ve-
neziana ha qualche durezza e non e priva di idiotismi lombardi), servo
eciocco.«
''^ Apollonio, 332—333.
»Bergamo ebbe a sdegno il raffinatissimo esotismo d'Arlecchino, impre-
ziositosi nei salotti parigini e nelle manifatture di Sevres ...« (Apollonîo
335).
Gl. op. 22.
" Moje poizvedbe, ali je bergamski običaj še živ, so ostale do zdaj brez
odgovora.
A. Bäschlin, Die altdeutschen Salbenkrämerspiele. Mühlhausen 1929.
— Prim. tudi Kur e t. Bab ji mlin, 185—186.
°° Gl. Carl N i e s s e n , Handbuch der Theater-Wissenschaft. Emsdetten
1949, 572 sl.
Sloviti dunajski lutkar Johann Hilverding iz zelo pomembne gle-
dališke rodbine je bil med drugim tudi optik, njegov poznejši sodelavec, ne-
smrtni dunajski »Hanswurst« Jos. Stranitzky pa diplomiran zobni zdrav-
nik (prim. Gustav G u g i t z , Die Familie Hilverding und ihre theatralische
Sendung. Jahrbuch der Vereines für Geschichte der Stadt Wien II, 1954, 71
do 103).
^1 Niessen, 573.
15* 245
Niko Kuret
Vprav Benetke so bile eno izmed središč »ciarlatanov« in njihove odre
in stojnice na Markovem trgn kaže nešteto bakroirezov, radirank in slik.
Arleccbino nastopa sam kot >ciarlatano« v S c a 1 o v e m scenari ju
»La fortuna di Flavio« (1611).^^
in. Harlekinova obleka
1. Poleg značaja je za Harlekina najbolj značilna njegova obleka.
Zaradi svojih pisanih rombastih vzorcev je splošno znana. Ob njej se
nehote vzbudi misel, da predstavlja takšna, kakršna je, pač svojo po-
silednjo razvojno stopnjo, ki je v njej dospela do stilizacije.
Ndkateri avtorji vidijo v njej nadaljevanje obleke starorimskih
mimov.^^ Na spddnjeitalsikih vazah iz 5. stoletja pr. Kr. soi nam ohra-
njene poddbe antičnih glumačev. Burkež, ki je nastopal sprva v beli
obleki (mimus albus), dobi pozneje obleko iz pisanih zaplat (pan-
niculue, centunculus). Centujnculus pomeni pravzaprav odejo^ iz zaplat,
a ga ApuleiuB^*' omenja kot nošo glmnačev. Težko pa je slediti av-
torjem,^^ ki postavljajo tot obleko' v isto vrstO' z »luskasto« zaplatnico,
kakršno srečujemo na najstarejših hetitsikih, sumerijskih, asirskih in
elamitskih sknlpturah.^** Ta zaplatnica, ki pri njej vise zaplate v obliki
prosto mahajočih lusk ali naborkov (volants) v vrstah okrog udov in
života, se vendar loči od zaplatnice, sešite iz zaplat. Prvo pozna
W. Liungman kot pustno nošo od Cipra (vpliv Benetk?) preko Ro-
munije do alpskih dežel in Nemčije.^' Pri nas jo nosita »te tirjest« in
»te zahlest« v Cerknem. Drugo pa nosijo Harlekin in lepa vrsta pustnih
likov v alpskem svetu (Flecklehäs, Blätzlehäs, Narros itd.),'' med njimi
tudi naš bohinjski zaplatnik.
^2 N i e s s e n , 579.
Liungman, 717.
"Apuleiuis, Apologia XIII: »Quid enim, si choragium thymelicum
possiderem? Num ex eo argumentare uti me oonsuesse tragoedi (Syrmate,
histrionis ćrocota, mimi centunculo?« — »Cento« pomeni iz zaplat sešito obleko
(Pauly-Wissova, Realenzyklopäd'ie der klassischen Altertumswissen-
schaft 3/1899, 1952 sl.).
Gl. Liungman, n. n. m.
Prim. Max von Oppenheim, Der Teil Halaf, eine neue Kultur im
ältesten Mesopotamien, Leipzig 1931, 204 sl. — Herzfeld, Archäologische
Mitteilungen aus dem Iran VI (1934), 174sl. — Gl- slike pri Liungman u
(Fig. 90, 91).
" Liungman 721.
»8 Prim. Meuli, HDA 1798 (d). — Gl. tudi: A. Dörr er, Tiroler Fas-
nacht innerhalb der alpenländischen Winter- und Vorfrühlingsbräuche. Wien
1949 (= österreichische Volkskultur. Forschungen zur Volkskunde, 5), 235 in
323 sl. — Joh. Künzig, Die alemannisch-schwäbische Fasnet. Freiburg i. Br.
(1950), 9sl.
244
Harlekin v Boliinju
LuisOcaiSita zaplatnica sega po- svojem izvoru vseikaikor daleč v pre-
teklost,^^ toda z njo se tuJkaj ne bomo ukvarjali. Omejimo se le na
sešito zaplatnico.
Po D r ies enu*" je skušal lik harlekina v galsko-francoskem chari-
variju, kjer se je prvič pojavil utelešen kot šemski lik, ponazoriti svojo
demonsko naravo ne le z vedenjem, ampaik tudi v obleki. Udeleženci
takšnih pohodov so bili pogosto' skoraj povsem goli; nekateri so hodili
v narobe obrnjenih oblačilih, drugi so se napravijali v vreče, pogosta so
bila ogrinjala s kapucami (»chape de harlequin«), prav posebnoi pa tesne
živalske koiže, v katerih so predstavljali ovne, leve, vole. Značilna za vse
je bila; izredna gibčnost — neprestano so poskaikovali, zmožni so morali
b-iti tuidi akrobatskih skokov. Tudi hudiči iz »diableries« so- nastopali
kosmati, dostikrat v volčji, telečji ali ovnovi podobi. Namesto pravih
kožuhov so že v 14. iđtoletju znali delati ponarejene. Toonoi po- meri so
ukrojili nekaikšno spodnjo^ oMekoi iz prav tenkega platna, ki se je talko
tesno prilegala telesu, da so njegove oblike močno izstopale. Trilkóju
podobno oblekoi so namazali s smolo, na gosto potrosili s pobarvanim
predivom in človeka vanjo zašili. Preobleko je dopolnila divja brada na
različno barvami, pogosto črni krinki. Našemljenec je bil videti kakor
od temena do peta kosmato, golo bitje v človeški podobi. Strahotnemu
videzu se je dostikrat pridružil trušč velikih kravjih zvoncev in kra-
guljčkov za mezge, ki soi binigljali pošastni masJki na debelem jermenu
okoli pasu.^^
Ko se je pojavil Harlekin na odru commedije delParte, je nastopil —
kakor je zahtevalo izročilo' charivarijev — sikoraj gol, to se pravi: v že
omenjenem tesnem »tiikoju«, pod katerim je vsajk del telesa' izrazito
izstopal; sivo blago je bilo videti kalcor koža. Postava se je zdela gola,
ni pa bila povsem gola. Na »koži« je bilo nekaj zaplat pisanega
blaga, našitih brez reda po životu. Takšen se nam predstavlja
Harlekin v najstarejših znanih podobah (iz 1570 in 16Q0,
^® Zaplatnico te vrste omenja morda že »Indiculus superstitionum«: »De
pagano cursu quem yrias (?) vocant scis(s)i« pannis vel(et?) calciamentis...«
(prim. H. A. S a upe. Der Indiculus superstitionum et paganiarum. Ein Ver-
zeichnis heidnischer und abergläubischer Gebräuche und Meinungen aus der
Zet Karls des Grossen. Leipzig 1891, 28 [Nr. 24]). — Karl M eu Ii, znan po
nekoliko enostranskem gledanju maske kot obbke kulta mrtvih (Schweizer
Masken und Maskenbräuche. Zürich 1943) vidi v zaplatnici sploh — konkreti-
zacijo razpadajočega mrliča ... Del mask je vsekakor mogoče razložiti kot
»utelešenje mrtvih« (bohinjske »šeme« prištevam mednje), vseh pa na ta
imenovalec rii mogoče spraviti; to je skušalo doseči nemško narodopisje v
dvajsetih letih našega stoletja (prim. Hans Naumann, Primitive Gemein-
schaftskultur. Jena 1921), »als sich durch die ganze deutsche Volkskunde ein
wahrer Leichengeruch zog« (Leop. Schmidt, Die österreichische Masken-
forschung 1930—1955, v: Masken in Mitteleuropa 18).
D ri es en, 143—144.
" O zvoncih (»bombonarjih«) gl. Linn g man 746 sl.
245
Niko Kuret
gl. str. 245). Taikšna sta nastopala še slavna Harlekina Dominique Loca-
telli, imenovan Trivelin, in Trisitan M a r t i n e 11 i."
Pozneje, v 17. stoletju, jame Harlekinova »gola koža« vzbujati po-
hujšanje; zaplate so jo morale prekriti vso. Od srede 17. stoletja dalje^'
so jih v obliki trikotnikov iz rdečega, rumenega in zelenega
blaga šivali drugega tik drugega od vrha do tal.^*'
Obraz si je odrski Harlekin zakrival s polovično črno krinko. Lok
obrvi je bil visok, vzbočen in podvojen, očesni jami zato veliki, v njih
pa samo dve majhni luiknjici, da je igralec skoznje videl. Ves obraz je
bil »porasel« s črnO' žimoi, spodnji del obraza pa je zakrivala gosta črna
brada. Na pokrivalu je bingljal sprva lisičji, pozneje dihurjev ali podla-
sičin, nazadnje pa kar zajčji rep kot živalsko-demonsiko znamenje.*^ Za
pasom ali v rokah je nosil leseno sabljo ali pa ropotec (Pritsche).
2. Tako Driesen. Medtem ko vidi on v Harlekinovi prvotni obleki
prikazano goloto demonov, ki jo zgolj simbolično zakriva nekaj zaplat,
da je golota še bolj očitna, pa gredo drugi avtorji dlje in razlagajo
zaplate kot »koščke oblakov in m&g'lic«, ki da so^ se prijele prikazni med
»divjim lovom«.*"
Preveč preprosta se nam zdi razlaga Josepha Gregorja: obleko
srednjeveškega norca (dve raznobarvni polovici, »mi-parti«) da so zlo-
žili »en banderole«, s čimer da so dobili pravilne rombe,*' ki so značilni
za današnjo Harlekinovo nošo.
Mimo O. D r i e s e n a se nagiblje Paolo Toschi prav v zadnjem
času*' k vegetacijsko-magični interpretaciji Harlekinove obleke. Na njej
naj bi se odražala »la gran variazion dei freschi mai«, zelenje mladega
listja, rdeče, rumene, višnjeve in pisane cvetliice pomladi. Tako jo
spravlja v zvezo s pomladanskimi obrednimi slavji, pomaknjenimi —
kakor v številnih drugih primerih — v pustni čas.
Vsekakor je danes znana Harlekinova obleka stilizacija po-
prejšnje obleke, sestavljene iz nepravilnih, po ohranjenem slikovnem
gradivu ctilo redkih zaplat. Tak razvoj v stilizacijo se je — če smem
navesti to primerjavo — ponovil v samem Bohinju, kjer je sodobni izde-
lovalec naročene obleke — ne da bi poznal francosko-italijanskega Heix-
lekina —¦ samovoljno opusitil stari način in rajši segel po pravilno nare-
Driesen, 184. — Gl. barvno sliko takega Harlekina iz leta 1570 v:
Beaumont, tab.34, in reprodukcijo pri G. Widengrenu (gl. op. 50)
med str. 40 in 41.
" Beaumont, 47 (gl. op. 5).
" «Ce sont des morceaux de drap rouge, bleu, jaune et verd couppés en
triangle et arrangés l'un pres de l'autre depuis le haut jusqu'en bas» (R i c -
coboni. Histoire du Théâtre Italien I. Parie 1751, 4. — Navaja Driesen
184). Gl. tudi Beaumont 48.
^ Driesen, 172 in 186. — O repu pri maskah gl. Ferdinand Herr-
mann , Zu einem verbreiteten Verwandlungsrequisit europäischer Kultbünde.
Jahrbuch des Museums für Länder- u. Völkerkunde. Stuttgart 1951, 102—113.
Navaja Joseph Gregor, Weltgeschichte des Theaters. Zürich 1933, 202.
" Prav tam.
« Toschi, 203.
246
Harlekin v Bohinju
zanih telkstilniii vzorcih!*^ — Razvoj v sitilizacijo kaže tudi Harlekinova
krinka. Odbijajoče črno- in kosmato naličje, ki ga je sprva nosil pariški
»Harlequin, comédien italien«, je nadomestila pozneje še danes običajna
svilena polovična krinka, kot jo kaže zlikani in iikročeni salonski Har-
lekin na francoski slikovnici iz Épinala (gl. str. 245).
Neprimerno širši okvir in globljo perspektivo^ pa daje Harlekinovi
obleki nedavna veroslovno-družboslovna razlaga Gea Widengren a.^°
Le-ta zasleduje v svoji razpravi med drugim vprav zaplatnico, ki
jo ugotavlja kot nošo potujočih vzhodnih asket o v in der-
viš e v , kot nošo grško^rimskih m i m o v in kot nošo- moških zvez.
Naziv ,centunculus', ki smo ga že navedli, ima svojo vzporednico' v in-
dijskem ,kanthâ' »sto«, po katerem se oibleka potujočih indijskih asketov
imenuje vsujimasatatandamayî kanthä' »ein aus sehr morschen hundert
Fetzen zusammengeflickter Überwurf«. Widengren opozarja ob tem,
da 'SO vojaške enote pri narodih indoevropsfcega jezikovneiga območja
urejene po načelu stoini j. Nosilec zaplatnice »iz sto zaplat« bi mogel
torej biti član organizacije »stO' člćunov«, kar bi bilo simboilično' smiselno.
Izvor takšne (vojaške) organizacije 'pa nam je istati v moških zve-
zah."^ Te so prirejale svoje obhode zlasti ob no'vem letu. Ob takih
prilikah so se uveljavljali, kakor poudarja Widengren, politični,
religiozni in tudi dramatsko^komični činitelji. Novoletni praznik je bil
med drugim tudi praznik rajnih, ki tedaj v romansko-igemiansikem
»divjem lovu« obiskujejo svoja nekdanja bivališča. Člani moških zvez
so v maskiranih obhodih predstavljali ta »divji lov«! Toda moške zveze
pozna tudi stari Iran, kjer nado'meščata Odina Mithra in Vayu.^^'^ Moške
zveze so bile v tedanji družbeni ureditvi jMjleg drugega tudi varnostni
ventil; opravljale so nekaikšno sumarično siodstvo v dostikrat šaljivi
obliki. To njihovo vlogo so prevzeli mirni, bur^keži, v srednjem veku pa
norci, ki so smeli — kakor vemo — nekaznovano kritizirati svoje gospo-
darie, vladarje; oblačili so se v Harlefldinovo' zajplatnico. Nošo zaioiçe-
" Podobno stilizacijo je doživela noša »divjega moža«: zelenje in mah
je nadomestila poslikana obleka (gl. Schwarz, Wilde etc., HDA IX, 978),
tako zlasti v Nürnbergu pri slavnem »Schembartlaufen« predvsem od 1518
dalje (gl. Karl Anton Novotnv, Das Nürnberger Schembartlaufen, v: Ma-
sken in Mitteleuropa 160 in 179sl.).
^ Geo Widengren, Harlekinstracht und Mönchskutte, Clownhut
und Derwischmütze. Eine gesellschafts-, religions- und trachtgeschichtliche
Studie. Orientalia Suecana II, Uppsala 1953, 2/4, 41—Iii. — Na delo me je
opozoril univ. prof- dr. Leopold Kretzenbacher iz Gradca, ki sem mu
hvaležen še za druga opozorila; razpravo mi je potem poslal univerzitetni
prof. dr. Carl S t i e f iz Kjobenhavna, za kar se mu na tem mestu zahvaljujem.
Med prvimi, ki je opozoril na moške zveze in njihov pomen, je bil
Heinrich Schur tz (Altersklassen und Männerbünde, 1902). Njegove izsledke
je razširila za germansko območje Lily Weiser v svojem habilitacijskem
delu »Altgermanische Jünglingsweihen und Männerbünde«, Dunaj 1927. Naj-
bolj znan pa je iz zadnjega časa Otto H ö f 1 e r , Kultische Geheimbünde der
Germanen, I. Frankfurt a. M. 1934.
"a Gl. Wikander, Der arische Männerbund. Lund 1938, ter Widen-
gren, Hochgottglaube im alten Iran. Uppsala 1938.
247
Niko Kuret
vanili glumačev pa so sprejeli tudi as'ketje, ki eo videli pot k popolnosti
v čim večji ponižnosti, izpostavljeni posmehu in porogu soljudi; poznamo
jih od Indije preko Perzije in Sirije do Italije — med njimi so budi-
stični asketje, krščanski sirski spokorniki, islamski derviši in naposled
»poverello«, Frančišek iz Assisija s svojimi »fratres minores«; on sam
»Semper voldbat habere pauperculam tunicam de petiis repetiaitam
quandoque intus et foris« (Spéculum perfectionis, cap. 34), bratje pa
»viÜbuB vesitibus induantur, et possint eas repeciare de saccLs et aliis
peciis cum benedictione Dei« (Regula prima, § 2).
Vse to pomika izvor zaplatnice v najstarejšo dobo indoevropskih
narodov, v okoliščine, ki k o r e n i n i j O' globoko v i n d o e v r O' p -
s k i d r u ž b i !
IV. Od kod bohinjski zaplatnik
1. Najprej je pri roiki misel, da je bohinjski zaplatnik v zvezi z Ita-
lijo in potomec Harldkina, saj segajo stiki Bohinja z Italijo"^ že v pred-
zgodovinske čase. Bohinij je bil že od ndkdaj železarski revir,"' od koder
so železarske izdelke izvažali v Italijo in kamor so dovažali vino in živež
iz Italije. Tovorna pot je vodila z Bistrice preko sedla Vrh Bače (1218 m)
v dolino Bače do Podbrda in odondod mimo Mosta na Soči ali na desno
navzgor skozi Kobarid proti Čedadu ali na levo navzdol skozi Gorico
v Italijo."* V Bohinju so delali domačini Slovenci, z njimi pa precej
priseljenih tujcev: Nemcev, zlasti pa »Lahov« (Furlanov ali Italijanov).^'*
Napoled je prešlo bohinjskoi železarstvo sploh v laške roke in je ostalo
v njih do smrti Karla Zoisa (1868). V Bohinju samem je živelo v začetku
17. stoletja komaj kakih 2000 Ijudi.^'' Fužinarsko in železarsko^ delo' so
Ne da bi se spuščal v oceno, samo navajam razpravo: Fr. G o r š i č ,
Die Wochein, slowenisch Bohinj — ein Walchenname. Zeitschrift des Histo-
rischen Vereins für Steiermark. XLVll. Graz 1956, 111—122.
=' Gl. že Valvasor, Ehre II, 127 in III, 395. ~ Pozneje: B. Hacquet,
Oryctographia carniolîca III, Leipzig 1784, 6. — Najobširneje in z uporabo
bogatega arhivalnega gradiva je opisal med drugim tudi bohinjsko železar-
stvo Alfons M Ü 11 n e r , Geschichte des Eisens in Krain, Görz und Istrien von
der Urzeit bis zum Anfange des XIX. Jahrhunderts. Wien und Leipzig 1909,
326—372.
^* M ü 11 n e r , 705 sl. — Pot skozi »Stenge« proti Bledu, Radovljici in
Ljubljani je postala uporabna za tovornike šele 1554 (Müllner, 329), a
spričo načina tovorjenja (tovorni konji) dolgo ni imela tistega pomena kakor
pot čez Baco, saj je od Podbrda do Gorice komaj nekaj čez 50 km, medtem ko
je samo od Bohinja do Ljubljane nad 60 km!
Prva italijanska lastniška imena zasledimo v bohinjskih arhivalijah iz
druge polovice 16.stoletja (1568: Ambrosio Dellagrotta, Jeronimo Milano; 1572:
Anthoni Panizol; 1596: Julius Bucelleni, Hans Coronini; 1669: Georg Locatelli,
Martin Tazoll; 1714: Francesco, pozneje njegov sin Peter Antonio Pittoni;
1740: Michelangelo Zois; 1778: Žiga Zois), gl. Müllner, 344—354. — V Bo-
hinju so se ohranila tudi ledinska imena, ki spominjajo na *Lahe«: Laško
rebro. Na Laškem (»pri bajti« pod Vrhom Bače) itd.
^ Poročilo škofa Hrena 5. avgusta 1616 (M ü 11 n e r , 347). — Župnijo je
ustanovil škof Hren šele leto nato (1617), in sicer v Srednji vasi; na Bistrici
so jo dobili 1788, na Koprivniku pa 1791.
248
Harlekin v Bohinju
opravljali večidel tujci, domači kmetje pa so se poleg kmetijstva ukvar-
jali z rudarstvom.^' Gospodar P it h oni poroča 1738, da ima več kot
1000 delavcev, ki da mora zanje pripraviti v Bohinj vsako leto* 400 to-
vorov (= 100.000 1) vina.''** Mogoče je štel pri tem tudi kmete, zakaj že
poročilo iz 1769 govori o samo 260 delavcih. To število se ohranija bolj ali
manj do hude krize pod francosko okupacijo; največ delavstva je imela
vedno Stara Fužina (ali Staro Kladvo, do 80 oseb). Edine prometne zveze
so vzdrževali tovorniki (»Materialien- und Viktualienzufiihrer«), ki jih
navaja poročilo iz 1769 v Stari Fužini 116, na Bistrici pa 40.°^ Tovor-
niška karavana, ki je prihajala iz Italije, si je uredila potovanje navadno
tako, da je ostala čez nedeljo v Podbrdu, kjer so bili tovorniki pri deseti
maši, nato pa so krenili prdkoi Vrha Bače proti Bistrici. Ko so» prispeli
konji do KaJluže nad Bistrico, so- domačini na Bistrici že zaslišali velike
medeninaste konjske zvonce, in so- v kotlih brž pristavili meso. Ko je
prispela karavana s tovorom (vsak konj je nosil 200 »maseljcev«, to- je
okoli 250 1 vina) na Bistrico, je bilo meso kuhano in začela se je gostija.*"
2. Laški železarji in tovorniki so mogli biti dobra vez med ljudsko
kvillturo Furlanije in Zgornje Italije na eni ter Bohinja na drugi strami.
Sklep, da je prišel 'bohinjski zaplatnik iz laške soseščine in da mu je
botroval Harldkin iz commedie delParte, je mikaven. Natančnejši pretres
pa pokaže, da je to komaj verjetno.
Predvsem se zunanjščina bohinjskega zaplatnika močno raizlikuje
od Harlekina iz commedije dell'arte.*^ Upoštevati moramo, da je bila
M Ü 11 n e r, 354. — Poročilo iz 1770 pripoveduje o hudih težavah pri
delu. Pozimi je treba dosti snega, da spravijo material (rudo in les) z gora
v dolino. Pota so pripravna največ 6—7 tednov, zato zahteva spravilo mnogo
ljudi hkrati, da delo zmorejo. Med tem in dokler material ni na mestu, delo
v fužinah počiva. Od sv. Jakoba do sv. Jerneja (25. julija do 24. avgusta) imajo
vsi delavci opraviti na svojih njivah, gorjanci pa še mesec dni dlje, ker letina
v hribih poizneje dozori (M ü 11 n e r , 355).
Prav tam. -
'''' Müllner, 356.
"O M Ü 11 n e r , 329.
" Ločiti je treba med Harlekinom in njegovo avstrijsko inačico Hans-
TDurstom. Le-ta je dobil svojega tipičnega predstavnika v dunajskem igralcu
Jos. Ant. Stranitzkem (gl. op. 30), ki ga je posnemalo iiešteto naslednikov
(eden izmed njegovih učencev je bil tudi Franc Jožef Goga la, Ljubljančan,
u. v Augsburgu 1728; gl. BL I, 226) in je zašel tudi v likovno umetnost. Hans-
wurstovo obleko tvorijo rdeč jopič, nabran ovratnik (Halskrause), moder
prslek (Brustfleck) s srcem in monogramom »HW«, široke naramnice, dolge,
a ne do tal segajoče hlače in zelen koničast klobuk. G u g i t z (n. d., 82, glej
op. 30) odklanja dosedanje mnenje, da je to noša salzburških rezarjev (Sau-
schneider) iz dobe ok. 1700. B. Hacquet je zamenjal Harlekina in Hans-
wursta, ko je zapisal o ziljski noši (Abbildung und Beschreibung der südwest-
und östlichen Wenden, Illyrer und Slawen etc. I, Leipzig 1801, 18): »Aus der
Tracht dieses Völkchens sieht man, dass die Kleidung des Harlekin [!| und
seiner Gemahlin Colombine daher genommen worden ist. Obgleich aber die
Geilthaler ziemlich aufgeweckte Menschen sind, so.kommen doch diese,er-
wähnten Possenreisser nicht aus diesem Lande, sondern aus einer teutschen
gebirgigen Provinz, die nicht weit davon entfernt liegt.« Mislil je s tem salz-
burški Lungau (gl. Leop. Schmidt, Volkskunde als Geisteswissenschaft 1.
249
Niko Kuret
prvotna bohinjsika izaiplatnica druigacna od liste, ki jo je naredil 1945
A. Mikelj. Boihinjsko zaplaitnico so tvorile našite nepravilne, pisane
krpe. Ako ji je Lil vzor stari Harlekin, ga je morala poisneti že prav
zgodaj, vsaj do srede 17. stoletja, preden je doživel stilizacijo. Bohinjska
zaplatnica pa ima tudi posebnosti, ki jih Harlekinova sporočena obleka
nima:
a) iiazobčani okras in medeninaste krogličaste gumbe na koncu
zobcev, ter
b) našite krznene zaplate.
Nedvomno so medeninasti gumbi le nadomestilo za nekdanje kra-
guljčke aH zvončke. Le^ti in nazobčemi olkras sain pa kažejo izrazito v
smer kraguljčnice (Schellentracht), ki se je bila udomačila med
odličniki od konca 13. do preko sredine 15. stoletja.^^ Kraguljčki na tej
noši in zvonci na obleki neštetih vrst mask od Balkana do Zahodne
Evrope pa segajo po Liungman u"' do antičnih in bizantinskih glu-
mačev (mimoi). Ze cerkveni učeniki (n. pr. Janez Krizostom) so obsojali
glumače-mime, ki pa so kljub vsemu prodirali od Carigrada na Zahod.
Ob prehodu v srednji vek so se zasidrali zlasti v Benetkah in se pojav-
ljali še drugod po Italiji, a tudi v Franciji, Nemčiji, Španiji in Angliji,
ter uživali naklonjenost Karla Velikega in Ludvika Pobožnega. Od
13. stoletja dalje pa so jih tudi na Zahodu jeli preganjati. Tako si je
ljudstvo v smislu ceiikvenih prepovedi razlagalo zvončkljanje hellequi-
nov v »divjem lovu« po svoje, češ da so med dušami, ki se pode v divjem
lovu, tudi pogubljeni mimi-glumači s svojimi kraguljčki in zvonci! Prvi
g^las o tem nam je ohranjen iz 1262.
Bohinjski zaplatnik si je torej mogel vzeti za zgled ali nošo mimov-
glumačev ali pa kraguljčnico višjih slojev. Prvo- ali drugo je vBekakor
mogel posredovati laški element, ki je takšno obleko poznal iz
Wien 1948 [= Handbuch der Geisteswissenschaften II], 40). Burkeža v Hans-
wurstovi obleki dobimo pri nas na panjski končnici v zMrki t W. Schmidta
v graškem Volkskundenmuseumu (gl. Leop. Kretzenbacher, Eine Samm-
lung krainerischer Bienenstockbrettchen am Steirischen Volkskundenmuseum
in Graz. Rokopis s pismom z dne 31. decembra 1952 v Etnografskem muzeju
[=EM] v Ljubljani. Končnica je navedena pod zap. št. 23: Zwei Kasperlge-
stalten. Ohne Jahreszahl. Sehr gut erhaltenes Brettchen mit zwei Hanswurst-
Gestalten in lebhafter Bewegung). Tudi EM ima takšno končnico: levi burkež
prinaša pladenj s steklenico, klobaso in kruhom, desni pleše in zraven igra na
gosli. Dunajski Museum für Volkskunde pa hrani dva gorenjska módla za
male kruhke iz 18. stoletja, ki predstavljata burkeža z iztegnjenimi rokami in
nogami sredi obroča (»Hanswurst in ornamentalem Rad, Gliedmassen spei-
chenartig gespreizt«, gl. Ausstellung Volksschauspiel in östereich. Katalog.
Wien 1946, 11, Nr. 5 u. 12). Fotografija v EM. Obleka obeh burkežev na njej
nejasna — verjetno luskasta zaplatnica s prav takšno koničasto čepico (glej
Leop. Schmidt, Hanswurst und verwandte Gestalten [op. 5], 167: »...orna-
mental gestaltet und sieht zottenartig behangen aus«).
Liungman, 751, podpis k si. 100.
Liungman, 745. — Zvonci so bih v rabi (v podobne namene?) v
alpskih deželah že v hallstattski dobi (izkopanine v Hallstattu!) in nekako v
isti dobi (10.—5. stoletju pr. n. št.) tudi v Grčiji.
250
Harlekin v Bohinju
Benetik in drugih italijanskih mest. Bohinjci so morali prevzeti zaplatnico
v tej obliki vsaj do konca 15. stoletja, v dobi torej, ki še ni poznala ne
commedie dell'arte ne njenega Harlekina, pač pa — v francoskem oib-
močju — harlequine v divjem lovu in njihovo poosebljenje v chari-
varijih.
Prevzem pa je bil le zunanji in drugoten. Zakaj sam zaplatnik je z
drugimi »šemami« vred le »survival« pojava, ki je znan od Irana do
Atlantika.
Značilno za bohinjske »šeme« je, da »otepajo« pred novim letom,
v času zimskega, kresa, v dneh, ko' se po pradavnem predkrščanskem
verovanju vračajo na domove duše rajnikov, kot jih predstavljajo na-
šemljeni člani moških zvez na svojih obhodih. Maske te vrste je dobro
označil K. M e u 1 i.** Že pogled na bohinjsko platneno krinko nam po-
trjuje, da je ta oznaka pravilna: obraz s takšno krinko je obraz raz-
padlega mrtveca.
Otepavci nosijo deloma platnene, deloma krznene krinke.*^ Demon-
stvo maskirancev izraža zlasti njihova kosmatost. ZatO' se maske, ki pred-
stavljajo demone, olblačijoi v narobe obrnjene kožuhe in nosijo krznene
krinke. Bohinjski zaplatnik nosi platneno krinko. Toda krzneni našitki
na njegovi obleki simbolično označujejo njegovo pripadnost k demon-
skemu svetu. S tem se je prilagodil noši drugih šemsikih likov, ki po
Bohinju otepajo od pradavnih časov. Z njimi se nam Bohinj vse bolj
razodeva kot izrazit slovenski »Rückzugsgebiet«.
Bohinjski zaplatnik torej ni v neposrednem sorodu s Harlekinom iz
commedie delParte. Sprejel je pač po posredovanju laškega elementa
neke tuje podrobnosti v svoji noši, v bistvu pa sega z drugimi šemami
vred v indoevropsko davnino.
Résumé
ARLEQUIN AU BOHINJ?
Panni les personnages masqués qui se promenent, durant la Veillée du
Nouvel An, a travers la Vallée Supérieure du Bohinj, contrée montagneus'e au
Nord-Ouest de la Slovénie (voir la description de la coutume: Niko
K ur et. Aus der Maskenwelt der Slowenen, dans: L. S chmidt, Masken in
Mitteleuropa. Vienne 1955, pp. 208—212), il y a un qui attire l'attention du
spectateur pour son costume rappelant Arlequin (v. la planche). Ce costume,
actuellemeut au Musée Ethnographique de Ljubljana, a été façonné récemment et
se compose d'échantillons d'étoffes offerts par l'industrie textile aux clients. Le
costume qu'on portait auparavant se composait, au contraire, de chiffons de
forme irréguliere et de couleurs variées, cousues sans ordre visible l'une pres
de l'autre ou l'une sur l'autre. Il semble que le costume actuel ait gardé, toute-
fois, quelques particularités de l'ancien costume: iles bords dentelés des panta-
lons, garnis de petites boulettes en laiton cousues sur chaque dent, des pare-
ments pareils sur les deux épaules, puis de courts rubans triangulaires le long
"* Gl. op. 39 (Schweizer Masken).
^ Gl. op. 3.
251
Niko Kuret
des coutures des pantalons et des manches, autour du col et le long des revers
de devant et de la couture de derriere du veston, et enfin les pieces de fourrure
cousues sur les épaules et au devant du veston. Comme la plupart des autres
personnages masqués, celui-ci aussi se couvre le visage d'un simple masque
typique pour le Bohinj: un morceau de linge, ou il y a des trous pour les yeux
et pour la bouche. La tete est ornée d'un vieux chapeau de paille. La coutume
exige que ce personnage ait entre les mains un prix-courant avec des échantil-
lons d'étoffes qu'il offre au pere de famille pour lui faire acheter de l'étoffe.
Si celui-ci consent a cet achat feint, il est tenu a payer quelques dinars- a la
caisse commune du groupe.
Ces personnages masqués, toujours des garçons, s'appellent «seme», tandis
que le personnage en question n'a pas de nom spécial; l'auteur Tappelle «za-
platnik», c'est-a-dire, «chiffonnier».
L'auteur se demande s'il était possible que TArlequin franco-italien ait
influencé la naissance de ce personnage.
Pour répondre a cette demande, l'auteur explique, tout d'abord, la déno-
mination d'Arlequin, il décrit le rôle qu'il tient dans la tradition française, il
le présente ensuite comme personnage de la «commedia dell'arte», tout en men-
tionnant son apparition en Italie — y compris les corteges de Carnaval — et
les services qu'il a été tenu a preter aux charlatans des foires.
L'auteur passe ensuite au costume d'Arlequin. Il constate qu'il ressemble
au «centunculus» des comédiens de l'antiquité et aux masques qu'on rencontre,
jusqu'aujourd'hui, dans quelques contrées des Alpes. D'apres Driesen, il
démontre les plus anciens témoignages du costume d'Arlequin en France, en
joignant a l'interprétation de Driesen celle de Joseph Gregor, de Paolo
Toschi et surtout celle de Geo Widengren. Celui-ci confere au costume
d'Arlequin un cadre de portée indoeuropéenne, en rappelant le costume en
chiffons des primitives «sociétés d'hommes» (Männerbünde), des anciens comé-
diens grecs, romains et médiévaux, et des ascetes hindous, chrétiens et musul-
mans.
Entre le Bohinj et l'Italie, il y avait, en effet, des l'époque préhistorique,
des relations assez nombreuses. C'est que Bohinj excellait, jadis, par son fer
qu'on y produisait et qu'on exportait surtout en Italie. A côté des ouvriers Slo-
venes, les Frioulans et les Italiens étaient, avec quelques Allemands, de plus en
plus nombreux. Des influences provenant du Frioul et de il'Italie du Nord
pouvaient donc importer aussi le personnage d'Arlequin.
Mais l'étude détaillée du costume du ^chiffonnier» du Bohinj révele qu'il
ne s'agit pas d'une simple copie d'Arlequin. Il y a des détails qu'Arlequin ne
connaît pas: les garnitures dentelées au boulettes de laiton, remplaçant — selon
l'opinion de l'auteur — les anciens grelots, et ies morceaux de fourrure cousus
au veston. Dans ces détails, il s'agit d'influences fort différentes: les grelots
appartiennent au costume des anciens comédiens (bombonnarial), des jongleurs
et des fous, accepté, toutefois, a partir de la fin du 13« siecle, par les bourgeois
et la noblesse qui le portaient jusqu'a la moitié du 15<^ siecle. Ce détail est donc
antérieur au costume dArlequin qui, dailleurs, ne Ta jamais accepté! La four-
rure est un détail plus ancien encore et appartient au genre de masque tério-
morphe, représentant des démons, genre qu'on rencontre parmi tous les masques
primitifs et qui correspond, tout au plus, aux harlequins des charivaris!
L'auteur admet donc bien que, de la part de l'Italie, la garniture aux gre-
lots ait pu etre imitée par le «chiffonnier» de Bohinj, mais il est d'avis qu'en
général, son costume est antérieur a celui de l'Arlequin soit français soit italien.
Il appartient, plutôt, au type de vetements en chiffons qu'on rencontre aux
Indes et a TIran, en Grece et dans Tempire romain aussi bien qu'a Toccident du
moyen âge, et qui fut celui des ^sociétés d'hommes», des ascetes de différentes
religions et des comédiens de l antiquité et des siecles suivants. De plus, le
cadre ou le «chiffonnier» se présente au Bohinj, prouve, lui-aussi, son origine
indoeuropéenne assez reculée.
252