Poštnina plačana Posamezna številka 1 Din. List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto Pij XI. - papež velikega časa Ves :svct je prevzela novica, da je umrl poglavar svete Cerkve, namestnik Kristusov na zrmlji — papež Pij XI. Ves svet, ne samo ka-(oliški je obstal pred njegovo osebnostjo in pregledoval delo dveh desetletij, ki ga je Pij XI. izvrš 1 kot voditelj Cerkve. Brez dvoma je, da je Pij XI. živel prav v časih, ki se po pravici imenujejo veliki časi. Scer se lice Evrope in ostalega sveta v tem času ni bogve kolik.» spremenilo, zato je bilo pa tem .več notranjih sprememb, ki dajejo našemu času prav posebno značilnost in nič preveč ne rečemo, če trdimo, da smo na prelomu dveh dob, da se bije silen boj duhov, ki ustvarja vsak dan nove situacije. In papež je vodil cerkev prav v teh notranjih, idejnih borbah .'•kozi težak čas. O uspehih njegovega vodstva je težko soditi danes po videzu, ki se nam samo z;i trenutek pokaže, sodili bodo zgodovinarji v bodočnosti, sodilo bo življenje v bodočnosti Eno pa je gotovo: Kot poglavar cerkve, k'>' namestnik Kristusov je bil ves čas svojeg.i vladanja papež, ki mu je poverjena skrb za dobro duš in cerkve, za tiste osnovne pravice, ki jih katoliška vera od Boga ima, ie bil borec za resnico in pravico, je bil genij, ki so ga vodile visoke ideje, ki jih ni samo sprožil, marveč jih skušal z vso resnostjo in z vsem svojim delom tudi realizirati, tako zlasti svojo veliko idejo katoliške akcije za obnovitveno delo vsega življenja. Ob pričetku njegovega papeževanja je vstal komunizem iu se s silno naglico razvil v svetovni pokret, a sam je dočakal njegovo dekadenco, tako da danes živi le še kakor pojemajoče življenje in čaka katastrofe, ki ga bo za vselej uničila. Za časa njegovega papeževanja se je ves svet neprestano spremiti-ujal z novimi političnimi in socialnimi pre orientacijami. On je bil priča krizi nekdaj vsemogočnih sil: masonerije in židovstva. Njegovi sodobniki so: Ljenin. Trocki, Stalin Kemal. Mussolini, Hitler, v njegovem času. je Lilo veliko število vojska, revolucij, preokretov, reform. Svetovni mir je visel ves čas njeg<>veg,i papeževanja na nitki. V njegovem času nastane internacionalni aparat Zveza narodov in še za njegovega časa propade. In v vseh teh borbah in težkih krizah mora Pij XI. varno voditi čolnič svoje cerkve, da ne zgubi, marveč da celo pridobi. Niti za eno teh številnih točk ne moremo reči, da bi jo bila cerkev v tem času izpustila, niti en sam nekoliko večji dogodek ni šel mimo papeža. Z enim sovražnikom se boriti včasih ni težko, čeprav je močan, je pa težko se boriti, če si napaden / vseh strani, če si sam in če so vsi proti tebi. Tak boj je morij bojevati Pij XI. in vsakdo mora priznati, da je izšel nasproti vsakemu sovražniku kot zmagovalec. Dasi je morala cerkev v tem času mnogo pretrpeti, dasi je tu in tam utrpela občutne izgube, vendar je to samo videz, ki prepriča kratkovidneže, ne more pa prepričati človeka, ki ima nekoliko širši pogled na svet in na položaj Cerkve, kakršnega je zapustil Pij XI. Mirne duše lahko rečemo, da je v sodobnem idejno razburkanem svetu edino katoliška cerkev, ki predstavlja res duhovno velesilo, ki je prebolelu že hujše operacije, kakor jih ponuja današnji svet in da bo tudi iz teh bojev v današnjih dneh. v kolikor še ni. izšla kot končna zmagovalka. Res, velik je današnji čas in tudi papež Pij XI se je naproti njemu pokuzal kot velikega papeža. Ob teh dejstvih se nam marsikaj odkriva. Kot katoličani priznamo, da je papeštvo božja ustanova, priznavamo, da Previdnost vodi tudi papeža, da velikemu času da tudi velikega mu /a. Priznavamo, da Bog, kakor posameznega človeka, tako včasih preizkuša tudi Cerkev. Vse se dogaja po načrtih I>ožjih. To pravimo mi katoličani. Kdor pa tega ne veruje, kdor papeštva ne prizna za božjo ustanovo, pa m<>- Ne sodimo prehitro Po usodnih monakovskih dogodkih, ki so nam Slovanom v prav nemili luči in spominu, se razvijajo politični dogodki v Evropi s tako naglico, da jim je komaj mogoče slediti. Do dogodkov v Monakovem smo vsi Slovani nekako s ponosom in zaupanjem, morda prevelikim, gledali v bodočnost. Vse to veliko zaupanje in samozavest je temeljilo na iskrenosti zaveznikov Slovanov, Francije in Anglije. Tudi na Rusijo so se Slovani po svetu zanašali in so upali, da bo imela nekaj srca za slovanstvo izven svojih meja, četudi je v objemu nesrečnega komunizma. Toda, kako bridko razočaranje. Monakovski dogodek je pač jasno pokazal, da je bilo vse zaupanje Slovanov, ki so ga imeli bodisi v svoje „iskrene'" prijatelje ter v „matuško", — velika naivnost. Čehi so po monakovskih dogodkih sami priznali, da S" v svoji zgodovini doslej niso nikdar bolj motili, kakor sedaj, ko so »»rlnHIi 18 let skoraj slepo in iskreno verjeli svojim zaveznikom. Ugledni praški list je zapisal: ..Če bi bili manj gledali na svoje zaveznike i.i bi bili bolj gledali na lastne koristi, kakor so to delali drugi. Češka bi ne bila tako okr- njena, kakor je." To pove vse! Nekateri se pri nas in to zgolj radi političnega nasprotstva vznemirjajo in hudujejo nad voditelji zunanje politike naše države, češ da je naša država s tem, ko je sklenila n-godbe in dogovore z Italijo in Nemčijo izvršila — izdajstvo. Seveda, če gledamo na vse s stališča čistega stoodstotnega slovenstva (čemur ne bomo odgovarjali), in da bi bili v tako srečnih okoliščinah, da bi Slovani sami mo<,'li po svoji lastni volji diktirati razmere, potem bi bil še morda podan vzrok za tako sedbo. Toda. kadar stojiš med dvema močrejšimu sosedoma in veš, da te lahko eden ali drugi po mili volji pohrusta, če ne boš skušal biti /. njima v dobrih odnošajih. in če veš povrhu vsega, ua na vsem božjem svetu nimaš nikogar, ki bi se zate postavil in te branil, tedaj bi igral neumno politiko, če bi rogovilil in odklanjaj dobre odnošaje s sosedoma. Ali je morda naša državo v drugačnem položaju' V danih razmerah pač ne more zavzemati prav nič boljšega stališča naša zunanja politika in vse to mora premisliti tisti, ki preklinja in sodi. Most v Otočah V več slovenskih časopisih je izšlo že nešteto člankov, kateri so se bavili z vprašanem otoškega mostu in ni bilo članka, v katerem se ne bi bičal ta starinski most, posebno pa poLiranje mostnine. Žalostno pa je bilo to, da se je v te napade vpletala in vlačila politika, ter krivda teh neznosnih razmer valila na ol>činski odbor in na župana, na faktorja, katera pri mostu oziroma pri urejevanju mostnih zadev nimata direktno prav nič opraviti. Občinski odbor izvoli odbor 5 članov — mostno upravo ter tako le edino tej mostni upravi in njenemu načelniku pripada po«el urejevanja mostnih zadev. Zato ima tudi uradni žig in naslov: »Uprava mostu v Otočah-Ljubno"\ Ne bomo razglabljali o krivdi posameznih faktorjev, kajti to stvari sami — kakor nam že dolgoletna polemika dokazuje — prav nič ne koristi. Sedanje, res kritično stanie rao''" pa nas sili, da poslušamo nepristranska in stvarna mnenja strokovnjakov ter po njih nasvetih — tako ali tako nemudoma rešimo to pereče vprašanje. Most v Otočah stoji na enem izmed najbolj prometnih krajev vse Gorenjske. Ta most veže kolodvorsko postajo Otoče s staiodavno božjo potjo Marije Udarjene v Ljubnem, z največjo božjo potjo vse Slovenije, z Marijo Pomagaj na Brezjah. Na tisoče in stotisoče romarjev prihaja semkaj letno in vsi ti romarji prehajajo čez ta most in so pri prehodu čez ta starinski most, ne samo ovirani s plačevanjem mostnine, ampak so ob vseh večjih navalih tudi v nevarnosti za lastno življenje. Most v Otočah je 111 m dolg in samo 2.60 m širok. Ta most se popravlja leto za letom in ne veliko manje od stotisoč dinarjev se je že izdalo za krpanje in popravila tega mostu. Kljub vsem tem popravilom in rednemu krpanju pa je most v tako slabem in kritičnem stanju, da mu ne bo pomagalo nobeno krpanje '.eč, ampak mora biti popolnoma prenovljen, ako nočemo, da ob prvi večji obtežitvi mostu dobimo nesrečo, katera ne bode dvignila samo veliko prahu in povzročila upravičene jeze, ampak bo tudi imela težke in daleko-sežne posledice ne samo za mostno upravo kot tako, ampak za vse merodajne faktorje. Da je most starinski, da je most nnjmanje za m preozek (kajti na mostu se ne moreta srečati dva voznika), da so koze in ješpani nairh-njeni, da je celo mostno ogrodje v slabem stanju, to more videti vsak popotnik, to pa so ugotovili tudi strokovnjaki-stavbeniki, ki so bi pred kratkim na povabilo mostne uprave v Otočah ogledali pobližje ta starinski most in ugotovili njegovo skrajno slabo stanje. Javnost je mnenja, da je samo mostna uprava kriva, da se pobira mostnina in celo, da je most v tako slabem stanju. Dejstvo pa je, da se vsa mostnina steka v fond, iz katerega se popravlja most in kateri je v načelu določen /a zgraditev novega, modernega mostu. Ta fond je baje letošnje leto dosegel znesek din "t».tj00. Ker pa je letošnje leto — kakor že gori omenjeno potrebna — najmanj — popolna poprava mostu, izmenjava koz in ješpanov, se bo ta fond gotovo znižal na minimum, ako ga Se ne bo zmanjkalo. Na ta način, pa seveda ne bomo prišli nikoli do novega, res modernega in vsem zahtevam ustrezajočega mostu, na četudi se pobira mostnina še sto let. Na vprašanje, ali naj se stari most temeljto popravi iu obnovi, moramo potemtakem odgovoriti z odločnim ne! Kajti v tem slučaju bi se moral most najmanj še enkrat toliko razširiti, kakršna je danes njegova širina. Le na ta način bi ustrezal zahtevam prometa. Ako pa hočemo most razširiti, moramo postaviti seveda nove koze in nosilnike. Na tak način bi bilo polo- ra priznati, da noben od velikih papežev reformatorjev, pa tudi ne Leon XIII. in ne Pij XI. nista bila samozvanca, nekaka diktatorja po receptu Stalina ali Hitlerja ali Mussolinija, mora priznati, da ni papeževa moč v kanonih ali koncentracijskih taboriščih, mora priznati, da s tem, če se papeževa oseba umakne, cerkev še ni prav nič zgubila na svoji moči, mora priznati, da so vendar le neke višje sile, da ima papeStvo in tudi krščanstvo globlji temelj, la je na njem pečat večnosti in da ni samo enodnevno geslo, ki nastane po človeku in z njim tudi zatone. Papeštvo ni dinastija, ni uveljavljanje posamezne osebnosti, ni plod gesla, ki je slučajno v modi, ne, papeštvo je več in v tem je vir sile, s katero se cerkev bori vedno z istega poprišča. s katero zmaguje vse sovražnike, ki jo napadajo v vsakem času in z. vseh strani. Razume se, da vsak papež svojemu delu da tudi svoj osebni pečat, a s tem njegovo delo prav nič ne zgubi ne na svoji vrednosti in ne na sili. V velikem času je živel Pij XI. Do zadnjega dne se je zavedal svojega velikega poslanstva in s slehernim svojim dejanjem, s sleherno svojo besedo, ki jo je spregovoril kot papež, kot namestnik božji, se je pokazal velikega. Leta njegovega vladanja smemo imenovati rodovitna in plodna. Ko kot katoličani gledamo njegovo delo in njegovo življenje, se naša vera v božje poslanstvo Cerkve in pa-peštva le še poživlja, v nas raste samozavest in ponos, da smo katoličani, da smo sinovi katoliške cerkve. vico novega, polovico pa starega mostu. S kolikimi stroški pa bi bilo to skrpucalo zvezano? Gotovo z najmanj dvakrat tolikimi stroški, kolikor je sedaj v fondu nabranega denarja. Poleg tega pa bi prišli še stroSki izmenjave mostnic, kateri bi bili radi nove širine mostu še enkrat toliki, kot so pa sedaj. Sedaj znašajo letni stroški izmenjave mostnic din 3000, potem bi pa znašali din 6.000. Kdo naj nosi tu stroške' Banovina noče prevzeti mostu, občina sama pa ga tudi ne more vzdrževati. Tako bi morala zopet peti stara pe?em: mos uina in zopet mostnina. Mostna uprava je v svojem resnično težavnem položaju naprosila tukajšnjega tesarskega mojstra in stavbenika g. Franca Spa-rovca, naj ji naredi načrt in proračun za nov most. Po tem načrtu bi bilo polovico mostu iz lesa, polovico pa iz betona. Koze in podstavki bi bili iz betona, mostnice, nosilniki in vse drugo pa iz lesa. Tak most bi po proračunu omenjenega graditelja velja! din 250.000. Ta načrt je baje občina tudi predložila banski tipi avi v presojo in odobritev. Ta načrt pa ima na sebi dve veliki napaki, namreč, da bi po zgraditvi tega mostu bili kljub temu vsakoletni stroški in to približno din 5.00" r« izmenjavo mostnic, drugič pa to, da ne prenese večje obtežitve kakor do 5.000 kg. Ta poslednja napaka pa je tudi glavni vzrok, da na graditev takega mostu nikakor ne moremo pristati, ker v ničemur ne ustreza našemu velikemu prometu, ker bi bila s tem izključena vožnja z avtobusi. Iz tega vidimo, da bi bila tudi taka rešitev postavitve mostu neumestna in nepriporočljiva. Zato nam ne preostaja nič drugega, nego da postavimo modejten železobetonski /most, ali pa vsaj pokriti leseni most, po vzorcu kranjskega mosiu, katerega je po načrtu g. ing. Dimnika zgradil g. Karol Kavka, stavbenik V Ljubljani. Na ta način bi bila celotna mostna zadeva v vse splošno korist ugodno rešena in bi se mostnina pobirala le toliko časa, da bi bila zgradba plačana. Potrebni znesek za stroške naprave mostu pa naj bi dala banska uprava in sicer kot brezobrestno posojilo. Kakor se sedaj potniki res upravičeno jeze iu razburjajo nad plačevanjem mostnine za prehod čez ta starinski most, tako je gotovo, da ne bo radi teh 50 par nihče več črhnil besede, ko bo šel čez moderen in vsem prometnim zahtevam ustrezajoči most. Damjan Vahen: in Esperanto v trgovske strokovne šole 2e od nekdaj je človeštvo stremelo za mednarodnim jezikom Tako zasledimo že v dobi fevdalizma, da je kot 'mednarodno občilo služil latinski jezik, ki je bil jezik plemstva, cerkve in učenjakov. Z odkritjem Amerike pa so nastala nova gospodarska prometna pota m meščanski sloji so začeli zahtevati svobodo prometa, svobodo trgovine : obrtništvo je v mnogem izgubilo svojo veljavo in namesto njega je nastopilo tvorniško delo. Tvorniški proizvodi so se izdelovali za neomejeno število odjemalcev, promet in trgovina sta oživela; v gospodarstvu so pravtako začeli polagati največjo pažnjo na zunanjo trgovine. Posamezni narodi so se borili za posest kolonij, za posest inozemskih svetovnih tržišč. Tako so Francozi, Spanci, Angleži in drugi uvajali svoje jezike v kolonije in tako so narodni jeziki izpodrinili latinski jezik kot mednarodni obče valni jezik. Razni ljudje različnih narodov so stiemeli za istimi cilji, za svojo korist in ko rist svojih narodov: zato je pač razumljivo, da so začeli razmišljati o občevalnem mednarodnem jezika, ki bi nstrezal vsem potrtima mednarodnega prometa in mednarodne trgo vine! Izmed mnogih poizkusov (okrog 220) je ostalo edino delo dr. Zameahofa : Esperaato! In zakaj' Zato, ker je edino dr. Zamenhof spoznal, da je obstanek in razmah mednarodnega jezika mogoč le, če temelji na »GORENJEC« a) na mednarodnih korenih živih jezikov, ki so v rabi pri največjem Številu narodov; b) no enostavni slovnici; c) na enostavnem, logičnem besedovanju; č) na možnosti nadaljnega razvoja jezika po časovnih potrebah in d) na ideji mednarodne vzajemnosti! In ker je bil esperanto ustvarjen na teh temeljih, se je začel razvijati, se je razgibal, je zaživel po istih zakonih, kakor drugi živi jeziki 1 Postal je mednarodni živi jezik mednarodnega živega sveta, ki ga govori danes več kot 3 milijone ljudi raznih ras, narodnosti. Danes je esperanto razširjen že po vsem svetu. Mnoge svetovne veletrgovine in tvornice svetovnega slovesa se ga poslužujejo v reklamne svr-he in v svrhe dopisovanja, prav posebno pa se ga poslužujejo v prometu na Holandskem, Norveškem, Madžarskem, v yíeski, Franciji: na Japonskem in v Braziliji se ga poslužujejo celo kot uradni jezik Uvedli so esperanto v šole, na univerze po vsem svetu, pa tudi pri nas se poučuje esperanto na visoki komercialni šoli v Zagrebu. Radiopostaje oddajajo predavanja v esnernrttu! Tujsko prometna društva in zdravilišča se poslužujejo esperanta v propagandne svrhe. Esperanto se danes širi z neverjetno naglico prav posebno v znanstvenem in trgovskem svetu, kjer je esperanto tudi najbolj koristen in potreben. Leta 1923. pa so sklenili na mednarodni trgovski konferenci v Benetkah, da bi se moral esperanto uvesti v vse trgovske šole, trgovinske zbornice, da bi se ga morali posluževati kot uradni jezik mednarodni velesejmi, mednarodne trgovske konference, itd. In vprav na podlagi tega sklepa, ki se je začel v zadnjem času uveljavljati, bi bilo po-trelmo, da bi se tudi pri nas uvedel esperanto v šole, saj bi ga absolventi kot korespondenti in uradniki velepodjetij in veletrgovin potrebovali v svojo korist in v korist svojega delo-jalca. Zato torej esperanto v trgovske in strokovne šole! Tyrš in Tvrševa cesta Katoliška javnost iz Kranja apelira na kranjsko mestno občino, da se izvrše nekatere spremembe v imenovanju cest v našem mestu. Med te ceste spada brezdvoma Tvrševa cesta. Če vemo, kaj pomeni Tvrš že za brate Cehe s svojo pogul no svobodomiselno ideologijo, s svojim izrazitim protikatolško usmerjenim delovanjem, ki so se ga oprijeli vsi njegovi bratje, s svojo vzgojo, ki je privedla č( ški narod na rob propada, potem je naša dolžnost, da preprečimo manifestiranje protikatoliških idej tudi s tem, da se imenujejo ceste po ljudeh, ki nimajo razen negativnih zaslug za nas Slovence prav nobenih drugih zaslug, ki so celo nam proglašali po svojih bratih kulturno-bojno razpoloženje. Ceste naj se immujejo po zaslužnih narodno zavednih možeh. Da so gospodje pri izbiranju imen našli tudi Tyr£e-vo, je to zanje zelo lepo izpričevalo in mislimo, da se ne bodo razburjali, če jim bomo včasih povedali tudi resnico v obraz. Občni zbor Strelske družine v Kranju Občni zbor se je vršil v soboto pri »Petr-čku" ob precejšnjem številu navzočih članov. Istega je počastil s svojim obiskom tudi o-krajni načelnik g. Lipovšek in druge ugledne osebnosti. Po pozdravu predsednika so sledila poročila funkcionarjev, ki jih je članstvo soglasno sprejelo. Sledilo so volitve predsednika. Na predlog br. Sedeja Vencelna iz Sv. Jošta je bil soglasno in z odobravanjem izvoljen dosedanji predsednik družine g. Mohor Ciril, ki je obljubil, da se bo tudi v bodoče zanimal za dobrobit družine ter prosil članstvo, da ga pri njegovem stremljenju podpira kot do sedaj. Nato je bil na predlog br. Sedeja izvoljen dosedanji odbor, le da se je izvolil v odbor še br. Slavec Ivo kot zastopnik Struževčanov, kar se je soglasno sprejelo. Za nadzorni odbor so se izvolili: gg. Gorjanc Franc, Lipovšek Gašper, sreski načelnik in inž. Papež Oton. Iz poročil smo slišali, da se je društveno življenje zelo poživilo in da se je javnost pričela za strelski šport jako zanimati. Postreljenih je bilo nad 9000 voj. nabojev in čez 2000 nabojev za flo-bertovk<\ Bilo je 26 strelskih vaj. D» so naši strelci po vsej državi na dobrem glasu, ni treba še posebej povdarjati, saj so od lanskih okrožnih tekem prinesli domov več zlatih in srebrnih kolajn. Po živahni debati glede bodn-čega poslovanja se je razvila daljša in stvarna debata, v pogledu čim večjega razmaha za državne obrambne namene tako koristnega viteškega športa. Strelski družini želimo tudi v letošnjem letu veliko uspehov! Akademski večeri Pripravljalni odbor za ustanovitev novega katoliškega akademskega društva v Kranju si je postavil nalogo, da prireja letošnjo sezono pod okriljem Prosvetnega društva ser jo predavanj kulturnega značaja. Obravnavala se bodo v tem letu predvsem sodobna vprašanja s kuterimi naj se seznani ne samo inteligenca, ampak vsakdor, ki čuti veselje in smisel tn vprašanja, ki postajajo za današnji čas pereča. Mimo tega se pa bodo vršila tudi strokovna predavanja. Nehote nastane ob tem vprašanje: Kaj nas je vodilo k temu koruku? Mi, mladi, zlasti vidimo, kako potrebna so predavanja, na katerih naj se nudi tudi najširšim plustem izobli- kovanje svetovnonazorne jasnosti in načelnosti. Korak smo napravili in zato prosimo našo javnost, da nas v tem vzgojnem stremljenju simpatično sprejme in podpre naše težnje, za katerimi se Lori vsak pravi katoličau in Slovenec. Na tem mestu vabimo vse, da se v čim večjem številu odzovejo našim akademskim večerom in s tem pokažejo, da odobravajo nnše delo. Obrtniški tečaji Pred tednom se je dovršil pleskarski tečaj za imitac jo lesa in marmorja. Tečaj je vodil g. Martine, strokovni učitelj in pleskarski mojster pod okriljem urada za pospeševanje obrti pri kr. banski upravi. Obrtno združenje zopet pokazalo, kake cilje ima zavod za pospeševanje obrti pri banovini. Želimo, da bi se isto poživilo tudi pri obrtni zbornici. Se koristneje pa bi bilo, ko bi se oba pospeševalna urada združila, podprla res zmožne moči, od katerih bi imelo obrtništvo nedogledne koristi. Zaključek so vsi udeleženci lepo proslavili skupno z g. Martinccm ter se mu je predsednik Združenja primerno zahvalil, kakor tudi vsem udeležencem za točen obisk, obenem pa tudi pospeševalnemu uradu za naklonjenost g prošnjo, da skuša ustreči, kadar bomo rabili kaj podobnega. V imenu pomočnikov se je za požrtvovalnost zahvalil g. Leben, v imenu mojstrov pa g. Segulin. Veliko pa je pripomogel k temu prostor, ki ga je dal na razpolago predsednik šolskega odbora g. župan Češenj ter se si prizadeva, da bi članstvo čimveč pridobilo na znanju potom takih predavanj v tečajih, kjer se tudi iz praktične strani podaja snov novodobnih prpomočkov. Da je to potrebno, priča gorenja slika, ki kaže polnoštevilno udeležence te stroke iz našega ok.aja in nekaj še iz sosednih. G. Martine je pokazal toliko novega, da je zanimanje vsak dan pritegnilo vse udeležence ter skozi petnajst dni ni nol en izostal. To je predavatelja vidno zadovoljilo in je odprl vse zaklade praktičnosti iz svoje dolgoletne izkušnje. Udeleženci so se tega poslužili ter napravili preko šeststo vzorcev. To pridobitev bodo brez dvoma sedaj tudi v praksi pokazali, ko bodo naročnikom ustregli v vseh mogočih načinih imitacij na lesu kakor na zidu. Lepo gesto za napredek so pokazali pleskarski mojstri, ko so delali skupno s pomočn ki ter še z nekaterimi izven njihovega okoliša, ker se zavedajo, da bodo le skupno dvignili svojo obrt do zadovoljive višine. Javnost naj se pa poslužuje domačih obrtnikov, ker bodo vsako delo, spadajoče v njihov poklic, točno i.i lepo izvršili. Tu se je UIU udeleženci in združenje zahvaljujejo. G. Martine je izrazil veliko zadovoljstvo, zadovoljstvo pa bo doseglo višek takrat, ko bo prišel v Kranj in videl sadove tega dela na nj:hovib izdelkih. S prav lepimi vtisi in dobri preizkušnji so udeleženci odšli ter bodo v bližnji bodočnosti to dokazali. Tedenske novice KRANJ Občinstvo se opozarja, da se toči Adamiče čevo vino izključno v Kranju pri »Bekselau' in na Kokrici pri Laknerju. Potovalna in izletna pisarna M. Okoru. Ljubljana priredi od 24. do 26. marca tri iz-leie v Italijo in sicer v Trst (din 128.—), v Gorico (din 130.—) in Idrijo (din 105.—). Prijavite se do 18. marca Izletni pisarni M. Okors. Ljubljana, Frančiškanska ul. 3 tel. št. 22-50. muv mu,! .majáis jmu Mirnim Zagorska: 4 Marija Taborska (Zgodovinska povest iz dobe turških časo».) (Dalje.) „Planšarji iščejo izgubljeno živino,1* so je tolažil svobodnjak. ..Misliš-" se je režal Volbenk. „Mar meniš, da res duše ubitih po gorah iščejo rešitve? Sta to dve tavajoči duši?" »Sam si dejal." Prišlu sta do lesenega mostiča, ki je vodil čez Sečnico. Volbenk je mračno rekel: »V strugi te vode je pokopan eden celjskih grofov." »Ali so ga ubili?" šepetaje vpraša svobodnjak skrivnostnega starca ... -Da!" Vilihulda je zaporedoma spreletavalo mrzlo in vroče. Ko sta šla čez mostič, se je skrivaj zopet prekrižal in molil zn pokoj rajnikove duše. Bila sta v Gobovcah, v tisti mračni gmajni, skozi katero še podnevi ni bilo varno iti. Vililald bi se najraje obrnil in stekel nazaj na Posavc k tovornikom. Toda Posave je bil že daleč, luč iz Štefanove gostilne je že izginila za ovinkom, po močvir ju pa so plesale vešče in vedomec je bil med njimi. V Co! oveih je bilo Vilibalda groza, groza tudi za to, ker je hodil z Volbenkom. V noč so udarjali Vilibaldovi p >d-kovani škornji, Volbenk pa je hodil neslišno, kakor da I i bil tudi sam duh. Po drevju so se neprestano drle sove. „U-ha, u-ha, sko-vik, sko-vik!" je mračno odmevalo v temo, ki je tudi lunina svetloba ni mogla predreti. »Kdo ve, koliko trupel trohni v tej hosti," je votlo govoril Volbenk. »Nešteto jih je tu umrlo nasilne smrti. Tisti, ki so bili ubiti radi denarja, sedaj tožijo in jadiku-jejo po pomoči. Vse dotlej je čuti njihovo tožbo, da zapoje prvi p:-telin. Nocoj je kvatrna noč morda bova tudi midva kaj cula ..." ..Bog ti ne usliši želje," je zastokal Vilibald. Silen piš vetra je tedaj nagnil vrhove smrek prnv če/, cesto, da je zvezdnato nebo za hip ugasnilo. Viliba'dt je bilo groza da je izgubljal razsodnost duha, Volbenk pa je šel molče dva koraka pred njim. »Kaj je bilo zopet to?" je strahoma vprašal svobodnjak. »Kaj naj bo!" se je hreščeče zasmejal starec. Nekje na strašno visoki skali je zare/.getal konj. Za- rezgetul je dvakrat, trikrat. Nato je zalajal pes. »Gorje! Gorje!" se je začulo s pečine. »Volbenk, nekdo kliče pomoči. Zašel je na skalo. Poj-diva gori, pomagati mu morava," »Tepec! Komu boš pomagal? Poslušaj venda"." Vilibald si je brisal znojeno čelo. S skale se je še vedno culo rezgetanje konju, zamokli klici so se izgubljali v temi in daljavi. »Gorje! Gorje!" »Vol.enk, pojdiva vendar gledat!" nagovarja in prosi svobodnjak brezčutnega starca. »Pojdi ti gledat — rogategu." »Hudiča?" »Mislim da." »Gorje meni! Joj!" je kriknilo s pečine. Nekaj je za-hreščulo, zagrmelo prav pod steno, zamolkel krik, nekaj se je premetavalo med gostim grmovjem po pečevju. »Kaj vendar je?" jc trepetuje vprušal Vilibald. »Molči," se je glasil odgovor. Ko sto prišla iz nevarnih Gobove na polje, se je svobodnjak oddahnil. Pogumno je vprašal starca. »Volbenk, ali prideš jutri pogledat mojo ženo?" Vilibuldova žena je že tri leta ležala na postelji. Volbenk in mestni padar iz Kranja sta jo zdravila, na noge ji pn nista pomagala. Volbenk pa ni odgovoril na vprašanje. „Vil:bald, ali veš, česa se zdaj ljudstvo najbolj boji?" »Turkov, dobro vem." »Glej, ko pridejo Turki, to tvoja /ena zdrcva." »Kako?" »Tedaj Im) trupel, kakor jeseni hrušk. Tvoja žena ima bolno srce. Odprl bom umorjencu, ki mu bodo glavo odsekali prsi in mu vzel srce. Sežgal ga bom v prah, tega bo ona popila in zdrava bo." »Groza!" je zastokal Vilibald. Zamašil si je ušesa, da ne bi še česa čul. Hitrih korukov je stopil naravnost čez polje v varno zavetišče svoje mogočne domačije. II. Vilihaldova domačija se je dramila iz sna. Souce jo je obsijalo, iznnd Kamniških planin se je vsipnl baš vanjo ves /lati /ar. Od gora do Vilibaldove domačije je žarela zlata cesta, po njej s0 sončni žarki romuli do mogočn1' bele hiše in drumili nageljne in roženkruvt, božali rožmarin ... Na robu ravnine je stala Vilibaldeva domačija. Za njo se je razprostiralo polje, pod njo brce. tam spodaj spet polje. Šum Bistrice je prihajal do nje, lahen uspavajoč. Za njo se dvigajo gorski velikani, vsako jutro vzdigujejo glave iz morja megle, vsako jutro jih pozdravljajo prebivalci Vilibaldove hiše, ko žarijo v beli, žarki, slepeči luči. Stol, Begunjšica, Zelenica, Dobrač, Košuta, Križku gora, Storžič, Zaplata, Grintovec, Krvavec in tovariši, vsi ti pozdravljajo sprednjo stran Vilibad > vili dvorov. Hrbet ji je ščitila zelena Jelovica, na jugu sta se ji smejala Sv. Jošt in Šmarjetna gora. Še Šmarno goro so videli doli v daljavi, a ta se je že izgubljala v snjini. Petero vasi se je sklunjalo moči svobodnjaka Vilibalda. ki jim je župani!. Pod njegovo sodno palico Bo pripadali ljudje iz vasi: Bistrica, Dolenja in Srednja vus, Garenja vas, ki je tedaj že dobivala ime Podtabor in iz Britofa. Vilibald sam je bil sicer v Dolenji vasi, a stal je daleč od prazniškib domov in tlačanskih koč, čisto sam je bil sredi svoje širne lastnine. Od Škofje Loke do Bleda so poznali Vilibaldu, zavidali so mu oblast in bogastvo, Okoliške vasi so z zavistjo gledale njegovo domačijo, prav iz Gozdu, sredi Križke gore, so gledali čez 1'denboršt d ili na ravnino, kjer se je v soncu smejal doni Vilibaldov. Visoko, belo hišo je obdajalo prostrano dvorišče. Pred hišo1 je stal hrast, pod njim knmenitu miza, zraven po je bil vodnjak, umetniško izklesan iz kamna. 1/. n:egovega širokega žrela, nerodne kameni te kače. je tekla voda. Ta vodnjak je stal tam že davno, nihče se ni spominjal kdo bi ga naredil. Za hišo pa so se vrstili hlevi, lope in shrambe, bilo jih je za malo vasico. Zadaj se je iaz-prostiralo polje, lepo, skrbno obdelano — Vilibal lova last. Za poljem so bili gozdovi, za njimi travniki, prav do Save segajoči, vse Vilibuldovo. In pred hišo spet polje, do Bistrice samo polje in travniki, vse Vilibuldovo. Nekam osamljena je stala sredi ravni Vilbaldova domačija. Cesta ni bila daleč od nje, tovorniškn pesem je vedno pri. bajala glasno in razločno do nje. To jutro se je Vilibaldov dom vzdrainil nekoliko pozneje kakor navadno, ker je gospodar zvečer pozno prišel iz Radovljice in se radi tegu zakasnil v počitku. Toda polje je še mirovalo in cesta je bila še prazna, ko je Vilibald že vstal. Okovani škornji, irhaste d ikolenke, bela platnena srajca s širokimi rokavi in jopič s srebrnimi gumbi, to je bila obleka Vilihaldova za delavnike. Svobodnjak je postni pred hišo, srknil je vase svežega zraku in gleda! meglo nad Bistrico, ki se je že začela vzdigovati. Potem je stopil na svisli, tam s() spali hlapci. Prvega je za vrati dobil sina Martina, ves je bil zarit v seno in spal je. Vilibald ga je nalahno sunil. »GORENJEC« SI KAN "i Ustanovni občni slor Kr. Jug. aero kinba „Nasa krila" v Kranju. Ob lepem številu navzočih je v nedeljo 12. februarja otvoril predsednik priprav, odbora g. Pešl občni zbor. Po nagovoru in pozdravu delegatov iz Ljubljane gg. dr. Rapeta in Kepca ter župana g. Cesnja je takoj prešel na dnevni red. Pri volitvah v upravni odbor so bili izvoljeni: Predsednik Vilče Pešl. podpredsednik Gor-janc Franc, trgovec, tajnik Prah Vladko, L blagajnik Adamič Zvonko. II. blagajnik Kova-čič Joža. Tehnični odsek Ing. Papež in ing. Savnik, gospodar Mihelčič Joža ter odborniki in namestniki: ing. Mlakar, dir. Korbar, Ločni-škar, kapetan Milutinovic, Košorok, Hlebce, Wendling, Jarc, Lieber, Kern ml. Cof Bogo. Nadzorni odbor g. župan Češenj in dr. Me-gnšar. Pred zaključkom je dr. Rape podal zanimive podatke, o številčnem stanju produkcije letal in pilotov v raznih državah, nato v znešenih besedah orisal pomen letalstva.. Po zahvali g. dr, Rapeta za njegova izvajanja je predsednik zaključil zbor. Ako imate knrja očesa in se Vam dela trd« koža, pridite v našo higienično nrejeno pe-diknro, kjer Vam naš pediker odstrani vse te neprijetnosti brez bolečin in brez kemičaih sredstev za din 6.-. Ne mučite se s krpanjem nogavic, ker Vam za malo denarja strokov-njaško popravimo moške, ženske in otroške aogavice. Samo pri Bata. Prosvetno društvo bo priredilo dne 23. t. m. ob 8. uri zvečer v dvorani Ljudskega dom>t IV. prosvetni večer združen s komemoracijo za pokojnim svetim očetom Pijem XI. Predvajal se bo film in skioptične slike iz njegovega življenja pod naslovom .Vatikan in papež". SPECIJAIMA TBÄOVIvy» BAflV Stavbinski delavci (sezonski), stanujoči uu področju mestne občine Kranj, naj se prično v svrho brezposelnih podpor prijavljati s 15. marcem 1939. na Javni l>orzi dela v Kranju, drugi pri svojih občinah, v kolikor do istega dneva ne bodo zaposleni. Couch 7ofe, otomane, divine in vse tapetniške l/delke izvršuje t' čno in solidno V TONEJC tapetnih, Kranj Združenje mlinarjev in Žagarjev v Kranju opozarja svoje člane, da najpozneje do 28. februarja 1939. vlože davčne prijave na poslovni prometni davek. Prijav za pridobnino ni treba vlagati, ker bo davčna uprava predpisala ta davek po lanskem predpisu. Lahko pa tudi to prijavo vsakdo vloži, če se mu zdi lanska odmera previsoka. „Niaj vizagoj", esperantska revija, ki izhaja že tretje leto, najbogatejše ilustrirana, ki jo urejuje književnik Damjan Vahen iz Ljubljane, ki vodi v našem listu pismeni tečaj espe-ranta slane celoletno samo din 24.—; kdor želi list na ogled naj sporoči svoj nas'ov na naslov: Damjan Vahen, urednik »Niaj vizagoj" Ljubljana, Reslova 29, PRIMSKOVO V nedeljo pa zares! Prireditev, ki je bila napovedana za preteklo nedeljo v Prosvetnem domu, je vsled žalovanja ob smrti sv. očeta morala odpasti in se bo vršila nu pustno nedeljo, pričetek bo ob 5. uri popo'dne. To nedeljo si bo vsak skušal poiskati kako zabavo in našo mnenje je, da jo bo v Prosvetnem domu dobil še več kot jo pričukuje. Tudi po-streženi boste dobro! Vstopnina neobvezna, smeh obvezen. Nasvidenje! Knjižnica v Prosvetnem domu se prav dobro razvija. Knjižničar se kar pohvali, pa nas je vseeno naprosil, da opozorimo na knjižnico tudi v »Gorenjcu", da boste vsi vedeli, kajti prav ta teden smo dobili lepo zbirko novih knjig in zdaj izbira nikakor ni skromna. Izrabite čas v zimskih mescih in pridno obiskujte knjižnico. Odprta je ob nedeljah po sv. maši. SMARTIN PRI KRANJU Kino Šmartinski dom nam bo prikazal dokument španske revolucije, nasilj in krvavih borb v grandioznem Paramountovem velefilmu ..Poslednji voz iz Madridu". Film nam prikazuje popolnoma objektivno krvavo Španijo. O.koljeui Madrid, poln junakov, strahopetne-žev, špijonov in ljubimcev. Kako so se reševale lepe Španke, kol.ko tisoč ljudi je pomrlo zadetih od krogel izstreljenih morda od rodnega brata. Ves svet je zrl na krvavo Španijo. In ameriška firma Paramount si je naložila važno nalogo napraviti popolnoma objektiven dokument svetu. In danes imamo priliko to senzacijo ogledati v soboto 18. oktobra in v nedeljo 19. februarja obakrat samo ob 8. uri zvečer v Šmartinskem domu. Glavne vloge zasedajo najboljši ameriški igralci tako lepa Dorothy Lamour, Gilbert Rolaud itd. Vsak kogar zanima krvava Španija in lepota filmskega platna ter globoka vsebina si bo ta film sigurno ogledal. STRA2IŠCE Peš pot Gaštejski klane — Kalvarija. Kmalu bo dovršena nova peš pot Gaštejski klane - Kalvarija in zadobila dokončno obliko. Sedaj so spretno izpeljali prestop od stare poti na novo pot tik ob Treh križih in rešili s tem pereče vprašanje te poti, ki je dala marsikaj kritike. Manjka samo še nasutje srednjega dela poti, da bo tudi v najslabšem delu, kjer je ilovnata podlaga, možen tako odličen prehod, kakor v spodnjem delu, kjer je pot že posuta s porfirnim gramozom, ki bo dal poti najboljšo podlago. Nova pot je odlična zamisel, ki jo je izpeljal ravno tak tehnični strokovnjak. Saj niti ne čutiš ne napora kedaj prehodiš strmino, ki je svojčas, ko je bila v uporabi še stara pot, delala preglavice marsikomu, zlasti starejšim ljudem, ki so se radi tega raje posluževali nepraktične daljše ceste Gaštejskega klanca. Sedaj pa je ustreženo vsem. Tako mladim ljudem, ki urnih nog naglo preskočijo nekaj stopnic in so že v Stražišču, tako starejšim, ki se p >s]užujejo te nove pešpoti in jo predvsem ti zelo hvalijo, ker jim mnogo koristi. S tem so končno temeljito zavezani jrziki raznim nergačem in hudobnim neobiektivnini kritikom, ki so si dovolili ob tej nepotrebni ..novotariji" dokaj pikrih opazk. Neprestani vlomi in tatvine v Stražišču. Kljub temu, da se je marljivim organom javne varnosti posrečilo razkrinkati in ujeti več vlomilskih „družbic" se zadnje čuse javljajo še vedno novi poskusi ta'vin in vlomov, ki pričajo, da še ni konec teh temnih elementov, ki ncprestiino vznemrjajo ljudi. Postali so že tako predrzni, da vlamljajo v zaprta stanovanja z vitrihi, kjer nemoteno odpirajo dalje in pre-gledavnjo, kaj bi pobasali, ne meneč se pri tem kaka nevarnost bi jim pretila. Ce tukaj ne napolnijo svojih tatinskih malh, vlomijo kar pri sosedu in če še tu ni dovolj si dovolijo in privoščijo, morda vsem v posmeh še tretjega soseda. Tudi Stražiščani močno potrebujemo državno policijo, ki bo vpostavila mir in red v Stražišču, katerega žanda.merija ne premore v svoji preobilni zaposlenosti kljub največji vestnosti in marljivosti v svoji funkciji. PREDOSIJE Žalostno pesem so peli naši zvonovi kar v< i pretekli teden. Prve tri dni so nam oznanjali žalost za blagopokojnira sv. očetom Pijem XI. V torek ob sedmih smo imeli v farni cerkvi slovesno zadušnico, pri kateri je bila tako lepa udeležba, da je bila cerkev polna kakor v nedeljah. Seveda je prišla vsa šolska mladina z vodstvom, kakor tudi občinski odbor z g. županom Ivanom Zabretom nu čelu. Člani Kdor se hoče dobro in veselo zabavati, naj se potrudi v h o t e i ..Kranjski dvor" k PETERLINU kjer se toči v prijetnih, moderno opremljenih prostorih, priznano izborni dolenjski cviček, fina ljutomerska in haioška naravna izbrana vina, kakor tudi zajamčeno pristni, prvovrstni, originalni, zdravilni „DiN6AČ", priporočljiv posebno za oslabele. Vsa vina dobavljena direktno od vinogradnikov. Čez ulico 2 din ceneje. Ob vsakem času na razpolago topla in mrzla jedila. Za obisk najvljudneje vabita in se priporočata Miro in Angela Peterlin fantovskega odseka so prikorakali z zastavo in v krojih. Po sv. maši je Prosvetno društvo v dvorani priredilo za umrlim sv. očetom žalno komemoracijo, katere se je udeležil tudi občinski odbor in mnogo ljudstva. V lepem govoru nam je g. jurist Mili Kovač orisal delo in pomeri umrlega papeža Pija XI. Pa niso še utihnili zvonovi za sv. očetom že so nam peli žalostno pesem in nam oznanjali, da je umrla Marija Jeraj, žena kamnoseka v Britofu. S svojo obilno družino je še opoldne skupaj jedla, nato je bruhnila kri in že pred eno uro je ležala na mrtvaškem odru. Zapušča moža in osem še majhnih nepreskrbljenih otrok. Ob obilni udeležbi ljudstva smo jo v sredo pokopali. Vsej družini naše iskreno sožalje. Pa ni bila še ta gomila zakrita, že nam zvonovi iz Kokrice oznanijo, da je tam umrl Peru-čev oče, Anton Debeljak. V ponedeljek je nesrečno padel v vodo, iz katere so ga Vomai še živega rešili. In v sredo zjutraj je smrti podlegel. Naj mu sveti večna luč! V nedeljo 19. februarja ob poli 4. uri vabi Prosvetno društvo v cerkveno hišo vse prijatelje, ki si žele za predpust zabave, da jim s svojimo najboljšimi igrulci pokaže burko »Zamotana snubitev ali Tisoč vozlov". — Za pustni večer je pripravljen tudi lep spored, ki se prične ob 8. uri zvečer v Cerkveni hiši. — Za obakrat vam društvo jamči za dober uspeh in vaše zadovoljnost. JEZERSKO V nedeljo 19. februarja ob 3. uri popoldne priredi naše Prosvetno društvo burko: »Veseli don ali Matiček se ženi". Vabimo vse, da se te igre udeleže. Tudi naši sosedje ob mrzli Kokri naj bi se malo ogreli in nas prišli pogledat. Dekliški krožek je preteklo nedeljo uprizoril igro: »Izgubljeni raj", kjer so se naša dekleta prav dobro odrezale in svoje vloge res sijajno rešile, tako da smo se divili lepoti kraljice in njenih dvorjank, nasmejali pa preprosti Marjani in njeni Nežki ter gibkemu rajanju gorskih palčkov. KRIZE 20 let delovanja za prosveto! Te dni praznuje 20 letnico svojega delovanja pri dramatičnem odseku Prosvetnega drušva, naš znani ko-m'k brat Meglic Franc, po domače »Matičkov Francelj" iz Sebenj. Jubilantu, ki nastopi tudi v nedeljo pri burki: »On in njegova sestra", najiskreneje čestitamo in želimo, da bi praznoval še mnogo jubilejev na odru naše Pro-svete in tako spravil občinstvo v neprisiljen smeh kot ga bo ravno v nedeljo. Po dvaindvajsetih letih je končno dograjen most v Pristavi čez Bistrico. K temu bi pripomnili, da so prejšnji občinski odbori postavljali ta most samo v proračun in tako vlekli samo naše delavstvo za nos, ki je toliko hrepenelo po tem res potrebnem mostu. Šele sedanja občinska uprava z županom gospodom Ahačič Petrom, je uvidela veliko potrebo in most zgradila. Končno vendar! Ze parkrat smo naglas:li v naših poročilih, kako velika potreba je v Krizah zgraditi kolodvor. Toda vse dotlej ni bilo ljudi, oziroma pravim gospodarjem ni bila dana dožnost, da bi to stvar izpeljali. V nedeljo se je vršil v občinski pisarni sestanek, na katerem so obravnavali to vprašanje, ki ni važno samo za nas, nego ravno tako za Golnik in Kovor. Na tem sestanku je bil izvoljen pripravljalni odbor, ki ima nalogo izpeljati to lepo zanrsel. V ta odbor so bili izvoljeni: predsednik Zupan Jože, posestnik in avtopod-jetnik, za tajnika Zdravko Novak, ol č:nski tajnik, nadalje: preč. gospod župnik Hartman Jože, Smuk Friderik, posestnik in tovarnar, Ahačič Peter, posestnik in župan, za zd"avili-lišče in občino Golnik g. Čeplak Franc, ravnatelj zdravilišča in zastopnik občine Kovor. Ze sama imena nam dajejo zagotovilo, da bo kolodvor že do jeseni dograjen in to kakor se čuje tako, da davkoplačevalci ne bodo nič ptizadeti. Odboru, ki si je nadel tako težko nalogo želimo obilo sreče. CFRKIJE Smrt sv. očeta Pija XI. je med našimi farani naredila globok vtis. Z^njo smo zvedeli v petek v popoldanskih urah, ko se je zazibal veliki zvon in naznali faranom smrt vrhovnega poglavarja sv. Cerkve. Njenu so kmalu sledili zvonovi po podružnicah. Ljudje so pa nestrpno pričakovali časopisnih vesti o zadnjih trenutkih sv. očeta. Na uradih in tudi na nekaterih privatnih hišah so zavihrale črne zastave, ki so zlasti v nedeljo delale svoj resnobni vtis. Sv. maše zadttšnice v torek se je udeležilo veliko število faranov. Igro »Politikant", ki je bila zadnjo nede'jo vsled smrti sv. očeta odpovedana, bo uprizorilo Prosvetno društvo v nedeljo 19. februarja ob poli 4. uri popoldne v Ljudskem domu. Kakor smo že pisali, je imenovana burka zelo smešna, ki bo brezdvoma spravila vse g'edal-ce v dobro voljo. Vsled tega vas še enkrat vabimo, da posetite prireditev, na katero pripeljite tudi prijatelje. Izvzeti niso tudi okoličani, posebno od tam, kjer s«mi nimajo prireditve. Vsi najlepše vabljeni! o v t* Na našo šolo je bil pred kratkim imenovan za učitelja g. Ušeničnik Jakob in je te dni nastopil službo. Gospoda učitelja, ki je doslej služboval v Metliki prav iskreno pozdravljamo! Kmetje so se v nedeljo zbrali na občnem zboru Krajevne kmečke zveze. Na zborovanju so poleg organizacijskih zadev obravnavali tudi pereča javna vprašanja, ki se tičejo kmečkega stanu. Ugotovljeno je bilo, da je prvi pogoj za dosego kakih uspehov, poglobitev stanovske zavesti in povečanje sloge med kmeti, z zaupanjem v svojo stanovsko organizacijo, vztrajno in odločno se boriti za zboljšanje kmečkega položaja. Kot govornik je nastopil g. Ovsenik iz Predoselj, nekaj misli je pa povedal tudi domači g. župnik. Izvoljen je bil stari odbor z g. šipicem na čelu. Kmetje, vsi okrog svoje organizacije, v borbo za svoje koristi! Na fantovskem sestanka v torek zvečer je predaval g. dr. Čeferin iz Ljubljane o zadružništvu. Sestanek je bil dobro obiskan. Prihodnji teden se pa vrši sestanek kot ponavadi v četrtek zvečer ob 8. uri v mali dvorani. TR21C Ustanovni občni zbor ZZD se je vršil v nedeljo, dne 12. februarja v Rokodelskem domu. Delegat centrale tov. Pirih je v daljšem govoru tolmačil program ZZD z ozirom na delavski položaj v naši državi. Predvsem je poudarjal, kako potrebna je borba proti komunizmu in tudi proti pretiranemu nacionalizmu. To sta dve skrajnosti, ki ne moreta ne delavstvu in tudi ne človeški družbi nuditi trajnih dobrin. Občni zbor je vodil tov. Klofutar Franc. Pravila je prečital Prešeren Franc in so bila brez ugovora soglasno sprejeta. Izvolil se je odbor, kateremu predseduje TJacar Rudolf. Občni zbor je pozdravil tudi čg. duhovni svetnik Vovk in želel mnogo uspeha in da ne bi prišlo do tako žalostnih razmer kakor v JSZ. Združenje čevljarskih mojstrov in Združenje rokodelskih obrti sta sklicala zborovanje v telovadnici meščanske šole v nedeljo 12. februarja dopoldne. Na dnevnem redu je bila razprava o starostnem in onemoglostnem zavarovanju obrtništva. Na zborovanju se je pojavilo par nerazsodnih ljudi, ki so hoteli ustvariti nerazpoloženje proti zavarovanju. Zal, da je temu nasedlo tudi nekaj drugih in že je bila nevarnost, da bi se zborovalci izrekli proti zavarovanju. K besedi fe je oglasil tržiški župan g. Janez Majeršič, ki je pozdravil to zborovanje in obenem priporočil, naj se vpra-šunje o zavarovanju resno premisli in ne kar a priori odkloni, ker misel o zavarovanju se je pojavila iz. potrebe in ne iz kakšnih kapric političnih ljudi. Večina zborova'cev je te besede razumela in po zborovanju živahno komentirala. Nato se je vršil občni zbor Združenja čevljarskih mojstrov. Po poročilih načelstva in nadzorstva so bile volitve. Izvoljeni so bili stari člani načelstva. V nadzorstvo pa so bili izvoljeni mesto g. Gradišar Andreja iz Križev, g. Šolar iz Dupelj. Pri slučajnostih je b:la debata glede ustanovitve obrtne šole v Krizah. V debato je posegel tudi g. strokovni učitelj Jože Steimann in priporočil, naj se šola ne deli, ampak naj se ta izpopolnjuje, ki že obstoji v Tržiču. Ustanovitev šole v Krizah bi pomenilo ogromno breme tako za občino, kakor za mojstre, ker same podpore ne zadoščajo, vsaj trajno ne. V krogih političnih nasprotnikov v Tržiču krožijo duhovite okrožnice. Srake si nadevajo pavovo perje. Vsi še vemo, kakšni teroristi, absolutisti in rakovi naprednjaki so bili takrat, ko so imeli v rokah oblast. Glasom teh okrožnic pa lahko rečemo, da so navadni laž-niki in prevaranti. Žalostno je le za tistega, kdor njihovim lažem in nedoslednostim še verjame. BESNTCA V nedeljo dne t9. februarja priredi tukajšnje Prosvelno društvo v Gasil kem domu v Spjdnji Resnici ob 7 uri zvečer burko »Narobe svet". Prijatelji smeha pridite, ne bo vam žal! *KOF|A IOKA Žrtev alkohola. Zelo žalostno je končal v ponedeljek ponoči kot žrtev akohola ^omaj 28 letni Anton Podobnik iz Stare Loke. Imenovani je bil brez stalnega stanovanja, delororžen ter je preko mere zaužival žganje, nazadnje celo gorilni špirit, katerega žrtev je postal. V torek zjutraj so ga našli mrtvega v »Bide-tovi" drvarnici v Stari Loki. Prepeljali so ga takoj v mrtvašnico na starološko pokopališče. Naj mu bo Vsemogočni milosten sodniki Smrt sv. očeta Pija XI. je tudi v našem mestu žalostno odjeknila. Ko so v petek popo'dn»: zvonovi oznanili smrt velikega očeta vseh katoličanov, so takoj zaplapolale v znak žalovn- STKAN 4 »GORENJIH ESPERANTO Tečaj vodi Damjan Vahen. (Nadaljevanje.) IV. BESEDE: forgesi - pozabiti, diri - reči, doni m dati, perdi — izgubiti, inko éiiiilo, peti = prositi, infurto m otrok. PREDLOG: je beseda, ki nam pojasni, v kakem ruzmerju je beseda, pred katero stoji predlog z drugimi besedami v stavku. Vsi predlogi imajo svoj določeni pomen, le predlog je nima svojega stalnega pomena in ga rabimo tedaj, kadar si nismo na jasnem, kateri predlog naj rabimo. Vsi predlogi zahtevajo pri sebi imeiiovalnik. le kadar naznacujemo smer (na vprašanje kamf ) rabimo predlog s tožilnikom. Nekaj predlogov: de " od, al ■ k, h, el iz, sur «• na. že -"- pri, en ■ v, por = za, pri o, sub = pod, apud = poleg, gis = do, sen = brez, pro ~ zaradi, super nad. dum = dokler (med časom). Primer: Apud mi staraš mia anrko. lin la libro mi legis pri belnj tagoj. Mi iros en la cambrón, sed mi estas en la iambro. Pro \¡ mi ne dormís. Cu vi iros kun mi en la tvorimo nove besede. mal — : je predpotiku. ki izraža popolon na.iprotje pomenu besednega korena: bona ■ dober,-a.-r. : malhona slih.-a.-o amo ljubezen : malamo = sovraštvo hele =- svetlo : malhele ■-• temno sana - zdrav, a, o, : malsana bolan, a, 0 sana - zdrav,-a. .o : malsana bolan,-a.-u juna ~" mlud, -a, -o, : maljuna star, -a, -o forta ■ močan.-a,-o ! malforta slaboten, -a. _o. re —• : je predponka. ki znači povrnitev dejanja v prejšnje stanje, ali pa ponovitev dejanja: doni 00 dati : redoni ™ vrniti (nazaj dati) iri = iti : reiri = vrnite se (nazaj priti) PRIPONKE: so besedice, ki jih stavim i za besedni koren todu pred slovniško končnico, ter z njihovo pomočjo tvorimo nove besede. — in — : je priponka, ki označuje naravni ženski spol. S pomočjo te priponke tvorimo i/ besed, ki označujejo moški spol besede ženskega spola: patro = oče : patrino = mati frato ■* brat : fratino = sestra amiko prijatelj : amikino ~ prijateljica hodiau ■ danes, hieraú 1 včeraj, morgaü - jutri. Car estis hieraü bela tago, ni iros hodiau al mia frato. Morguü mi redónos al vi belan libron. Mi vidiš vian patrón en la urbo. IlodiaO estis bela mateno. Ankaü véspero estos bela Cu vi ne estis hieraü en la itrlxi? Mia fruto skribis al vi longan leteron pri la libro. BESEDE: letero " pismo, bovo ■> vol, regó kralj, servi - služiti, rido smeh, čambro ■ soba, flugi ■» letati, ludo =T igra, cielo " nebo, tero = zemlja, kara *" drag. — ej — : je priponka, ki znači kraj ali mesto, kjer se dejanje dogaja ali defjanje traja, ki ga označuje besedni koren: lerni « učiti se : lernejo = šola ludi = igrati se : ludejo ■» igra'nica kafo " kava : kafejo ■ kavarna. — il : je priponka, ki znači orodje, sredstvo, napravo, sploh pomožno sredstvo, s katerim kaj delamo: llng; " leteti : flugilo -1 perm ludo i rtu : ludilo = igrača. Infanoj ludas per ludiloj, la birdoj flugas per flugiloj. Infunoj ludas en ludejo per ln. diloj. ■ - ist : je priponka, ki znači osebo stalnega poklica ali trajnega dela. od katerege človek živi: servi služiti ¡ serviste sluga servistino ~T služkinju. labori - laborista laboristino labore-jo — laboro — Tvori na gornji način i/ vseh do sedaj znanih besed s pomočjo priponk, predponk in slovniških končnic nove besede! (Se bo nadaljevalo.) nju na mnogih poslopjih trne zastave. Da ura.l-nih pa jugoslovanska trobojnica na pol droga. Tri dni zaporednimi so se oglašali zvonovi po liikrat na dan, v mestu in vsej fari, za pokoj duše sv. očeta. Prosvetno društvo pa je pripravilo za četrtek zvečer žalno koinem iracija. V torek oh osmi uri pa je bila v župni cerkvi slovesna sv. maša in rekvijem zu pokoj sv. očeta ob nuvzočnosti vseh društev s prapori, reien enega seveda, navzoča je bila tudi Šolska mladina, učiteljstvo. zastopniki vseh ura dov in vojaštva. „Dva pora se ženita". Tako je namreč naslov sijajni komediji, ki jo pripravljajo najboljši igrulci našega prosvetnega odra za pustno nedeljo ob H, uri /večer. Pri tej ig'i gledal, ev in Igralcev seveda ne bo obsvetljevul »polarni sij", ker take posebnosti so pridržune ..višjim slojem" vendar pu kdor se hoče na pustno nedeljo iz dna srca nasmejali, bo pribite) v društveno dvorano na vesel,> ..ohcet". Javna dela. Izredno ugodna zima omogoča. <> Zgradil novo hišo. Ptej-šnji teden je lastnik podrl /e del strehe, ta ali prihodnji teden pa bodo delavci pričeli « podiranjem zidu. Pri tem pa moralno opozoriti, da bo s hišo vred podrt tudi zadnji ostanek škofjeloškega obzidja, ki je v srednjem veku o' dajal naše mesto in ga varovul pred sovražnikom. Takti so si tudi Turki dvakrat polomili /obe nad njim. Veliko odobravanje med vsemi, ki imajo na pošti količkaj opraviti, je vzbudila naša zahteva postavljena v Zadnjem ..Gorenjcu", naj poštna uprava vendar že enkrat poskrbi, da bosta vsuj prve štiri dni v mescu poslovali dve uradniški moči, ker ena sama moč nikakor ne zmore ogromnega prometa. Mi pa sedaj čakamo, če bo kaj uspeha. Kako bo pa prvega bomo pu /e še poročali. Jamnikov ata — 75 let. V nedeljo so Jum-nikov utu g. Valentin Debcljak v krogu svoje številne družine obhajali 75-le.tnico svojega življenja, jamnikov ata so vzor tihe de'avno-sti, saj so se iz ubogega hribovskega pastirčka prerili skozi življenje do najbolj priljubljenega trgovcu v našem mestu. Svojo mnogoštevilno družino je vzgojil vseskozi v slovenskem in katoliškem duhu. Svojim otrokom je dni visoko Izobrazbo, tako je sin Tine, danes kulturni urednik ..Slovencu", sin Irance je namestnik našega poslanca, ravnatelj Mestne hranilnice, itd., sin Viktor pa ravnate'j mlina ..Trata". Pa tudi hčerke so dobro preskrbljene, saj je hčerku Minka, Županja našega mesta. Soproga mu je umrla pred 4 leti. Priljubljenemu jubiluntu in vzornemu katoliškemu možu tudi .Gorenjec" iskreno čestita k njegovemu jubileju. ..Slovenski blok — z avtom po informacije". Vlada je padla! Nova vlada! Sporazum s Hrvati itd. To so bile novice, ki niso dale spati tistemu gospodu, ki tvori pri nas »Slovenski blok", je obenem njegov duhovni vodja, predsednik in članstvo. Pa se je ta »Slovenski blok" v našem mestu razburil ter hotel nu vsak način /vedeti, če je kaj zrastlo na njivi, kamor je blok usudil II. decembra svojih ilMM) slovenskih krompirjev. Ker pu je njiva precej daleč, pravijo, da v nekem Ku-pincti blizu belega Zagreba, kjer jo straži strogi gospodi se je bilo trebu seveda vsesti v avto in odpeljati tja dol. Preje pu je naš škofjeloški ..Slovenski blok" seveda dal poklicati Se dragega gospoda, ki tvori enak .Slovenki blok" v nekem drugem gorenjskem mestu. To pu zuto, du bi gu pred stroeini sodnikom enega santegu ne bilo struh ali pu sram, ker oni gospod meiidu trdi, da je 3.000 krompirjev vse premalo, du bi njih sad mogel pripomoči gospodom do časti in slave. Mi pa rečemo samo: Ves »Slovenski blok" /. vsem semenom, ki ste gu vsadili 11. decembru je vsajen na napačno njivo, kjer ne bo -,idu za sejalce. Sedaj hodite okoli in iščete n našli ne bohde ničesar. MALI OGLASI Za v^ako besedo v malih oglasih se plača I) 050. Najmanjši znesek je 6 D. Važno! Modroce, otomane, spalne diva- ne i. t. H. izdeluje solidno in po nizki ceni BERNARD MAKS, tapetnik Nn »sknli 5 (v hiši g. Žipica)._ Avto limuzina 5 sedežna s koncesijo se po nizki ceni proda. Pojasnila daje Sušteršič, Ljubljana, Frankopanska 21, Nekaj postelj in sobne oprave predam v nedeljo 19. t. m. ob 2. uri popoldne. Kranj, Blejska cesta 5. Odda se soba z eno uli dvema posteljama na Mestnem trgu. Naslov v upravi. S 1. majem se odda v sredini mesta dvoje stanovanj, obstoječih iz sobe in kuhinje. Več se poizve v upravi »Gorenjca". Stanovanje na Primskovem dobi starejša ženska oseba. Pogoji zelo ugodni. Naslov v upravi, 'j p svetel prostor, pripraven za boljšo obrt, r takoj odda. Naslov v upravi. Odda se opremljena soba gospodu in to takoj. Naslov v uprav'. )'.!da se dvosobno stanovanje s 1. apri'om nn-sproti novega kopališča, Rupa 43. Istotam se odda soba in kuhinja. Prodam 1000 kg ajdove slame. Ravno toliko repe iz podsipnice. Visoko 28. Gostilno ali vinotoč vzumem v najem. Plačani najemnino za pol leta naprej. Naslov v upravi. Hotel Stara pošta Kranj priredi v nedeljo 19. t. m. ob 5. uri pop. pustno zabavo V torek, dne 22 februarja ob 6. uri zv. pustno veselje Obe prireditvi brez vsiopnine. Igra Salon-orkester. Cene nizke! Vsa vina čez ulico 2 4 din ceneje! Za cenj. obisk se vljudno priporočata F. F. Lieber. Ugodno se kupijo razni ostanki manufakture. Oglejte si izložbe. Crobath - Kranj Kupci! Krasne stavbne parcele v Kranju po 4 000 m2, 6.000 m* in po 1.000 m2 na prodaj. Na prodaj je tudi več stanovanjskih hiš že od 25.000 din dalje. Stavbeno in pohištveno mizarstvo mrivaške rakve v zalogi markič matevž NAKLO VINA dolenjska, štajerska in sploh vseh vrst, kupite pri Centralni vinnrni v Ljubljani - Frankopanska ulica 11. Novoporočeni! Najlepše in najcenejše spominske slike na poroko Vam izvrši lovro rebolj - kranj Foto Jug - Kranj GORENJSKA KMET'JSKA ZADRUG/V r. zadruga z omejeno z. KRANJ Vabilo n a IXs REDNI OBČNI ZBOR GORENJSKE KMETIJSKE ZADRUGE V KRANJU, ki se bo vršil v ponedeljek 27. febr. 1939 ob poli 10. uri dop. v dvorani Ljudskega doma v Kranju DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva 2. Poročilo nadzorstva 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1938 4. Volitev nadzorstva 5. Slučajnosti. Kranj, dne 15. februarja 1939. Gorenjska kmetijska Ivan Zupan, 1. r. tajnik zadruga Kranj Lovro Novak, 1. r. predsednik Slike za nove delavske knjižice dobite najlepše in najce-cenejše pri Foto Jug - Kranj Ženini in neveste si Take ure od 100 din oalje S pri nas izdelanim prstanom u karatni ziati » , .^a prstani i« od zvezan zakon bo srečen in pot 70 din daij« v življenje bo s cvetjem posuta. e. RANGUS zlatar in sodni cenilec v Kranju ZlatO «" «ebrp kupujem po •biaiU naj višji dnevni cenil 00 din dalj«