/ GLASNIH URADNI VESTNIK OBČIN: GROSUPLJE # HRASTNIK # LJUBLJANA-BEŽIGRAD # CENTER # MOSTE-POLJE ® ŠIŠKA ® VIC-RUDNIK # ZAGORJE OB SAVI IN MESTNEGA SVETA LJUBLJANA Ljubljana, 26. februarja i9cs leto xv„ št. 4 b MESTNI SVET \ (Gradivo za zbore volivcev) * / Osnutek odloka o finančnem načrtu mesta Ljubljane za leto 1968 0 ^a podlagi 45. temeljnega zakona , financiranju družbeno-političnih »osti (Ur. 1. SFRJ, št. 31/64, stih1 I/67)' 16- člana zakona o me-ni ki so razdeljena na občine (Ur. 1. SRS, št. 11/64 In 30/65) in 29. ter 50. člena statuta mesta Ljubljane (Glasnik, št. 38/64) je mestni svet Ljubljana na ... redni seji dne ... marca 1908 sprejel 0t)LOK O FINANČNEM NAČRTU MESTA LJUBLJANE ZA LETO 1968 1. člen b ^ financiranje zadev, ki so skup-skiT1 pornena za mesto in medobčin-85 (/ ^tlcv, zbira mesto Ljubljana '° naslednjih dohodkov: na li občinskega davka od prometa rol)n° v trgovini, razen alkohol-nih Pijač; t n2]v0^inskcga davka od prometa •koholnimi pijačami v trgovini; z občinskega davka od prometa ‘koholnimi pijačami v gostinstvu; 4- upravnih taks; \ 6l sodnih tališ; 2. člen Osnova za izračun 85 % dohodkov za mesto po 1. členu tega odloka so občinski davek od prometa blaga na drobno v trgovini, od prodaje alkoholnih pijač v trgovini in gostinstvu, po stopnjah, ki jih določa veljavni odlok mestnega sveta o občinskem prometnem davku, občinske upravne takse (brA upravnih taks, Id jih republika odstopa občinam) ter sodne takse, ki se po veljavnih predpisih štejejo za proračunski dohodek občin. Vsi ti dohodld se pred razdelitvijo zmanjšajo za nadomestilo službi družbenega knjigovodstva za opravljanje zadev evidence in kontrole ter informativno analitičnih zadev. 3. člen Predvideni dohodki finančnega načrta mesta Ljubljane za leto 1968 znašajo — od tpga razporejeni dohodki — nerazporejeni dohodki (tekoča rezerva) 4. člen Od dohodkov po 3. členu tega odloka se razporedi v rezervni sklad 2 %. Vlaganje v rezervni sklad se poveča za obveznost i* leta 1967 v znesku din 18.690. 5. člen Sredstva za redno dejavnost se posameznim uporabnikom prenašajo neposredno iz finančnega načrta v sorazmerju s finančno zmogljivostjo mesta mesečno na njihove račune na osnovi pogodb in finančnih načrtov, sredstva za posebne namene in opremo pa skladno s potrebami v okviru odobrenih zneskov. 6. člen Če bi dotok dohodkov, katerih del zbira mesto, zaostajal tako, da ne bi bilo možno računati na polno osvaritev načrta dohodkov, lahko odbor za finančna vprašanja začasno zmanjša zneske, razporejene za posamezne namene ali začasno zadrži uporabo sredstev za posebne namene. ti takem ukrepu mora odbor poročati Mestnemu svetu Ljubljana in mu predlagati sprer/iembo finančnega načrta. 7. člen Državni organi v skladu z zakonom samostojno razpolagajo s sredstvi za delo, ki so jim dodeljena. Kot svoja sredstva za delo uporabijo tudi dohodke, ki jih dosežejo s svojo dejavnostjo. Organi ta sredstva skupno s sredstvi iz finančnega načrta rne-sta razporedijo s svojim finančnim načrtom oziroma predračunom za redno dejavnost oziroma posebne namene. 8. člen Sredstva za posebne namene morajo državni organi voditi na posebnem računu in jih uporabljati po predračunu, ki ga sprejemata predstojnik organa in svet delovne skup- din 50.110.000 49.123.600 986.400 . nos ti. Ta sredstva se smejo uporab-' ljati tudi v naslednjih letih. 9. člen S sredstvi, ki so v finančnem na-črtu predvidena za posamezne namene, ni pa zanje odrejen neposredni uporabnik, razpolaga pristojni odbor v okviru določenega namena. V vseh ostalih primerih, razen tekoče rezerve, s sredstvi razpolaga odredbodajalec. Odbor za finančna vprašanja je pooblaščen, da odloča o razporedu sredstev tekoče rezerve do zneska din 50.000 za posamični primer. 10. člen Odbori, ki po 1. odstavku 8. člena razpolagajo s sredstvi v okviru določenega namena, lahko med letom izvršijo prenos sredstev med posameznimi postavkami, za katere ni določen neposredni uporabnik. 11. člen Sestavni del finančnega načrta mesta je posebni račun, ki izkazuje din dohodke 7.031.900 cd tega razporejene 6.981.900 nerazporejene 50.000 (tekoča rezerva) 12. člen Na posebnem računu se zbirajo dohodki in izvršujejo obveznosti, ki izvirajo iz ukinjenih mestnih skladov. * 13. člen Preko posebnega računa se financirajo negospodarske investicije mesta Ljubljane (nova vlaganja). 14. člen Odredbodajalec za posebni račun je tajnik mestnega sveta. 15. člen Odbor za finančna vprašanja je pooblaščen, da v primeru neenakomernega dotoka dohodkov finančnega načrta najame posojilo iz rezervnega sklada mesta. Posojilo mora biti vrnjeno do konca leta 1968. 16. člen Odbor za finančna vprašanja je do'žan dajati mestnemu svetu občasna poročila o ostvaritvi in uporabi sredstev finančnega načrta mesta. 17. člen Bilanca dohodkov, splošni razpored dohodkov, posebni del in načrt posebnega računa so sestavni del tega odloka. 18. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Glasniku, uporablja pa se od 1. januarja 1968. k Realizacija 1966 Občinski davek od prom. blaga na drobno v trg. razen alk. pijač 28.024 Realizacija 1967 31.597 Indeks 1967/1966 112,7 Ocena 1968 33.944 Indeks 1968/1967 107,4 Ocena 1968 33.944 nadomestilo za storitve SDK 3,1 »/0 105 85 •/• za mesto 33.839 28.763 Razni drugi dohodki . SKUPAJ DOHODKI ZA MESTO Ker služba družbenega knjigovodstva svoje storitve zaračunava v višini 3,1 ,:/o z računov dohodkov družbeno političnih skupnosti in skladov pred razdelitvijo, nosi mesto sorazmerni delež tega izdatka skupno z občinami. V skupnih dohodkih za mesto je najpomembnejši občinski prometni davek od prometa blaga na drobno ter alkohola v trgovini in gostinstvu, saj predstavlja 81 % celotne vsote. Porast je "ocenjen z 107,4, prometni davek od prodaje alkohola pa ostaja na lanski ravni. Višji porast zaznamujejo upravne takse zaradi spremenjene tarife za potne liste in vizume, dočim je indeks pri sodnih taksah nižji, kot indeks 1967/1966, ker ni mogoče pričakovati toliko sodnih intervencij predvsem v gospodarstvu. Razni drugi dohodki pred- ▼ 000 din Občinski davek od prom. zal k. Upravne Sodne Skupaj pijač, v trg. in takse takse gost. 14.787 3.061 3.366 49.238 14.125 3.267 5.780 54.769 95,5 106,7 171,7 111,2 14.120 3.751 7.082 58.897 100,0 115,8 122,5 107,5 14.120 3.751 7.082 58.897 44 12 22 183 14.076 3.739 7.060 58.714 11.965 3.178 6.001 49.907 203 50.110 stavljajo obveznost občin do mesta iz leta 1967. Presežek dohodkov nad izdatki iz leta 1967 ni vključen v bilanco sredstev, ker bo skladno s smernicami vložen v neobvezni rezervni sklad. Predvidena sredstva finančnega načrta za leto 1968 so za 5.695.000 višja od lanske potrošnje. Odbor za finančna vprašanja je iz lanske realizacije izdatkov izločil prispevek za Skopje, vlaganje v rezervni sklad ter enkratne naloge v letu 1967. Iz letošnje predvidene kvote so najprej zagotovljena sredstva za Skopje in za nove naloge, za tekočo rezervo je določenih 986.400 din, v rezervni sklad pa bo odvedena obveznost za leto 1967 (od' presežka dohodkov) in 2 % tekočih dohodkov. Iz naslednje tabele je razrviden ta izračun: Obrazložitev k osnutku odloka o finančnem načrtu mesta Ljubljane za leto 1968 , Mestni svet Ljubljana je že na 9. seji dne 22. novembra 1967 sprejel smernice politike financiranja zadev, ki so skupnega pomena za mesto in medobčinskih zadev v letu 1968. Ker predstavljajo ti sklepi tako za oceno dohodka, kakor za razporeditev sredstev na posamezne namene osnovno orientacijo pri oblikovanju finančnega načrta, jih v celoti navajamo: 1. Višina finančnega načrta za leto 1968 se poveča le za normalen porast dohodkov skladno z dvigom produktivnosti in porastom prebivalstva v Ljubljani; 2. Sistem združevanja sredstev za financiranje zadev, ki so skupnega pomena za mesto in medobčinskih zadev, naj se v letu 1968 ne menja, kolikor se ne izpremenijo viri dohodkov in delitveni instrumenti; 3. Ohrani naj se letošnje sorazmerje med sredstvi za investicije in ostalo proračunsko potrošnjo; 4. Iz eventualnega presežka leta 1967 naj se formira neobvezni del rezervnega sklada, ki naj služi kot obratna sredstva; 5. V finančnem načrtu mesta za leto 1968 naj se zagotovi večja operativna rezerva kot je določeno v finančnem načrtu za leto 1967; ' 6. Dotacije ustanovam naj se za- gotavljajo na podlagi programov dela, ki morajo biti sestavljeni po vrstnem redu pomembnosti' posameznih aktivnosti; 7. V sofinanciranju na različnih nivojih naj se doseže večja koordinacija, ali pa naj dosedanji način zamenja primernejši, ki bo bolj sprejemljiv za dajalca in uporabnika sredstev. Sledeč temu napotilu je odbor za . finančna vprašanja na podlagi ocene dohodkov ljubljanskih občin ugotovil, da obstoječi instrument zajemanja dohodkov za mesto lahko ostane v veljavi tudi za leto 1968, ker delež mesta v letu 1968 ostaja v enakem sorazmerju s proračunskimi dohodki občin kot lani. Skupni delež mesta v proračunskih dohodkih je ocenjen za leto 1968 s 23,9 %, dočim je bil v letu 1967 23,31 %. Pri posameznih občinah ni odstopanj večjih od 0,17 %. Porast dohodkov mesta je ocenjen s 7,5 %, in se giblje v okviru predvidenega porasta osebnih dohodkov, oziroma potrošnje, od katere so neposredno odvisni glavni dohodki mesta. Gibanje dohodkov v letu 1966 in 1967 ter ocena za leto 1968 sta razvidna iz naslednje tabele: v 000 difl Glavni namen Potrošnja Orientacija v letu 1967 1968 01 Izobraževanje in vzgoja 02 Znanstvena dejavnost 03 Kulturno prosvetna dejavnost 12.321 05 Zdravstveno. varstvo 314 06 Komunalna dejavnost 9.041 07 Delo državnih organov 12.943 13 Dejavnost družb. pol. or. in drtištev 509 14—d5 Negospodarske in gospodarske investicije 7.351 >• 42.479 45.171 Prispevek za Skopje 187 260 Vzgojna posvetovalnica 169 Obveznosti iz prejšnjih let 497 — Vlaganje v rezervni sklad 652 1.019 Enkratne naloge v 1. 1967 431 Nove naloge v L 1968 2.674 Nerazporejeni dohodki 986 1.936 4.939 SKUPAJ IZDATKI 44.415 50.110 Enkratne naloge v 1. 1967 so bile: Stoletnica slovenskega gledališča 142.000,00 Prispevek za muzikološki kongres 124.920,00 Petdesetletnica oktobrske revolucije 23.400,00 Razstava Dunaj 12.060,00 Prispevek za kongres ortopedov in travmatologov 10.000,00 Simpozij pobratenih mest 39.804,43 Mestni dodatek delavcem milice 78.840,00 431.024,43 Nove naloge v letu 1968 so: Družbeno politično izobraževanje pri DU 20.000 Subvencija skladu B. Kraigherja 20.000 Prispevek za organizacijo kongresa IFIP 35.000 Ljudska tehnika — program mest. odbora 47.000 Priprave za svetovno prvenstvo v košarki in gimnastiki lOO.poO Gorska reševalna služba 2O.O00 Zazidalni načrti in stroški postopkov 30.700 Osnovna geodetska dokumentacija 80.000 Zimska služba 950.000 Sredstva zvez civilne zaščite 121.700 Uprava za upravno-politične zadeve — izpad na dohodkih 320.000 Uprava za izmero in kataster zemljišč — sprememba v organizaciji Mestna prometna postaja Mestni prometni urad Mestni odbor ZB in počitniška skupnost Ranjole Reševanje stanovanjskih problemov upravnih delavcev 120.000 150.000 120.000 40.000 500.000 Skupaj 2,674.400 Na ta način so bili iz javnih namenov izločeni neprimerljivi isajatki. Vsoti, ki ju je mogoče vsporejati sta din 42,470.000 (potrošnja v letu 1967) in din 45.171.000 (orientacija za leto 1958). Iz tega izhaja splošni dvig 6,3 %. V okviru tako dobljenih kvot za posamezne namene so pristojni odbori razporedili sredstva na posamezne uporabnike, upoštevaje programe dela in finančne možnosti. Z vključenimi novimi nalogami in razporeditvijo sredstev za Skopje je osnutek po glavnih namenih naslednji: Razpored sredstev finančnega načrta mesta Ljubljane v din Izvršitev 1967 za 1. 1,968 osnutek 1968 Indeks Izobraževanje in vzgoja 169.160,00 40.000 24 Znanstvena dejavnost / — 35.000 — Kulturno prosvetna dejavnost A Kulturna in prosveta 11.464.705,71 11.897.080 104 B Telesna vzgoja 1.172.749,80 1.417.100 121 Skupaj 03 12.637.455,51 323.630,00 13.314.180 105 Zdravstveno varstvo 333.400 103 Komunalna dejavnost A Urbanizem 415.247,17 455.700 110 B Geodezija •50,560.20 133.030 263 C Komunalna dejavnost 8.741.677,35 10.398.700 119 Skupaj 06 9.207.484,72 10.987.430 119 Delo državnih organov A Svet in uprava 1.617.686,90 1.641.150 101 B Mestne in medobč. službe 11.449.590,00 1^.703.100 111 Skupaj 07 13.067.276,90 14.344.250 110 Dejavnost družbeno političnih organizacij in društev 508.853,75 606.500 119 Negospodarske investicije Tekoče naložbe A Mestni svet 890.000 B Službe — 500.000 Odplačilo anuitet in obveznosti iz prejšnjih let A — Mestni svet 4.738.888.74 5.053.930 107 B — Posebni račun 1.700.000,00 2.000.000 118 Gospodarske investicije 913.351,72 — — Obveznosti iz prejšnjih let 497.208.52 — — Rezervni sklad 651.680,00 1,018.910 156 Nerazporejeni dohodki — 986 400 — (tekoča rezerva) SKUPAJ IZDATKI 44.414.989,86 50.110.000 113 slovenskega gledališča, 50-letnica oktobrske revolucije, Razstava Dunaj). V tem smislu je odbor za kulturo pri pripravi osnutka letošnje razporeditve razvrstil vse uporabnike v štiri grupe. Prvi grupi so povišana sredstva več kot znaša splošni porast izdatkov. Sem so uvrščeni Mestni arhiv, storitve godbe milice, odkupi umetniških del, kulturne akcije in prireditve in arheološka izkopavanja na Mirju, pri katerih je odbor upošteval, da lanskoletna sredstva niso omogočila realizacijo dogovorjenega programa in da so zavirala normalno razvojno pot tovrstnih dejavnosti, uporabnikom v drugi grupi (mednarodna" grafična razstava, prispevek domicilnim enotam, Ljubljana v ilegali in Jugoslovanska kinoteka) so namenjena manjša sredstva kot v letu 1967, ker so njihov način dela v letošnjem letu omejuje na pripravo glavne dejavnosti oziroma njihovi programi in organizacijski izrazi terjajo različna sredstva v posameznih letih. Tretja grupa (nagrade mesta Ljubljane) bo svojo aktivnost organizirala v okviru enakih materialnih možnostih kot v letu 1967. Večini kulturnih dejavnosti pa je zagotovljeno povečanje sredstev za 6,3 v primerjavi z letom 1967. V splošnem ugotavlja odbor, da 6,3 % povečanje ne popravlja težke situacije na področju kulturne dejavnosti. Velik zaostanek v gibanju osebnih dohodkov iz prejšnjih let, visoki materialni in drugi izdatki in stari proračunski sistem onemogočajo ustrezajoče stimuliranje na tem področju in zavirajo večje umetniške in kulturne dosežke. TELESNA KULTURA Področje telesne kulture je v letu 1968 razširjeno s tremi novimi postavkami: ljudska tehnika, priprava za svetovno prvenstvo v košarki in gimnastiki ter gorska reševalna služba. Prj dosedanjih uporabnikih sredstev je izvršena obvezna preraz-podelrtev z znižanjem subvencije za profes!onalni šport za nadaljnjih 20 % po sklepu mestnega sveta. Ta sredstva so omogočila okrepitev postavke za organizacije in prireditve. ZNANSTVENA DEJAVNOST ■ Organizacija IFIP (International federation for Information Process-inR — Mednarodna zveza za obravnavanje podatkov) je bila ustanov-J°na I. 1959 na pobudo UNESCO. 11_vi kongres ob ustanovitvi je bil v Parizu, v presledkih po tri leta so {J1 M sledili kongresi v Munchnu in New Yorku, letos bo v Edinburghu. Naslednja prirediteljica leta 1971 bo Ljubljana. Ti kongresi so manife-s>acije strokovnjakov s področja obravnavanja podatkov z elektronskimi računskimi stroji. Na kongresi1 v Ljubljani je pričakovati od štiri Pot tisoč udeležencev, od tega ti-s°c iz ZDA. Ocenjeno je, da bo republika Slovenija za izvedbo kon-"re$a dala okoli 500.000 din. Sofinan-so Izvršni svet SRS, Gospodar-‘,ka zbornica. Gospodarsko razstavilo« ‘n meslni svet Ljubljana. Za leto JG8 so predvidena sredstva za prijavljal na dela, ki so sc pričela že Preteklem letu. IyORRAZEVANJE IN VZGOJA financiranje vzgojne posvetoval-j Ce v letu 1968 prevzema Temeljna •°bražcvalna skupnost Mesto letos daje svoj prispevek m l|vajanje izobraževalnih oblik ob-ttUlc>v na družbeno političnem po- dročju. Program delavske univerze Boris Kidrič vključuje javne tribune, seminarje, cikluse predavanj. Del sredstev je namenjen za proučitev sistema družbeno-politiunega izobraževanja in določitev smernic za dolgoročnejši program. Ob smrti Borisa Kraigherja je bil ustanovljen na univerzi v Ljubljani sklad za štipendiranje socialno šibkih, toda sposobnih in prizadevnih študentov. Mesto Ljubljana sc letos uvršča med organe in organizacije, katerih prispevki predstavljajo dohodke tega sklada. KULTURA IN PROSVETA Na področju kulture mesto Ljubljana financira programe tistih ustanov, ki imajo pomen za mesto in njegovo širšo okolico, nastopa pa tudi kot soudeleženec pri financiranju ustanov, katerih vloga in kulturno poslanstvo obsega celoten slovenski nacionalni prostor. To sta Slovensko narodno gledališče in Slovenska filharmonija, ki prejemata sfedstva od republike in mesta Ljubljane. Številne potrebe na drugih področjih so dopuščale za dejavnost kulture le povišanje za 6,3 % na lanskoletna sredstva po Izločitvi enkratnih nalog v letu 1967 (prispevek za muzikološki kongres, 100-lctnica Dodelitev sredstev je vezana prav tako kot pri vseh ostalih uporabnikih na programe dela, kar velja tudi za sredstva namenjena financiranju raznih telesno-vzgojnih in športnih društev iz postavke: organizacije in prireditve. Mesto v finančnem načrtu je letos dobil tudi program mestnega odbora Ljudske tehnike. Ta organizacija s svojo razvejano dejavnostjo (brodarsko in letalsko modelarstvo, foto in radioamaterska dejavnost, elektro strojništvo, prometna vzgoja in drugo) vključuje veliko število članov, zlasti mladine in jo usmerja v ustvarjalno aktivnost. Ljubljana bo leta 1970 prizorišče svetovnih prvenstev v košarki in gimnastiki. Pomembnost teh športnih panog in izredni propagandni učinek obeh manifestacij, povezan z interesi ostalih dejavnosti (turizem, trgovina) nalagata organizacijskemu komiteju obsežne naloge, za katere daje Letos mesto svoj materialni prispevek. Organizatorji predvidevajo samostojno realizacijo naj večjega dela sredstev, potrebnih za izvedbo teh pomembnih prireditev. Slovenski gorski svet je iz leta v leto pomembnejše rekreativno območje za številne domače in tuje turiste. Tak množični obisk pa povečuje vlogo in odgovornost gorske reševalne službe, ki deluje sicer na amaterski zasnovi, vendar je za njeno uspešno delovanje potrAna dokaj draga reševalna oprema. Sredstva predvidena v finančnem načrtu so namenjena izključno za nabavo take opreme. Aktivnost in oprema ljubljanske postaje gorske reševalne službe se integralno vključujeta v program civilne zaščite. ZDRAVSTVENO VARSTVO Zakon c organizaciji zdravstvene službe v SRS določa, da je regionalni zdravstveni center organ zdravstvene službe, ki opravlja z zakoni in drugimi predpisi določene naloge in javna pooblastila za zdravstvene zavode, za družbeno-politične skupnosti in za skupnosti socialnega zavarovanja. Dejavnost regionalnega zdravstvenega centra so stalne naloge organizacijskega in strokovnega značaja, naloge evidence in kontrole poročil zdravstvenih zavodov, strokovna obdelava gradiva za dela organov zdravstvenega centra ter študijske naloge in proučevanja. Po dosedanjem ključu razdelitve obveznosti med proračuni in komunalno skupnostjo pokriva mesto, ki je prevzelo proračunsko obveznost kot medobčinsko zadevo, 67 % celotne vrednosti programa Centra. Druga postavka v glavnem namenu zdravstveno varstvo je počitniško letovanje otrok. S temi sredstvi je omogočena izmenjava otrok Ljubljane in Parme — Italija. Ta letovanja so postala že tradicionalna. V lanskem letu so nizka sredstva zadoščala le za letovanje 17 otrok iz Parme, iz Ljubljane pa jih je zamenjalo 19 otrok. Tako kot druga leta bodo tudi letos morali starši prispevati velik delež, vendar bo letos možno to prijateljsko akcijo izvesti, bolje in v večjem obsegu. URBANIZEM Ljubljana je s svojim širšim komplementarnim prostorom najmočnejši in najbolj perspektiven epicenter urbanizacije slovenskega narodnostnega prostora. V perspektivi naj bi bila v gospodarskem oziroma demografskem razvoju Slovenije udeležena s 33 %, tako da naj bi ob dosedanji rasti prebivalstva dosegla leta 1970 okrog 250.000 prebivalcev. Svojih možnosti pa Ljubljana ne bo mogla razvijati, če ne bodo izpolnjeni nekateri pogoji regionalnega pomena. Odbor za urbanizem je že v letu 1967 sprejel v svoj program naloge, ki imajo izrazito dolgoročen značaj in katerih kontinuiteta tudi v letu 1968 ne bi smela biti prekinjena. Iz kompleksa zadev je oblikovan naslednji okvirni program: 1. Regionalni prostorski plan obsega razširitev generalnega plana na celotna območja petih' ljubljanskih občin in predstavlja urbanistični program za njihova izvenmestna območja skupno z opredelitvijo regionalnih funkcij, za območje nekaterih občin širšega ljubljanskega prostora v smislu določil nove zakonodaje (ponazoritev regionalnih objektov, registracija že izdelane urbanistične dokumentacije, izločitev območij z različnimi namembnostmi itd.). 2. Generalni plan — urbanistični program, načrt — nadaljnja obdelava in konkretizacija, kar pomeni njegovo nenehno usposabljanje z grafičnimi in normativnimi dokumenti, prenos določil, generalnega plana v večja merila, dopolnitev z regulacijskimi načrti in pravilniki itd. 3. Prometni sistem vključuje prometno glavo in nadaljnjo projektno obdelavo avtocest. Dolgoročno nalogo financirata mestni svet in cestni sklad SRS, prioriteta naj bi bila dana nalogam okrog prometne glave. 4. Študije, analize, projekti — zadeve, ki so bistvenega pomena za nadaljnji razvoj Ljubljane in predstavljajo mestne investicije. V ta okvir sedijo tudi strokovne in materialne zadeve, ki omogočajo normalno delovanje odbora za urbanizem in strokovne službe. 5. Zazidalni načrti in stroški postopkov — v obstoječih pogojih se postavka nanaša na stroške postopkov v zvezi z zazidalnimi načrti za posebne namene, kolikor pride do prenosa normativne dejavnosti v celoti na mestni svet, pa to velja za vse zazidalne načrte. Finančni načrt v postavkah za urbanizem predvideva niijno materialno osnovo za ostvaritev navedenih nalog. GEODEZIJA V osnutku so predvidena sredstva za udeležbo mesta pri nadaljevanju izdelave geodetskih načrtov. Ta dokumentacija predstavlja osnovo za ukrepe na področju urbanizma, komunale, odmere prispevkov itd. Predvidoma bodo financirali ta dela poleg MS Zvezna geodetska uprava. Geodetska uprava SRS, ljubljanske občine in druge zainteresirane organizacije. KOMUNALNA DEJAVNOST Komunalna dejavnost v okviru finančnega načrta mesta obsega pretežno kolektivne komunalne storitve (vzdrževalna in komunalna dela), ki so jih občine v preteklem letu prenesle na mesto, kot zadeve skupnega pomena za mesto. Edina izjema pri teh storitvah je del cestne službe (vzdrževanje ulic in cest IV. reda), ki jih tudi v tem letu še naprej financirajo občine. Osnovna načela komunalne politike so bila določena in deloma že uveljavljena v preteklem letu. V Letošnjem letu se bo morala še bolj utrditi povezava med komunalnimi organizacijami, ki opravljajo te sto-, ritve ter plačnikom — mestnim svetom. Podlaga za izvajanje in organizacijo je program dela. Vsote v osnutku finančnega načrta pomenijo ceno programa, iz katere mora komunalna delovna organizacija izhajati ter z njo gospodariti. Obseg dela in kvaliteta' storitev sta dogovorjena s pogodbo med izvajalcem in mestnim svetom. Program vzdrževalnih del sprejema odbor za komunalno gospodarstvo in mestni promet. S pogodbami se mora zagotoviti, da potrošnja ne bo presegla posameznih postavk finančnega načrta. Letos so predvidena skoraj ista sredstva kot v lanskem letu, čeprav je znano, da kolektivna komunalna potrošnja naglo narašča. Izjema sta dejavnost javne snage zaradi predvidene namestitve novih koškov za smeti in luženja makadamskih cest ter javna razsvetljava, pri kateri nova svetlobna mesta povečujejo potrošnjo električne energije. Posebno pojasnilo potrebuje postavka za zimsko službo. Od že tako prenizko predvidenih sredstev v lanskem finančnem načrtu so občine v prvem trimesečju 1967, preden je bilo določeno, da to nalogo prevzame mesto, potrošile 75 %. Sredstva so bila predvidena le za zimsko sezono 1967, kar je,bilo poudarjeno v obrazložitvi k finančnemu načrtu za leto 1967. Zato so skoraj vsi stroški v zimski dobi 1967/1968 prešli v breme novega finančnega načrta. Ni mogoče prezreti dejstva, da predvidena vsota ne bo zadoščala, če bo potrebno zimsko službo izvrševati zaradi snežnih padavin ali poledice tudi v zadnjih mesecih letošnjega leta. Večja sredstva so predvidena tudi za študije in analize. Posebno študijsko obdelavo zahtevajo promet v mestu, problematika onesnaženja zraka in komunalno gospodarstvo. Sredstva v splošnem niso bistveno ppvečana. Z ustreznim boljšim gospodarjenjem, tehnologijo in pre-ciznejšimi merili za objektivno ugotavljanje obsega in kvalitete storitev ter učinkovitejšo družbeno kontrolo bo možno obseg teh storitev še povečati. Po že ustaljeni praksi bodo družbeno kontrolo opravljali strokovna služba mestnega sveta, pristojni organi občinskih skupščin in komunalna inšpekcija. Ta kontrola pa mora biti dobro organizirana in usmerjena predvsem na izvajanje programov posameznih dejavnosti ter kompleksno ocenjevanje stanja teh storitev na območju mesta. DELO bltŽAVNIH ORGANOV Ta glavni namen obsega sredstva za dejavnost mestnega sveta kot predstavniškega organa in organa samoupravljanja mesta, njegovih odborov in komisij ter sredstva za delovanje mestnih in medobčinskih upravnih služb. Vedno bolj obsežna normativna dejavnost mestnega sveta zahteva večja sredstva za tisk in objave, krepitev zvez mesta Ljubljane z drugimi mesti pa se odraža v postavki medmestne zveze in posredno v članarinah, ker je Ljubljana član raznih domačih in tujih organizacij. Med postavkami, ki izstopajo Zaradi nadpovprečnega porasta, so storitve SDK. Zaradi novih tarif in načina zaračunavanja, ki je stopil v veljavo 1. januarja 1968, so predvidena za ta namen večja sredstva, vendar potreb v naprej ni možno realno oceniti. Mestnim in medobčinskim službam sta se v letu 1967 pridružila dva nova organa: mestna prometna postaja in mestni prometni urad, ki ju od 1. januarja 1968 dalje financira mesto. V upravnih in pravosodnih organih je zaposlenih 530 delavcev. Združitev upravnih služb je omogočila racionalizacijo poslovanja, večjo enotnost v financiranju in učinkovitost v odnosu do strank — organizacij in občanov. V letu 1967 je bilo vzpostavljeno sorazmerje v ovrednotenju programov dela služb do take mere kot to dopuščata raznovrstnost poslov in način delovanja. Pri razporeditvi sredstev po osnutku za leto 1968 so bile upoštevane spremembe, ki so nastale bodisi v obsegu dela zaradi spremenjenih predpisov, ki nalagajo večje naloge1 (občinsko javno tožilstvo) ali pa nova organizacija in povečan obseg dela prehajata dosedanje finančne okvire- (uprava za izmero in kataster zemljišč, sodnik za prekrške). Upravi za upravno politične zadeve pa je treba s sredstvi finančnega načrta nadomestiti izpad pri dohodkih, ki jih je ustvarjala s prodajo potnih listov in preizkusnih tablic. Dohodek od prodaje potnih listov zadrži republika in ga uporablja za modernizaclio meinih prehodov, dohodek od preizkusnih tablic pa je izpadel, ker so dosedanje pločevina- ste za večkratno uporabo zamenjale kartonske. V osnutku so v sredsttvih za delo državnih organov pri glavnem namenu 07 vključena tudi sredstva za opremo, ki bodo v predlogu izkazana v glavnem namenu 14 — negospodarske investicije, potem ko bodo organi predlagali razporeditev sredstev za redno dejavnost, posebne namene in opremo. DEJAVNOST DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ IN DRUŠTEV Ta glavni namen je razširjen s postavko za mestni odbor ZB in Počitniško skupnost Banjole. Sredstva so namenjena za delovanje mestne organizacije ter opremo počitniške baze. Na novo so vključena sredstva za delo nacionalnih manjšin. Porast sredstev za cel glavni namen je namenjen Mestni konferenci SZDL za izvedbo njenega obsežnega programa. NEGOSPODARSKE INVESTICIJE Skladno z načeli politike financiranja so bila za investicijska vlaganja izločena sredstva v enaki višini kot lani, povečana za povprečen možen porast izdatkov (6,3 %). Obveznosti mesta iz kreditov pri kreditni banki in hranilnici in iz negospodarskih investicij, ki jih je financiral bivši sklad za komunalno zgradnjo, znašajo toliko, da je za nove investicije možno dati iz finančnega načrta 890.000 din. Skupno s sredstvi posebnega računa znašajo nova vlaganja 4,082.900 din in so obrazložena pri posebnem računu. Nova postavka 500.000 je namenjena za reševanje stanovanjskih problemov upravnih in družbeno Razpored sredstev finančnega načrta za leto 1968 — osnutek Namen GLAVNI NAMEN 01 IN VZGOJA Potrošnja Osnutek 1967 1968 IZOBRAŽEVANJE Družbeno polit, izobraževanje pri DU Subvencija skladu B. Kraigherja Vzgojna posvetovalnica Skupaj glavni namen 01 GLAVNI NAMEN 02 — ZNANSTVENA DEJAVNOST Prispevek za organizacijo kongresa IFIP Skupaj glavni namen 02 GLAVNI NAMEN 03 — KULTURNO PROSVETNA DEJAVNOST A — KULTURA IN PROSVETA Mestni arhiv Ljubljanski festival Pionirski dom Mestno lutkovno gledališče Slovensko narodno gledališče Slovenska filharmonija Mestno gledališče , Mestni muzej Mestna galerija Bienale industrijskega oblikovanja Mednarodna grafična razstava Slovanska knjižnica Spomeniško varstvo Storitve godbe milice Odkupi umetniških del Nagrade mesta Ljubljane 169.160,00 169.160,00 20.00C 20.000 40.000 35.000 35.000 236.590,00 267.000 113 558.000,00 593.000 106 828.940,00 881.000 106 427.040,00 454.000 106 3,974.230,00 4,225.000 100 1,114.880,00 1,185.000 106 2,189.400,00 2,327.000 100 293.320,00 312.000 100 110.490,00 128.000 116 93-000,00 99.000 106 89.940,00 84.000 93 198.740,00 211.000 106 307.651.00 326.000 100 28.49(f000 30.000 107 38.700,00 50.000 129 35.000,00 35.000 100 političnih delavcev. Sredstva še daleč ne dosegajo potreb, vendar predstavljajo enega od možnih virov poleg posdjil, angažiranja lastnih sred- ; štev in drugo. Sredstva so minimal- \ na spričo 241 zaposlenih delavcev v mestnih in medobčinskih službah ter mestnih družbeno političnih or- ‘ ganizacijah. REZERVNI SKLAD V letu 1966 je bilo vplačano na rezervni sklad 77.397,40 v letu 1967 651.680,00 od tega je bilo porabljeno 36.095,66 tako da znašajo razpoložljiva sredstva 692.981,74 Potreba po formiranju obratnih sredstev, ki jo je posebej poudaril mestni svet ob sprejemanju smernic, je tako pomembna za nemoteno financiranje, da je letos za rezervni sklad izločenih 2 %> tekočih dohodkov. Skupno s presežkom dohodkov iz leta 1967 in razpoložljivimi sredstvi bo ustvarjen rezervni sklad, ki bo znašal 3,647.000 ali 7,3 °to finančnega načrta za leto 1968. NERAZPOREJENA SREDSTVA Tekoča operativna rezerva v višini 2 °/o izdatkov še vedno ni dovolj močno intervencijsko sredstvo. Ker je njena vloga morda še pomembnejša, da predstavlja proti-postavko za eventualna odstopanja ostvaritve od ocene, je prav gotovo ni mogoče zniževati. Vsekakor jo bo možno uporabljati šele takrat, ko bo ostvaritev dohodkov v polni višini zagotovljena in še takrat bo vsak znesek prek 50.000 din podvržen presoji mestnega sveta. S tem so tudi za sredstva rezerve zagotovljena ista merila kot za ostala sredstva finančnega načrta. Indeks glasnik s Namen Prispevek domicilnim enotam Šentjakobsko gledališče Kulturne akcije in prireditve Ljubljana v ilegali Jugoslovanska kinoteka Arheološka izkopavanja na Mirju 100-letnica slovenskega gledališča Prispevek za muzikološki kongres Razstava Dunaj Prispevek za Skopje Potrošnja 1967 Osnutek Indeks 1968 B — TELESNA KULTURA* Storitve zavoda ing. S. Bloudka Nagrade za visoke dosežke Profesionalni šport Tekmovanje po poteh partizan! Ljubljane Grganizacije in prireditve Ljudska tehnika — program mest. odbora Ljudska tehnika — Aeroklub Priprave za svetovno prvenstvo v košarki in gimnastiki Gorska reševalna služba Prispevek za Skopje Skupaj glavni namen 03 GLAVNI NAMEN 05 — ZDRAVSTVENO VARSTVO Pegionalni zdravstveni center rispevek za kongres ortopedov in travmatologov ooitniško letovanje otrok Skupaj glavni namen 05 glavni namen oe — Komunalna dejavnost A — URBANIZEM Regionalni prostorski plan mestne regije Generalni urbanistični plan rometni sistem “tudije, analize, projekti ijazidalni načrti in stroški postopkov rtspevek za Skopje ° — GEODEZIJA Geodetske podloge plovna geodetska dokumentacija lsPevek za Skopje 130.600,00 100.000 77 197.920,00 210.000 106 208.650,00 279.080 134 68.610,00 37.000 54 28.390,00 28.000 99 24.000,00 26.000 108 142.000,00 . — 124.920,00 — — 12.060,00 — — 3.144,71 10.000 — 11,464.705,71 11,897.080 104 411.990,00 438.000 106 351.950,00 374.000 106 160.000,00 120.000 75 100.000,00 100.000 100 92.990,00 158.800 171 \ 47.000 — 55.800,00 55.800 100 ■ 100.000 19,80 20.000 3.500 — 1,172.749,80 1,417.100 121 12,637.455,51 13,314.180 105 75.000. 00 50.000. 00 150.000,00 132.100,72 8.146.45 415.247,17 49.986,00 574,20 50.560,20 ~~ Komunalna dejavnost V??0 Parkovnih gozdov v urževanje zelenih površin ^■msk^6 ^avne snage V?ritr*° Prometna signalizacija ,cvanje jav. razsvetljave in tokovine 2,799.899,40 p.';^6 vanje'semaforjev 300.000,00 Sreanc zveze PTT VarsttVa zvcz clvilnc zaščite Vzd ,° Pred elementarnimi nesrečami tVl(,Jževanje zapornic na Ljubljanici tv,lna Prometna služba Vy,i°racija mesta \ štiiai1evanje grobov NOB V,5.jc. analize Ptio CVanJe Zoološkega vrta sPovek za Skopje . 699.993,95 699.991.01 2,077.690,91 599.945,41 599.997,59 61.686,00 namen 06 S,UlPaj g]avni NAMEN 07 — DELO «ZAVNIH ORGANOV 80.000JK) 60.000,00 240.000,00 65.227,03 24.999,00 10.032,32 264.410,00 157.804.73 8,741.677,35 0,207.484,72 75.000 100 75.000 150 150.000 100 115.000 87 30.700 — 10.000 123 455.700 110 130.000 — 3.030 528 133.030 263 700.000 100 700.000 100 U,230.000 107 1,580.000 263 600.000 100 3,050.000 109 300.000 100 52.000 84 121.700 — 80.000 100 60.000 100 240.000 100 70.000 107 25.000 100 100.000 997 270.000 102 220.000 139 10,398.700 119 10,987.430 119 E.eie SVET IN UPRAVA Namen Medmestne zveze Reprezentanca in protokol Potni stroški PTT stroški Storitve SDK Nadomestilo voljenim osebam Redna dejavnost uprave MS Ustanovitveni delež KBK Študije in analize Dejavnost statutarne komisije Vzdrževanje objekta Magistrat Simpozij pobratenih mest Prispevek za Skopje Potrošnja 1967 70.127,41 59.999,07 12.207,80 5.043,12 37.298,72 261.238.56 807.230,00 20.000,00 80.000,00 118.132.56 39.804,43 6.326,88 1,617.686,90 Osnutek Indeks 1968 82.000 65.000 13.000 5.500 50.000 240.000 851.000 20.000 80.000 B — MESTNE SLUŽBE IN MEDOBČINSKE Uprava za narodno obrambo 1,379.940,00 Uprava za upravno politične zadeve 1.631.350,00 Gasilska brigada 1,419.940,00 Uprava za izmero in katastr zemljišč 374.500,00 Storitve zavoda za analize in cene 388.980,00 Občinsko sodišče I. 1,670.240,00 Občinsko sodišče II. 1,563.810,00 Javno tožilstvo 392.170,00 Javno pravobranilstvo 149.090,00 Uprava inšpekcijskih služb 1,465.700,00 Sodnik za prekrške 935.030,00 Uprava javne varnosti — mestni dodatek 78.840,00 Mestna prometna postaja — Mestni prometni urad — 12.000 1,641.150 1.380.000 1.961.000 1.548.000 500.000 389.000 1.750.000 1.642.000 500.000 149.100 1.560.000 1.054.000 150.000 120.000 DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ IN DRUŠTEV Mestna konferenca SZDL Mestna Zveza prijateljev mladine Mestni komite Zveze mladine Organizacija štafete mladosti Mestni odbor ZB in Počitniške skupnosti Banjole Organizacija spominskih svečanosti in proslav Organizacija novoletne jelke Dejavnost nacionalnih manjšin Prispevek za Skopje TtW sVetov, odborov in komisij ^lant*rin VC ln 50.100,96 25.114,48 26.000 104 55.000 110 27.000 108 Skupaj glavni namen 13 GLAVNI NAMEN 14 — NEGOSPODARSKE INVESTICIJE TEKOČE NALOŽBE A — MESTNI SVET . Nove investicije prek posebnega računa B — SLUŽBE Reševanje stanovanjskih problemov upravnih delavcev Sredstva za sklad opreme Z ANUITETE IN OBROKI A — MESTNI SVET Športna dvorana Tivoli — gradnja Športna dvorana Tivoli — oprema Komunalna dela VII. kongresa Gradnja umetnega drsališča Športni park Kodeljevo Kopališče Kolezija Športni park Rudnik Skakalnica Šiška Hipodrom Ježica Športni park Svoboda — Vič Stroški izdelave načrtov Novinarski dom Anuitete kulturnih ustanov Anuitete gasilske brigade Obresti 117 108 106 109 134 92 105 100 114.650 — 190 101 100 120 109 134 100 105 105 127 100 106 113 306.900,00 311.400 101 11,449.590,00 12,703.100 111 10.000,00 6.730,00 22.000 327 Skupaj glavni namen 07 13,067.276,90 14,344.250 110 323.630,00 333.400 103 GLAVNI NAMEN 13 — DEJAVNOST 279.270,00 307.100 110 38.000,00 38.000 100 100.000,00 100.000 100 25.000,00 25.000 100 — 40.000 — 28.278,00 30.000 106 38.305,75 40.000 104 — 25.000 — 1.400 508.853,75 606.500 119 890.000 500.000 — 3,868.591,55 4,096.200 106 200.983,54 192.130 96 287.942,48 143.980 50 143.384,00 143.390 100 22.156,00 22.160 100 19.234,00 19.240 100 4.084,00 4.090 100 9.748,00 9.750 100 2.788,00 2.790 100 4.136,00 4.140 100 2.762,00 2.770 100 38.539,00 34.830 100 — 280.000 — 71.070,00 71.070 100 63.470,17 7.390 43 4,738.888,74 5,053.930 107 Namen Potrošnja 1967 Osnutek 1968 Indeks B — OBVEZNOSTI IZ INVESTICIJ MESTNEGA POMENA 1,700.000,00 2,000.000 118 Skupaj glavni namen 14 6,438.888,74 8,443.930 * 131 GLAVNI NAMEN 15 — GOSPODARSKE INVESTICIJE Anuiteta »Žito« 300.607,95 — — Anuiteta »Agrokombinat Ljubljana« 612.743,77 — — Skupaj glavni namen 15 913.351,72 — — GLAVNI NAMEN 17 — OBVEZNOSTI IZ PREJŠNJIH LET Primanjkljaj po ZR 1966 430.423,87 — — Prispevek .za Skopje za XII/66 13.916,47 — — Meritve za osnovno nivelmansko mrežo 5.085,22 — — Spomeniški kompleks ZZB Zale — ureditev 20.216,73 — — Javna razsvetljava — obveznost iz leta 1966 27.060,20 — — Prispevek za Skopje T>d obveznosti 506,03 — — Skupaj glavni namen 17 497.208,52 GLAVNI NAMEN 18 — REZERVNI SKLAD Vlaganje v rezervni sklad 651.680,00 1,018.910 156 Skupaj glavni namen 18 651.680,00 1,018.910 156 GLAVNI NAMEN 19 — NERAZPOREJENI DOHODKI (TEKOČA REZERVA) Tekoča rezerva — 986.400 Skupaj glavni namen 19 — 986.400 — SKUPAJ IZDATKI 44,414.989,86 50,110.000 113 Obrazložitev k osnutku finančnega načrta posebnega računa za leto 1968 Planirani dohodki za letošnje leto znašajo 7,031.900 din ali 117 °/o realiziranih dohodkov v letu 1967. Plan dohodkov po posameznih virih je naslednji: Iz leta 1967 je prenesenih 2370 dinarjev. Ukinjeni mestni komunalni sklad je prodal delovnim organizacijam poslovne prostore. V kupoprodajnih pogodbah so določeni obroki, ki zapadejo v plačilo v dogovorjenih rokih. V letu 1968 bo teh dohodkov 2,216.170 din ali 96°/o lanskoletne realizacije, ker je bila obveznost treh kupcev že v celoti poravnana v letu 1967. Iz ukinjenega sklada za preprečevanje alkoholizma bo v letu 1968 zapadlo v plačilo .315.370 din anuitet ali 113 »/o realizacije leta 1967. Pri teh djohodkih je planirano tudi plačilo zapadlih anuitet preskrbovalnega centra v Šiški. Posojilojemalec, SO Ljubljana Šiška, ni razdelil obveznosti za plačevanje anuitet med stanovanjsko podjetje DOM in veletrgovino Mercator, ki sta prevzela v upravljanje preskrbovalni center od splošnega ljudskega premoženja občine Šiška. V letošnjem letu bo razdelitev napravljena in bodo plačane dolžne anuitete v navedeni višini. Anuitete iz ukinjenega sklada ri-zika bodo po sklenjenih pogodbah znašale 130.550 din ali 89 ”/• lanskoletne realizacije. Izterjavo dohodkov opravlja za mestni svet KB Ljubljana. V letošnjem letu bo zapadlo v plačilo 1,164.190 din anuitet iz posojilnih pogodb ali 107 % realiziranih dohodkov v letu 1967. Cestni sklad o"bčine Ljubljana Vič-Rudnik dolguje iz tega naslova 168.930 din do konca leta 1968. Posojilo je bilo dano leta 1964 za rekonstrukcijo cest v občini Ljubljana Vič-Rudnik. Prejšnja leta izterjava teh dohodkov ni bila dosledna, ker je bila obveznost posebnega računa do komunalnega sklada občine Vič-Rudnik večja kot navedena terjatev. V letošnjem letu bo treba poravnati vse dolgove, ki izvirajo iz preteklih let, prav tako pa dosledno izterjati vse planirane dohodke. Dohodki od sproščenih 10 •/• garancijskih pologov pri investicijah so planirani v višini 87.250 din, ker bosta v letošnjem letu izdani uporabni dovoljenji za garaže v Zg Hrušici in za zunanjo drsalno ploščo v športni dvorani Tivoli. Zato je planirana sprostitev plačanih garancij. Za gradnjo pokritega baze pa je mestni svet združeval dohodke iz različnih virov že v letu 1967. Realizirana sredstva v višini 45.000 din se prenašajo v leto 1968 namensko za bazen. V letu 1968, razen deleža mestnega sveta, niso predvideni drugi viri financiranja te investicije. Iz finančnega načrta mesta je prenesenih na posebni račun 2 milijona din kot vračilo za obveznosti iz investicij mestnega pomena, ki jih je financiral bivši mestni sklad za komunalno izgradnjo. Poleg tega daje finančni načrt še 890.000 din za nove investicije, ker se vse negospodarske investicije, razen obveznosti iz kreditov, financirajo prek posebnega računa. Drugi dohodki so planirani v višini 181.000 din. Med njimi je tudi najemnina za uporabo postajališč avto taksijev v višini 13.000 din, ki bo v celoti porabljena za vzdrževanje teh postajališč skladno z odlokom mestnega sveta o ureditvi taksi službe v Ljubljani (Glasnik, št. 33/67). Planirani izdatki v letu 1968 se delijo v glavnem na dva dela: na obveznosti, ki izvirajo iz sklenjenih pogodb, in na nove investicije. Obveznosti iz anuitet so planirane v višini 466.380 din. Poleg anuitet, ki zapadejo v plačilo v letu 1968, je planirano tudi plačilo tistih anuitet, ki zapadejo v plačilo 1. 1. 1969. Obveznosti iz sklenjenih pogodb v preteklem letu znašajo 1,260.120 dinarjev. Za izdelavo predelne stene in protipožarne zaščite v športni dvorani Tivoli je namenjenih milijon 150.000 din. Sklep o tem je bil sprejet na 2. redni seji MS 31. maja 1967. S turističnim zavodom Magistrat je sklenjena pogodba za organizacijo čuvajske službe na Ljubljanskem gradu v znesku 18.000 din. V letu 1968 je potrebno poravnati tudi terjatev po pogodbi iz leta 1964 v višini 72.120 din za pripravljalna dela na Ljubljanskem gradu. Obveznosti za vlačila posojil znašajo v letu 1968 1,037.500 din. Kreditni banki in hranilnici bi morali že v letu 1967 vrniti 553.000 din kot odplačilo posojila, najetega za kritje izgube Agrokombinata Emona v letu 1964. Agrokombinat Emona to posojilo mestnemu svetu vrača, toda v dvakrat daljši odplačilni dobi, kot ga je bil mestni svet dolžan vrniti Kreditni banki in hranilnici. Zaradi pomanjkanja sredstev posebnega računa v letu 1967 ni bilo mogoče v celoti poravnati obveznosti do Kreditne banke in hranilnice. Na vlogo MS je kreditni odbor KB sprejel sklep, da se vračilo neodplačanega dela posojila prenese v leto 1968. Stanovanjsko podjetje Bežigrad-Moste in komunalni sklad občin« Vič-Rudnik sta posodila ukinjenem! mestnemu skladu za komunalno i gradnjo v letih 1964 in 1965 800.000 dinarjev. Iz tega naslova dolguje MS še 484.500 din. Za investicije mestnega pomen« je predvideno 4,082.900 din ali 58 •/• vseh planiranih dohodkov. — Za gradnjo pokritega bazen« v Ljubljani bo potrebnih 15,000.0001 dinarjev. V letošnjem letu je pred-! videnih v ta namen 1.030.000 din Bazen je namenjen za šolski pout plavanja za rekreacijo otrok itfl odraslih ter za športne treninge i*1 tekmovanja. Najprimernejša lokacH ja za gradnjo bazena sc še' proučuj«! — Za gradnjo nove ceste n« Ljubljanski grad je namenjenil1 1.200.000 din, za načrte za uredite1. Ljubljanskega gradu pa 100.000 dinj Oboje je del obsežne naloge rekoh-: strukcije Ljubljanskega gradu, ki s6 že nekaj let pojavlja v seznami*1 najbolj perečih mestnih problemo« — Za sofinanciranje centralne!!« mladinskega kluba v športnem pa? ku ing. Stanka Bloudka v Tivolij« je namenjenih 200.000 din, celotn« investicija pa bo znašala predvidc ma 398.800 din. Lokacija za gradnj« mladinskega kluba je v danih P6-gojih najboljša rešitev zaradi v«6 večjega obiska mladine v športne!1 parku ing. Stanka Bloudka In posebej zaradi možnosti adaptacij6 že obstoječih prostorov pod glav!6 ploščadjo. — Za sofinanciranje adaptacij* mestnega gledališča je predvideni*1 650.000 din. Pri tem gre za gradni6 novega prizidka ln podaljšanje o*r jekta proti Čopovi ulici. Vredno«*: investicije bo znašala predvidno*1 3.456.000 din, izvedena pa bo v dv«** etapah. — V zgornjih prostorih Mesto«; galerije, posebno tam, kjer prosto«! še niso gradbeno dokončani, sc i« pojavila goba, ki ogroža ne s»oO*j lesene materiale (parket), tcmV e i, tudi zidovje. Zato so nujni ukrtr da se goba odstrani, prostori pa d«1 končno uredijo. Za načrte in P«* pravljalna dela je v letošnjem l«*1 predvidenih 9400 din. — Pri preselitvi avstrijske^ konzulata v Štrekljevo ulico na P**'! moč ju občine Ljubljana Vič-Rudu**; je nastala potreba po komunal*1 ureditvi okolice sedeža tega orga*1*1 Za financiranje te investicije dni1 mestni svet Ljubljana občini Lj«**1' ljana Vič-Rudnik kratkoročno po5^ jilo 35.000 din z rokom vračila tih let. — Zirovnikova ulica na obmo^j občine Vič-Rudnik služi pretežno dovoz smeti na Ljubljansko Za njeno asfaltiranje prispeva m0** ni svet 130.000 din. Ostala potreb*1 sredstva daje podjetje Snaga. • — Stanje Gruberjevega kanala * kritično in zaradi slabega vzdrži nja obstaja nevarnost posedanja bregov, kar lahko povzroči elementarno nesrečo. Zato je potrebna izdelava glavnega projekta za sanacijo Gruberjevega kanala. To nalogo si je zadal Vodni sklad SRS, *krb za izdelavo ‘projekta pa bo prevzela Splošna vodna skupnost t-jubljana-Sava skupaj z Vodnim skladom SRS. Mestni svet naj bi sofinanciral izdelavo tega projekta, kar je pogoj, da k naši vsoti finančnih sredstev prispeva svoja sredstva tudi Vodni sklad SRS. Mestni svet biora prispevati 188.500 din oziroma 50»/,. Sredstva v višini 240.000 din so namenjena za ureditev naslednjih Semaforskih križišč: a) Masarykova — Resljeva. To križišče predstavlja stikal išče dveh trenutno primarnih cestnih Zvez, po katerih poteka ves tranzitni promet v smeri proti Štajerski *n Zagrebu. Posebno obremenitev Predstavljajo težki tovornjaki, ki na Prehodu proti jugu prek Ljubljane nimajo druge možne poti. Intenzivnost prometnih tokov iz Vseh smeri zahteva stalno usmerjanje prometa, fizično usmerjanje je Postalo neučinkovito in ga je treba nadomestiti z avtomatskim. b) Ilirska — Rozmanova. Pri sedanjem stanju cestnega omrežja na območju centra Ljubljane močno pogrešamo izrazito ka-Pacitativno sposobno cestno zvezo v smeri vzhod—zahod. Edina cestna Zvcza, ki bi jo bilo mogoče usposobiti, je Ilirska — Komenskega. S lem pa je nujno potrebno spremeniti režim na križišču Ilirska — Robanova in ga iz prometno-varnost-nih razlogov semaforizirati. S takš-n° ureditvijo tega križišča bi to Prečno zvezo lahko vključili v si-stem »zelenega vala«, kar močno Pripomore k izboljšanju prometa v Centru mesta. c) Semaforizacija obračališč mest-nega potniškega prometa na Viču in v Vižmarjih. Na obračališčih prog mestnega P°tniškcga prometa, posebej na Viču in v Vižmarjih, je nemogoče vključevanje teh vozil v promet. To povzroča zlasti v konicah in v turistični sezoni zastoje v mestnem prometu. Predlagana je rešitev tega vptašanja z ureditvijo semaforjev, ki jih bo reguliral voznik mestneg* potniškega prometa. To ureditev bo sofinanciralo tudi podjetje Ljubljana Transport. Za dodatno opremo semaforne centrale je v isti postavki finančnega načrta predvidenih 50.000 din. V letošnjem letu bodo izvršena le pripravljalna dela v zvezi z montaže nove že nabavljene semaforne centrale, za katero je potrebna še dodatna oprema. Ta je bila predvidena za etapno nabavo od leta 1969 dalje. Dobavitelj te dodatne opreme Standard Elektrik Lorenz bo zaradi investicij v Jugoslaviji potreboval dinarska sredstva, zato je dal ugodnost obročnega odplačevanja do leta 1970 V ta namen je predvideno plačilo prvega obroka v višini 50.000 din. — V finančnem načrtu posebnega računa za leto 1967 so bila predvidena sredstva 150.000 din za sofinanciranje izgradnje kolektorja na Titovi cesti, kar ni bilo realizirano Zato se obveznost prenese v leto 1968. — Za sofinanciranje nakupa 50-metrske požarne lestve, ki stane ca 700.000 din, je predvidenih 100.000 dinarjev. Služba za požarno varnost in gasilska brigada že več let opozarjata na hude posledice, ki lahko nastanejo ob požaru večjega obsega v stolpnicah in drugih visokih objektih. Reševanje in gašenje nad petim nadstropjem je nemogoče, ker raztegalna lestev, ki jo ima Gasilsko brigada, seže samo do tega nadstropja. Mestni svet si bo prizadeval pritegniti v akcijo za nakup požarno lestve še druge zainteresirane organe in organizacije.• Ostali izdatki so planirani v višini 135.000 din, za nepredvidene ali premalo predvidene izdptke pa je planirana tekoča rezerva v višini 70.000 din, kar je 1 »/o planiranih^izdatkov v letu 1968. Finančni načrt posebnega računa za leto 1968 (OSNUTEK) Opis ^OlIODKI p enesena sredstva S S k u p n j r'hodki od prodaje poslovnih prostorov Bala jJ^hrnerce Im tr°nabava ^evtrade Znesek v N-din podpo stavka postavka 2.370 2.370 81.470 229.670 105.300 476.670 Znesek v N-din Opis podpostavka postavka Jugotekstil-Impeks 498.330 Ljubljanski urbanistični zavod 94.900 Sanolabor 52.500 Slovenija les 504.000 Teko 173.330 2,216.170 Skupaj 2,216.170 Anuitete iz ukinjenega sklada za preprečevanje alkoholizma Cestno podjetje Ljubljana 14.960 Delikatesa 5.530 Kurivo 4.750 Mestna plinarna 43.860 Na-Ma 35.650 Stanovanjsko podjetje Bežigrad-Moste 10.530 SO Ljubljana Moste-Polje 7.370 SO Ljubljana-Siška 33.700 Prehrana 43.010 - Mercator 72.070 Veletckstil 21.310 Žito 22.630 315.370 Skupaj 315.370 Anuitete iz ukinjenega sklada rizika Trgohlad 33.250 Vinocct 22.570 Mercator 14.930 SO Ljubljana Moste-Polje 17.770 Agrokombinat Barje 31.920 Kmetijski zavod Ljubljana 7.110 130.550 Skupaj 130.550 Anuitete iz posojilnih pogodb Cestni skled Vič-Rudnik 168.930 Elektro Ljubljana 15.500 Izolirka 12.430 Plavalni klub Ljubljana 8.160 Toplarna 11.130 Žito 76.600 Agrokombinat Emona 738.700 Rast 37.720 Snaga 95.020 1,164.190 Skupaj 1,164.190 Dohodki od sproščenih 10*/« garancijskih pologov pri investicijah Gradnja garaže v Zgornji Hrušici 28.930 Zunanja drsalna plošča v športni hali Tivoli 58.320 87.250 Skupaj 87.250 Dohodki za izgradnjo pokritega bazena , Združevanje sredstev v letu 1967 45.000 Združevanje sredstev v letu 1968 — 45.000 Skupaj 45.000 Dohodki za investicije Dohodek iz obveznosti od investicij mestnega pomena 2,000.000 Nove investicije 890.000 2,890.000 Skupaj 2,890.000 Drugi dohodki Najemnina za uporabo postajališč avto taksijev 13.000 Prispevek k vzdrževanju semaforske mreže 40.000 Obveznosti od uročenih sredstev za PTT 88.000 Drugi dohodki 40.000 181.000 Skupaj 181.000 SKUPAJ DOHODKI 7,031.900 IZDATKI Obveznosti iz anuitet Zavarovalnica Ljubljana 163.770 KB za Konzorcij 209.250 * SGB za dvorano Tivoli 93.360 466.380 Skupaj 466.380 Opis Znesek v pod postavka N-din postavka Obveznosti iz sklenjenih pogodb v preteklem letu Zavod ing. Stanka Bloudka Zavod Magistrat — Ljubljanski grad Zavod Magistrat — čuvajska služba na Ljubljanskem gradu 1,150.000 72.120 18.000 1,240.120 Skupaj 1,240.120 Obveznosti za vračila posojil KB za Agrokombinat Emona Stanovanjsko podjetje Bežigrad-Jvloste Komunalni sklad občine Vič-Rudnik 553.000 322.500 162.000 1,037.500 Skupaj f 1,037.500 Investicije mestnega pomena Gradnja pokritega bazena Cesta na Ljubljanski grad Ureditev Ljubljanskega gradu — načrti Mladinski klub Mestno gledališče Mestna galerija 1.030.000 1.200.000 100.000 200.000 650.000 9.400 Znesek i Opis podpostavka , Ureditev Štrekljeve ulice — posojilo 35.000 Asfaltiranje Zirovnikove ulice 130.000 Sanacija Gruberjevega kanala 188.500 Ureditev semaforskih križišč in centrala 290.000 Prispevek za ureditev Titove ceste 150.000 Nakup požarne lestve 100.000 Skupaj Ostali izdatki Vzdrževanje postajališč avto taksijev 13.000 Šance na Ljubljanskem gradu 22.000 Družbeni prispevki 50.000 Zamudne obresti 30.000 Ostali izdatki (bančni stroški, pravdni stroški) 20.000 Skupaj Tekoča rezerva za nepredvidene ali premalo predvidene izdatke Skupaj SKUPAJ IZDATKI / ' \ V z \ t N t ; Itj V \ A N-din ..postavka 4,082.900 4,082.900 135.000 135.000 70.000 70.000 7,031.900