PHIH0HSK1 DHEYKIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Leto V - Cena 15 lir • 10 jugolir - 2.50 din TRST torek 18. januarja 1949 Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. postale Stev. 14 (1104) Hio R h O d li S m m m al# Maka/ so proti enotnosti Tudi spričo bodočih upravnih volitev se postavlja zapet v ospredje vprašanje enotnega nastopa vseh demokratičnih sil v anglo-umeriški coni Tržaškega ozemlja. Potreba po enotnem, na-stopu je tembolj pereča, ker so vsakemu, demokratu jasni razlogi, zakaj se je anglo-ameriika vojaška uprava odločila, da izvede volitve vprav v tem trenutku, kakor ottt je prav tako jasno, da vojaške uprave ne vodijo pri tem želje po resnični normalizaciji tukajšnjih razmer, ampak da gre v bistvu le za ((normalizacijo« njene oblasti. Povsem nesporno pa ie, da pri tem ne gre za DEMOKRATIZACIJO tukajšnjega političnega življenja, ampak le za to, da se protiljudsko vsebino anglo-ameriške okupacije in političnega monopola italijanske reakcije ode-*-e O demokratično krinko. Ves ustroj zloglasne odredbe št. 34S Slede sestave volivnih imenikov, kakor ves postopek v zvezi z nje-praktično izvedbo nam doka* *ujeta, da je to v resnici tako. Vse to je na dlani. Spričo tega Je vprašanje enotnega nastopa vseh demokratičnih sil na bodočih ^Pravnih volitvah hkrati tudi merilo za resničnost in odkritosrč-nost demokratičnega protiimpe-rielističnega prepričanja in pralc-**4nega ravnanja vsakega posameznika. Kdor v tem primeru m enoten nastop, stoji dejansko n® Stališču imperialističnih interesov in jim pomaga do uveljavljanja, Biti za enoten nastop pa ne pomeni le pravilno pojmovati dolžnost vsakega demokrata v tem konkretnem primeru, ampak Pomeni hkrati tudi pravilno ocenjevati položaj, ki se v njem nat» tioja protiimperialistično gibanje na Tržaškem ozemlju. Vprašanje motnosti sploh, in ne le v prime->u upravnih volitev, je osnovno vprašanje za vsakega doslednega demokrata, ki hoče ohraniti zvestobo načelom protitmperialistič-*e borbe. Prav ta skrb za ohranitev. ne-obhodno potrebne enotnosti pro-tttmperialistične fronte in kon-kretiie protiimperiaUstične borbe mm je narekovala znano stališče resolucije Informbiroja, stali-namreč, da resolucija sama ne more in ne sme postati osnova Za tittše konkretno politično udej-stvovanje in borbo, ker je dosled-rLa konkretna borba proti imperializmu za demokratično gibanje frvg, osnovna in nenadomestljiva dolžnost. Vsako drugačno stališče Vodi prt nas d0 dejanskega raz-itja enotnosti demokratičnega gi-anja tn do likvidacije protiimpe-r‘aHstične borbenosti. Dogodki so okazali in dokazujejo, da smo in da imamo prav, ko smo opozarjali in opozarjamo na te Posledice. . vse to so nam odgovorili, da ,e vidgli, na osnovi resolucije, *notnost ohranil in da smo mi le al°itevilni plačanci, banditi, vo-izdajalci, klika. Tako so go-0riii takrat, ko so s polno paro Hošali razdor v vse množične or-“tt«izacyc in srno mi proti take-t u P°cetju le protestirali. Ko so Hko dejansko razbili enotnost de-f 0^ralHnega gibanja, so v isti at>i zatrjevali, da je to potrebno a ohranitev enotnosti. 0 sedmih mesecih imajo za nas 0 krasnoslovje: obmetavajo nas „ c*r 2 istimi vzdevki, a že pri-'Havajo odkrito, da je demokrate na Protiimperialistična fronta dejansko vzpostavlja le na podlagi vsakdanje dosledne konkretne borbe proti imperializmu. Kdor je proti konkretni protiimperialistič-ni borbi (pa naj si bo že iz kakršnih koli razlogov), ta je proti enotnosti demokratičnega gibanja, in s tem tudi proti enotnemu nastopu demokratičnih sil na bodočih upravnih volitvah. Kdor to enotnost odklanja (pa naj si bo to že iz kakršnih koli razlogov), t. j., kdor odklanja edino možnost resnično konkretne borbe proti imperializmu, ta se sicer more trkati na svoja demokratična in protiimperialistična prsa, a resničen demokrat in protiimperiali-stičen borec ni in ne more biti (razen, seveda, za imperialiste, ki se s takim protiimperializmom docela strinjajo in ga uspešno izrabljajo v svojo koristi). Zagovorniki načela, da mora resolucija Informbiroja postati osnova za politično tvornost našega demokratičnega gibanja (in ki so svojo glavno dejavnost obrnili proti tistim, ki se s tem stališčem ne strinjajo, glavno dolžnost demokratičnega gibanja, to je, konkretno borbo proti imperializmu, pa opustili), se danes nahajajo v slepi ulici in se iz dneva v dan vedno bolj motajo v svojih lastnih protislovjih, ne da bi se mogli iz njih izmotati: na osnovi resolucije so baji ohranili enotnost demokratičnega gibanja; s to enotnostjo pa baje ne morejo voditi konkretne borbe proti imperializmu; danes izjavljajo, da je enotnost demokratičnega gibanja razbita (in s tem skušajo opravičiti koncesije, ki so jih vsak dan prisiljeni dajati imperializmu); za konkretno borbo proti imperializmu je enotnost demokratičnega gibanja neobhodno potrebna; enotno nastopanje vseh demokra-. tični sil proti imperializmu pa odklanjajo pod pretvezo, da ne morejo voditi skupne borbe proti imperializmu z ljudmi, ki ne zavzemajo do resolucije istega stališča kot ga imajo oni. Vse to bi bilo smešno, če bi ne bilo žalostno. Pri vsem tem pa je izključena vsaka naivnost. Za vsakega resničnega protiimperia-lističnega borca je resnica le ena: kdor odklanja enoten nastop vseh demokratičnih sil v borbi proti imperializmu; kdor skuša ta enoten nastop preprečiti z vsemi sredstvi, temu ni do resnične borbe proti imperializmu, ampak mu gre za nekaj čisto drugega, in si z odklanjanjem enotnega nastopa skuša le podaljšati življenje in bežati pred odgovornostjo, ki jo nosi za to, da je enotnost tržaškega demokratičnega gibanja razbil. Demokratično ljudstvo anglo-ameriške cone Tržaškega ozemlja, ki se vanj imperialistični pritisk vedno bolj zajeda, bo tudi temu kos, in bo s svojo konkretno borbenostjo znalo izsiliti in vzpostaviti tisto enotnost, ki je zanj živ-Ijenske važnosti. L. D. H. Peking pred hapilulaciio Tang Ku, pristanišče Tiencina osvobojeno • Nepotrjene vesti o ločenem miru za Severno Kitajsko - Zavzetje mest Hsjangjang in Fančeng 500 kilometrov severnovzhodno od Hankova NANKING, 17. — Radio kitajske demokratične vojske poroča, da je narodna osvobodilna vojska danes zjutraj osvobodila mesto Tang Ku, pristanišče Tiencina. Radio je dostavil, da z osvoboditvijo mesta Tang Ku dva dni po zasedbi Tiencina ostaja samo še Pekir.g v rokah nacionalistov pod vodstvom generala Fu Co Ji, poveljnika nacionalističnih čet severne Kitajske. Iz Pekinga pa poročajo, da je delegacija 10 oseb odšla v glavni štab demokratične vojske, da se pogaja za kapitulacijo mesta. Agencija «France Pressea sicer poroča, da je po izjavah obveščenih krogov prišlo med demokratično vojsko ir.' generalom Fu Co Ji do sporazuma o kapitulaciji Pekinga in o ločenem miru za severno Kitajsko. Te vesti pa niso še potrjene. Nankinški vojaški krogi pa potrjujejo, da so kuomintangove čete včeraj ponoči zapustile mesto Peng Pu. Po še nepotrjenih virih so čete narodno osvobodilne vojske zavzele mesti Hsjangjang in Fančeng, 500 km severnozahodno od Hankova. Dan za dnem se vrstijo izjave proti Cangkajšku in njegovemu režimu. Tudi s strani tistih, ki so doslej odobravali njegovo politiko. Katoliški list «Ji Sih Pao», ki ga vodi nankinški nadškof Ju Pin, piše, da so voditelji sedanjega režima odgovorni za zlo na Kitajskem. Centralna vlada je sestavljena iz birokratov, iz privilegirane klike, iz častihlepnih vojakov In brutal- nih generalov, ki se hočejo polastiti oblasti in visokih mest. Dalje piše list, da so bile vse dosedanje volitve po razglasitvi zadnje ustave le spletke, ki naj bi skušale prikazati, da je na Kitajskem demokracija. Končno obtožuje list nankin-ške voditelje, da so izdali kratiini in ne protiimpe-Dp k*‘4ni značaj moral nujno pri-do njenega razbitja, ker je J1 ova vsakdanja praksa kazala Ukazovala, da gre njihovi e-A '!os(l dejansko le za likvidacijo itn e^ne ‘teokratične in proti-^eriai iatične borbenosti tria-jVd demokratičnega gibanja. te, *n 2aključcfc moramo po-n^niti is te0d procesa za ponotv ^'izstavljanje borbene enot-i v tržaškem demokratičnem „ anln> namreč to, da se borbe-Oibenot’‘0>t protiimperialističnega t>znr^a na Tržaškem ozemlju ne , '-Ua na osnovi resolucije, hae rnibiroja> ampak edino na ta ,'n’ kakor smo se izjasnili V tak1',3,11 do iste resolucije hiti V ko je šlo za oh ra- tiste enotnosti, ki je — tudi nHbovem priznanju — danes ' ^hotnost je mogoča in se danes Namesto mirovne pogodbe z Nemčijo snujejo imperialisti okupacijski statut Neposredni rezultati razgovorov Bevin-Schuman * Protest angleške KP proti porurskemu statutu, ki izroča Porurje v roke tujih imperialistov BERLIN, 17. — Pri veliki manifestaciji, ki jo je priredila enotna socialistična stranka pred grobi Rose Luxemburg in Karla Liebknech-ta, voditeljev nemške revolucije leta 1918, ki sta bila 16. januarja 1919. v Berlinu ubita, je podpredsednik enotne socialistične stranke Walter Ulbricht izjavil: ((Imperia- lizem je premagan od Tiencina do Magdeburga, od Gramosa do Petsa. ma. Demokratične sile bopo zmagale v Evropi. Mi se borimo skupno za enotnost Nemčije v duhu Rose Luxemburg in Karla Liebknechta in voditelja nemške »komunistične stranke po prvi svetovni vojni Thaelmanna. Med Ulbrichtovim govorom so delavci in mladi komunisti v nepretrganem sprevodu polagali vence na grobove. Max Reiman, predsednik komunistične stranke zapadne Nemčije, ie včeraj ponovno nastopil proti porurskemu statutu in proti okupacijskemu statutu. V svojem govo. ru v Wuppertalu je posebej izjavil' «V Zapadni Nemčiji bo v kratkem nastal položaj, ki naj bi pri-pravil dokončen razdor enotnost. Nemčije. Okupacijski statut, ki ga SSe pogodbeNbo postavd Nemčijo imperialistov«. Danes popoldne se je reign Q«iceu pričela ^ . treh (predstavnikov Velike Bntam na Fo-konferenca je, ZDA in Francije) za sestavo okupacijskega štatuta za Nemčijo. Diplomatski urednik lista «Sunday Times« vidi v tem zasedanju ((neposredni rezultat razgovorov med Bevinom in Schumanom«. Po mnenju pisca hočejo zapadne tri države obdržati v svojih rokah naslednje: 1. vodstvo zunanje politike Nemčije: 2. nadzorstvo nemške zunanje trgovine: 3. nadzorstvo osnovnih industrij: 4. zaščito okupacijskih sil: 5- nadzorstvo nad izvajanjem ustave, odobrene od zasedbenih sil; 6. kadar bi «kaka kriza ogrožala varnost«, tedaj bi vojaški guvernerji zopet prevzeli vsa polnomočja. Britanska vojaška vlada v Nemčiji je danes objavila ustanovitev urada vseh treh zasedbenih sil za vojaško varnost. Naloga tega urada naj bi bila paziti, da splošna obnevitev Nemčije ne krene na stranpota, pa čeprav bi se obnovila nemška vojna industrija. Nadzorniki urada bodo imeli oblast, da bodo lahko nadzirali tovarne in za. vode in sicer tudi brez poprejšnjega obvestila. Nobenega dvoma ni, da je ta urad ustanovljen prav za nemoteno obnovo in obenem za prikrivanje nemške vojne industrije. Angleška KE je izdala proglas, v katerem izjavlja, da predstavlja novi dogovor o Porurju neposredno ogroženje za vse narode Zahodne Evrope in za svetovni mir. Ta odgovor izroča industrijski in vojaški stroj Eorurja nadzorstvu oblasti, kjer dominirajo ameriški monopoli. Ta dogovor pripravlja vojno z obnavljanjem porurskega vojnega arzenala, ki je bil že vzrok dveh vojn in ki predstavlja uresničenje dela vojaških načrtov anglo-ameri-škega bloka ter ciljev ameriškega imperializma za nadvlado zahodne Evrope. Proglas izjavlja nato, da načrt o Porurju še posebno ogroža Veliko Britanijo. Program izvoza predvideva za zahodno Nemčijo 16 kratno povišanje njenega izvoza v 4 letih, t. j. za 60% več kakor pred vojno, dočim se predvideva za britanski izvoz samo 50% povišanja. Proglas zaključuje, da samo demokratična in enotna Nemčija ter štiristransko nadzorstvo nad Po’ rurjem kakor določa potsdamski dogovor, lahko zajamči tnir in omogoči evropsko obnovo. Dva ilaiiiansha vlačilca bosta izročena Jugoslaviji 17. (ANSA) — Popri jugoslovanskem primeru vojne, ki bi zajela tudi Italijo, je Pertini dejal: Ce bi naši vladni krogi skušali povleči italijansko ljudstvo v vojno, ne bi mi izvajali državljanske neposlušnosti, pač pa se bi uprli proti vojni ter pozvali na upor ženske, moške in mladino. Mi, ki predstavljamo interese delavcev, moramo ostati na strani Sovjetske zveze. katere revolucija je omogočila pohod delavskih sil. * * e RIM. 17. — Italijanska zveza nameščencev plinarn včlanjena v Splošno konfederacijo dela poroča, da ni bilo mogoče doseči sporazu ma pri sedanjih pogajanjih za izboljšanje mezdnih pogojev. Zato se bo začela od jutri dalje akcija kakor sledi: 18. t. m. enourna prekinitev dela v vseh privatnih podjetjih Italije, 19. t. m. dve do tri ure prekinitve dela. dne 21. in 22. t m. štiri ure prekinitve dela. Ce do 23. t. m. ne bo dosežen sporazum, se bo ta dan začela splošna stavka vseh kategorij. V olivnim upravičencem ? Opozarjamo vse volivne upravičence, da imajo ~~ po sedaj veljavnem ukazu — pravico zahtevati vpis v volivni imenik samo do 26. t. m• Kdor namreč v volivni imenik ne bo vpisan, ne bo imel. volivne pravice! o premikanju britanskih čet v A-kabi in o incidentu, pri katerem je bilo sestreljenih 5 britanskih letal, « * * Danes dopoldne se je sestala britanska vlada. Seji so prisostvovali tudi šefi glavnih štabov vseh treh orožij. Verjetno je bila glavna točka današnjega zasedanja proučevanje izjave, ki jo bo jutri podal Be-yin v poslanski zbornici o Pale stini in Srednjem vzhodu. Brez dvoma bodo na tem zasedanju padle ostre kritike na račun Bevinove politike. Na zborovanju laburistične stranke y Edimburgu je poslanec Eraery Hughes zahteval, da se v krogu vlade zasliši glas Škotske, ki je nasprotna Bevinovi politiki;, rezultat te politike je namreč bil. je dejal poslanec, da so bili pobiti britan. ski vojaki in letalci. Neodvisni poslanec levice Elatt Mills je v Londonu. zatrdil, da predstavlja prisotnost britanskih čet .v Ak«bi izzivanje Združenih narodov. «Naša prava zahteva je, da se britanske čete odstranijo iz Transjordanije in končno moramo zahtevati, da se Bevin umakne s svojega mesta.« Hude kritike, kj so jih izrekli za časa «weekenda» politiki vseh strank in nedeljski tisk, so tako splošne in tako silovite, da bodo brez dvoma vplivale na debato na jutriš' njem zasedanju parlamenta. Tako piše liberalni «News Chronicle«, da se mnogi Bevinovi prijatelji boje, da je Bevinov položaj tako podminiran, da lahko Bevin obupa in poda ostavko. V nedeljo popoldne je imel govor v IVhitehavenu Harry Pollitt, glavni sekretar britanske KP. Zlasti je napadel politiko blokiranja plač, za katero se zavzema sir Staf-ford Cripps. Med drugim je dejal: ((Marshallov plan v ničemer ne pomaga Veliki Britaniji. Nasprotno, prisilil je Veliko Britanijo, da je podpisala medevropski sporazum, po katerem je odstopila Evropi 144 milijonov šterlingov, ter jo je primoral, da je sprejela program oborožitve, ki stane Veliko Britanijo letno 152 milijonov šterlingov. Sir Stafford Cripps nam pripoveduje, da je nekoristno višati plače delavcu, če ta ne najde blaga, ki mu je potrebno. Zanimivo je, da se ta argument nikoli' ne navaja, kadar kak upravnik javnih podjetij prej-me letno nagrado 5000 šterlingov, ali pa kadar se določa civilna lista vojvode edimburškega. Ce bi vlada zmanjšala efektivne vojaške sile na raven, ki je določena za čas miru, bi bilo mogoče takoj povišati za 10 šilingov tedenske plače vseh delavcev«. Pozivamo vse volivne upravičence, da na sedežih-, kjer so volivni imeniki postavljeni javnosti na vpogled, kontrolirajo, če so vpisani- Pri tem dobro pazite, ali so vaši osebni podatki točno vpisani v volivni imenik! Zahtevamo podaljšanje roka za vpogled v volitne imenike od 10 dni na najmanj 30 dni s tem, da se tudi število sedežev, kjer so imeniki objavljeni, poveča vsaj za trikrat! Za krivično obsojene antifašiste zahtevamo čimprejšnjo amnestijo Trgovinski dogovor med FJLRJ tn Poljsko BEOGRAD, 17, (Tanjug) V Beogradu je bil podpisan trgovinski in plačilnf dogovor med Jugoslavijo in Poljsko. V imenu jugoslovanske vlade sta dogovor podpisala minister za zunanjo trgovino Popovič in namestnik ravnatelja ravnateljstva za zunanjo trgovino dr. Vladimir Gabrilovič, v imenu poljske vlade pa poljski poslanik v Beogradu Jan Karol Vende ter predsednik poljske trgovinske delegacije dr. Aleksander Volinski. Na podlagi dogovora bo Poljska dobavljala Jugoslaviji koks, kovinske plošče, elektrotehnični material in druge proizvode. Jugoslavija bo dobavljala Poljski razne rude in kovine, les, tobak in druge proizvode. Sovjetsko - poljski trgovinski dogovor % MOSKVA, 17. — V soboto so v Moskvi podpisali dodatni sovjetsko-poljski trgovinski dogovor, ki določa izmenjavo blaga v letu 1949 za skupni znesek 715 milijonov rubljev. Sovjetska zveza bo dobavljala Poljski bombaž, železne rude, traktorje, poljedelsko orodje, petrolej in kemijske izdelke. Poljska bo dobavljala Sovjetski zvezi premog, železniški material, tekstilije in rude. laši! taranto, morski ataše poslaništvu v Rimu je skupno z dvema funkcionarjema prišel v Taranto, da pregleda dva vlačilca italijanske vojne mornarice, ki bosta izročena Jugoslaviji t? smislu mirovne po godbe. BERN, 17. — Danes je prispel v Bern francoski zunanji minister Robert Schuman. ATENE, 17. — ((Radio ((Svobodna Grčija« poroča, da so čete demokratične vojske po treh dneh in pol okupacije mesta Nausa zapustile mesto, ko so do kraja izvedle svojo nalogo. Radio pripominja, da je sovražnik imel v Nausi 360 mrtvih in '590 ranjenih. 600 mladincev obojega spola se je vključilo v demokratično vojsko. Ta je med veliko količino vojnega materiala zaplenila tudi 200 tovornih avtomobilov, 3 topove, 10 minometov, 20 strojnic, 120 strojnih pušk, 500 pušk, 2 milijona nabojev, 30 majhnih minometov in veliko Količino živil. Se streljeno je bilo 1 letalo, vse hiše in tovarne, ki jih je sovražnik spremenil v utrdbe, pa so bile uničene. Pri bojih izven mesta sta bila uničena 2 tanka. Delovno ljudstvo v Nausi je z navdušenjem sprejelo borce demokratične vojske. Medtem se nadaljujejo pogajanja za sestavo nove momarhistične vlade. Kralj je pozval politične voditelje, naj mu pismeno sporočijo svoje stališče o sestavi nove koalicijske vlade. Tržaški antifašisti, prvoborci za svobodo našega ljudstva, ki so jih tukajšnja sodišča obsodila na krivične kazni, ječijo še vedno razdeljeni v tri tržaške zapore: Coroneo, Jezuiti in Via Tigor. Medtem pa obsojeni fašisti, ki so jih poslali v Italijo, kjer velja amnestija iz leta 1946, prihajajo vsakodnevno na svobodo. Poudarili smo že večkrat, da je nujno izročiti tudi jugoslovanske državljane, ki so zaprti v tržaških zaporih, jugoslovanskim oblastem, pripadnike cone B pa oblastem cone B. Glede amnestije za pripadnike cone A nam je bilo pa odgovorjeno, da se vprašanje amnestije šele proučuje. Zahtevamo, da se to proučevanje čimbolj skrajša ter amnestija čimprej objavi ter tako popravijo nezaslišane krivice storjene s krivičnimi■ obsodbami najboljših sinov tržaškega ljudstva. Zvedeli smo tudi, da so politični priporniki v omenjenih tržaških mi zaprtimi tovariši tako. kot je navada v vseh civiliziranih državah, kjer so politični jetniki strogo oddeljeni od kriminalcev ter da jim se omogoči in dovoli dobivanje politične literature! zaporih skupaj s kriminalci. Tudi proti temu odločno protestiramo j čale iz fonda, ki in zahtevamo, da se postopa z naši- I Ženih prihrankov. nagrade delavcem v FLRJ BEOGRAD, 17. — Zvezna vlada je izdala dva ukaza o nagradah, ki se bodo izplačale delavcem, ki imajo največje zasluge za znižanje proizvodnih stroškov. Višina nagrade je določena na podlagi odstotkov, ki presegajo norme. Posebne nagrade bodo prejeli delavci in uradniki, ki dosežejo prihranke na gorivu, surovinah in drugem materialu in ki varčujejo s tem, da znižajo število popravil strojev. Nagrajeni bodo tudi delavci in uradniki, ki omogočajo boljšo organizacijo dela. Dalje bodo podeljene nagrade za iznajdbe in za predloge novatorjev, ki naj omogočijo varčevanje. Vse nagrade se bodo izpla-izhaja iz dose- KARDELJ RA II. KRESU KP SRBIJE o liniji Komunistične partije Jugoslavije Položaj narodnih manjšin t Srbiji Raunaieijsiva za premog ustanovljena v FLRJ BEOGRAD, 17. — Na podlagi u-kaza Zvezne vlade se bodo ustanovila pri ministrstvu za rudnike ravnateljstva za premog, in sicer za LR Srbijo v Beogradu, za LR Hr-vatsko v Zagrebu, za LR Slovenijo v Ljubljani in za LR Bosno in Hercegovino v Sarajevu. BEOGRAD, 1.7. — Danes popoldne. se je začel U. kongres KP Srbije. Na otvoritveni seji je kongres pozdravil podpredsednik vlade in zunanji minister Edvard Kardelj, ki je poudaril pravilnost linije KPJ pod vodstvom maršala Tita. Poudaril je tudi, da bo zmaga pri izvajanju petletnega načrta v tekočem letu postavila na laž vse obrekovalce. (Ker nismo prejeli celotnega besedila govora, bomo o njem poročali pozneje). Včerajšnja «Borba« poudarja, da bo H. kongres KP Srbije doprinesel k splošni utrditvi partije in enotnosti ljudskih množic ter k utrditvi bratstva med srbskim narodom in narodnimi manjšinami, ki bivajo v Srbiji. Navezanost narodnih manjšin na Jugoslavijo je prišla še posebno do izraza z dneh brezznačajne kampanje nekaterih komunističnih partij proti Jugoslaviji in KPJ. Skupno z drugimi narodi Jugoslavije so Skiptarji, Madžari, Romuni, Slovaki in Rusini nastopili proti tem krivičnim obtožbam ter so odbili pozive, naj delujejo proti vladi in so še bolj strnili svoje vrste okrog KPJ in njegovega centralnega komiteja ter tov. Tita. Na čast II. kongresa KP Srbije je 337 tisoč članov Ljudske fronte v 350 posebnih brigadah tekmovalo na delu ter za 36 odst. preseglo delovne norme. Včeraj so na čast kongresu slovesno odprli novo livarno v Beogradu. Pred vojno je bilo v Beogradu in okolici okoli 17 majhnih livarn, ki so razpolagale z neza- dostnimi sredstvi, nova tovarna pa je moderno opremljena in zaposlila bo nekaj tisoč delavcev. neil in Droiarisin v FLRJ BEOGRAD, 17. (Tanjug) — Zvezna vlada FLRJ je objavila u-kaz o povišanju plač učiteljem in profesorjem osnovnih, srednjih in višjih šol. Ukaz stopi takoj v veljavo. ________ Razbijači SSZ na delu PARIZ, 17. — Danes se je sestal izvršilni odbor Svetovne sindikalne zveze. Kakor je znano, so nekateri predstavniki angleških «Trade Unions« in nekateri predstavniki ameriških CIO in AFL začeli kampanjo proti Svetovni sindikalni zvezi, z name« r.om da bi jo razbili. Na današnji seji so predstavniki «Trade Unions«, Deakin in Dewson, ter predstavnik CIO Carey govorili v tem smislu. Predsednik britanskih sindikatov Deakin je na tiskovni konferenci izjavil, da je razcepitev neizbežna. Na popoldanski seji izvršilnega odbora sta italijanski delegat Di Vittorio in kitajski delegat Liu odločno pobijala predlog britanskega delegata, naj Svetovna sindikalna zveza prekine svoje delovanje za eno leto. O tem bi mora) razpravljati razširjenj izvršilni odbor, v katerem naj bi bili predstavniki vseh sindikalnih organizacij, včlanjenih v SSZ. Seja se bo nadaljevala jutri. PROCES PROTI VODITELJEM ameriške Kompartiie Predstavniki kapitala sodijo predsednika KP Fosterj 11 tovarišev * Proces bo trajal dva a m NEW YORK, 17. — Danes se je pred zveznim sodiščem začel proces proti predsedniku ameriške KP IVilliamu Fosterju in ostalim 11 članom ameriške KP. Foster ima 67 let in boleha na srčni hibi; zaradi tega ne bo prisoten na sodišču. Sodišče je sestavljeno iz samih predstavnikov kapitala. Tudi zagovorniki so poudarili, da med sodniki ni predstavnikov ((revnih slojev, črncev, Židov, žensk in članov manjšinskih političnih strank«. Predvidevajo, da bo proces trajal približno dva me?eca. Na današnjem procesu so branitelji protestirali proti izredno velikemu številu policijskih agentov pred sodiščem ter so zahtevali, naj se ti odstranijo. Predlagali so tudi odložitev procesa za 90 dni. Sodišče je vse te predloge odbilo. Večje število demonstrantov je meseča da tako pokaže svojo solidarnost s predstavniki delavskega razreda, ki jih ameriški dolarski magnati sodijo samo zaradi tega, ker so se odkrito borili proti vojnim hujskačem in so jasno izpovedali svoje politično prepričanje. Centralni komitet poljskih demokratičnih pravnikov je poslal predsedniku ZDA Trumanu odprto pismo, s katerim protestira proti sojenju 12 komunističnih voditeljev. V pismu zahtevajo od Trumana, naj prepreči to dejanje politične diskriminacije ter naj napravi konec z izvajanjem fašističnih metod proti delavskemu gibanju. ANKARA, 17. — Novo turško vlado je sestavil Chensettin Guna-latay, zunanji minister je Nedje-šlo v povorki mimo sodne palače, mettin Sadak. Zakaj ne povejo jasno in nedvoumno «11 Lavoratore» razpravlja o stališču italijanskih nacionalističnih strank glede volitev pod naslovom «NELLA «GIUNTA» DA SINISTRA A DESTRA« ter začenja z republikansko stranko, ki mu je, zdi se, najbližja. Profesor Furlani je v tem članku uvrščen med niskrene demokrate pristaše Giuntes. Toda to ni edini znak zbližanja s Furlanijem, kajti «11 Lavoraioren pravi dalje, da se bo morala italijanska republikanska stranka upreti tudi — in nato citira — «vsakemu poskusu s strani krajevnega kapitalističnega razreda — bivšega financia-torja fašizma in -udelarca z nacističnimi in jugoslovanskimi okupatorji», jugoslovanskimi, za katere trdi «11 Lavoratores, da so se «udinjali anglo-ameriškim okupatorjem in tujemu imperializmu», itd. Kakor vidimo• zelo zamotana zadeva — na videz — ki pa se j ?. ,-ahko razume tak), da so vi-dalijevci že tako daleč napredovali da izenačujejo osvoboditev t rsta po jugoslovanski armadi z nacistično okupacijo. Zato bi bilo prav, da Vidalijevo glasilo glede tega odkrito, jasno in nedvoumno pove’ svoje stališče! Vpogled v vali*ne imenike Pozivamo vseh volivne upravičence da se poslužijo vseh pravic ukaza št. 345! TRŽAŠKI DNEVNIK fržaske rafinerije v leiu 1948 Kakor smo že javili, so volivni imeniki od včeraj dalje postavljeni na vpogled na sledečih sedežih: Občinska palača, ul. Malcanton it 3, v ul. Mazzini št. 25 (prostori bivšega sodišča), v ul. del Vento št. 13 pri delegaciji V. okraja In v ul. Diaz št. 23. Uradne ure od 9 do 19 vsak dan do 26. t. m, Opozarjamo vso javnost, da bodo imele volivno pravico le tiste osebe, ki so vpisane v volivni imenik. Opozarjamo dalje na sledeče važne pravice, ki jih določa ukaz št. 345 o sestavi votivnih imenikov za vsakega volivnega upra.ičenca: 1. Vsak volivni upravičenec ima pravico vpogleda v volivni Imenik zase in tudi za druge ter sme delati prepise volivnega imenika ali izpise iz njega. 2. Vsakdo ima pravico napraviti pritožbo na volivno komisijo proti vpisu v volivni imenik oseb, ki po določbah ukaza 345 nimajo volivne pravice. Prav tako sme vsakdo s pritožbo na volivno ko- misijo zahtevati vpis v volivni imenik oseb, ki niso v volivnem imeniku, a imajo po določbah ukaza 345 volivno pravico. 3. Rok za pritožbo je po do sedaj veljavnih predpisih 10 dni t j. do 26. t. m. 4. Kdor vloži pritožbo proti vpisu v volivnem imeniku osebe, ki bi po določbah ukaza 345 ne smela biti vpisana, mora dokazati, da je svojo pritožbo sporočil prizadeti osebi po organu občinskega pomirjevalnega urada. 5. Kdor vloži pritožbo, ker on sam ali kdo drugi ni bil vpisan v volivni imenik, mora pritožbi priložiti sledeče listine: a) potrdilo o vpisu osebe, glede katere se vlaga pritožba, v seznam stalnega prebivalstva občine; b) potrdilo o državljanstvu osebe, glede katere se vlaga pritožba; c) rojstni list osebe, glede katere se vlaga pritožba, a to samo za osebe, ki so rojene izven občine, v kateri oseba zahteva vpis v volivni imenik. 6. Proti rešitvam volivne komisije zoper pritožbe imajo pritoži-telji pravico pritožbe na prizivno sodišče v Trstu v roku 10 dni po prejemu rešitve. Vse uradne listine za opremo gornjih pritožb so po določbab ukaza 345 proste vseh pristojbin in kolkovin. Posebej opozarjamo, da so poročene žene v volivnih imenikih vpisane pod svojimi dekliškimi priimki. OPOZARJAMO VSO JAVNOST NA GORNJA DOLOČILA IN POZIVAMO VSE, DA SE ZGORAJ OMENJENIH PRAVIC V POLNI MERI POSLUŽIJO V VSAKEM PRIMERU, KO OPAZIJO, DA SE JE KOMUR KOLI DOGODILA KRIVICA PRI SESTAVI VOLIVNEGA IMENIKA. Dve tržaški rafineriji mineralnn i olj «Aquila» v Lavijah in «Stan dard* pri Sv. Soboti sta imeli v preteklem letu nad 1,26 milijona ton prometa, surovine in predelanih olj skupno. To pomeni, Ja predstavlja promet mineralnih olj 26—28 odst. vsega trgovskega prometa tržaške ga pristanišča (uvoz in izvoz skupaj). Naprave družbe «Aquila» su prejele skozi vse leto za okrog 580.000 ton surovine, ki jo je pripeljalo 41 petrolejskih ladij iz pristanišč Kas Tanura, El Kuweit in Abadan v Perzijskem zalivu. Večidel, t. j. nad 500.000 ton očiščenih olj in goriv, so zopet izvozili, predvsem v Italijo. Rafineriji ((Standard* pri Sv. Soboti je v istem času 10 petrolejskih ladij pripeljalo okrog 90.000 ton surovin in sicer 10.000 ton iz Perzije, 80.000 ton pa iz Venezuele. Čistilnica «Standard» izdeluje predvsem mazilna olja in smole, le prav malo pa «prozornih izdelkov*. Prejela je tudi 50.000 ton specialnih olj iz Amerike. Predelana olja so se večidel izvozila v Italijo, zalagali pa so tudi tržaško področje z njimi. Smatrajo, na osnovi teh podatkov, da sta tržaški čistilnici mineralnih olj med največjimi tovrstnimi industrijskimi napravami Sredozemlja. Novi načini plačevanja trošarin v 1949 Tržaška iinancna direkcija sporoča prizadetim, da je z odlokom VU uveljavljen na Tržaškem ozemlju ministrski odlok z dne 23. XII. 1948 o novih in posebnih načinih plačevanja trošarin pri nekaterih vrstah dohodkov. Vsa potrebna pojasnila in obrazce prejmejo prizadeti v registrskem uradu v ul. Udine J. Zopet proces proti partizanom Kljub nesolidni obtožbi obsojen na tri leta ječe Čeprav tokrat v manjšem merilu smo včeraj ponovno prisostvovali taki sodnj razpravi, ki spada v okvir že proslule kampanje proti partizanom in demokratičnemu življu na splošno; istočasno pa seveda počasno, toda stalno rehabilitacijo vseh kolaboracionističnih in fašističnih elementov. Včeraj je bil na zatožni klopi pred okrožnim sodiščem Danilo Bi-siacchi. Prav za prav ae je proces začel že 7. t. m., toda takrat so ga odgodili do včerajšnjega dne zaradi odsotnosti neke priče. Tudi včeraj je bila vmes stara nam znana obtožba, ki je Bisiacchiju očita la odvzem osebne svobode in tatvino. Oboje naj bi se zgodilo maja meseca 1945. Zadeva pa ima tole ozadje. Prve dni maja, ali točneje 2. maja 1945, ko so v Trstu bile še poulične borbe proti zadnjim ostankom nemških in fašističnih ril, je Bisiacchi poveljeval patroli narod ne zaščite. V bližini ulice Xidias so kolaboraoionistični elementi iz nekega okna oddali nekaj strelov proti tej patroli. Zaradi tega je Bisiacchi kot poveljnik straže Po nalogu in predpisih višjega poveljstva. moral skupno z drugo patro-lo iskati, od kod oziroma iz katere hiše so padli streli. Tako so napravili hišno preiskavo v stanovanju družine Aurino, kjer so iskali orožje. Tu so nekatere točke obtožnice pripisovale obtožencu nekatera dejanja, ki jih je Bisiacchi gladko odbil. Priznal je, da je le izpolnil povelje in preiskal stano vanje in ničesar drugega. Na policijsko postajo v ulici Brunner pa je druga patrola narodne zaščite odpeljala štiri osumljene osebe iz kroga družine Aurino. Potek razprave, komentarji med občinstvom, točneje od strani zasebne stranke, so dale procesu ono značilno obeležje takim protiparti-zanskim procesom. Sama obtožba pa ni bila preveč solidna, in to ne samo v prvi točki glede aretacije osumljencev, temveč tudi glede tatvine. Seveda je bila to kaj šibka stran obtožnice, saj je sodišče to dokazalo pri izreku sodbe, Ker je pač tako, da je usoda vsakega borca za svobodo, ki se mora zagovarjati pred sodiščem, zapečatena, je bil Bisiacchi obsojen, če ne za tatvino, pa vsaj za odvzem svobode. Državni tožilec dr. Romano je v svojem govoru predlagal za obtoženca več let ječe. Dasi je odvetnik Zennaro dokazal zakonitost takratne narodne zaščite in njenega po. stopanja ter zahteval, naj sodišče obtoženca popolnoma oprosti, ker ni zagrešil kaznivega dejanja, ali pa uporabi vsaj amnestijo, je bil Bisiacchi obsojen na tri leta ječe. Predsednik sodišča je bil dr. Falchi. Uničujte borovega prelca Tržaška občina poziva vse lastnike nasadov iglastega drevja, da pričnejo z uničevanjem škodljivega borovega prelca. Vsi prizadeti se morajo pobrigati, da očistijo svoje nasade do 35. februarja t. I. Vsem onim, ki se temu pozivu ne bodo odzvali, bo gozdni odsek policije po 15. februarja pregledal nasade in opravil vsa morebitna očiščevalna dela na stroške lastni- OKRADEN DANSKI DIPLOMAT iz nipiciM avta varali lohuMte potni list in poverilnice ko. Predvidena je v takih primerih tudi globa. Vsa navodila in nasvete za uničevanje tega škodljivega borovega prelca daje gozdni odsek pri policiji v ul. Cologna 6. Drobne iz gospoiarstva Te dni so se mudili v Trstu funkcionarji avstrijske kemične tvorni-ce «Sticlwtoffwerke A- G.» iz Linza, ki se bavi zlasti z izdelavo u-metnih gnojil. Bil je tu generalni ravnatelj Hueber z dvema drugima funkcionarjema vodstva. Ogledali so sj pristanišče ir. imeli razgovore z raznimi krajevnimi poslovnimi ljudmi. Svoj čas je poročalo švicarsko časopisje o tej tvor-nici, ki da bo znatno povečala svojo produkcijo z nekimi izpre-membami v lastništvu. Baje gre za udeležbo ameriškega kapitala. Zbornica TIP obvešča, da bodo v kratkem na razpolago kontingenti blaga dosegljivi z ((dovolilnico ministrstva* za drugi semester ftalijansko-španskega trgovinskega dogovora. Prošnje je vložiti do 8. februarja t. 1. pri trgovinskem oddelku VU. Uspela slavita uslužbencevZopet sS0i!?rshallm8 krajevnih javnih ustanov Včeraj se je vršila že napovedana stavka uslužbencev vseh krajevnih javnih ustanov, ki je trajala od 10 do 12 ure. Protestne stavke so se udeležili vsi uslužbenci občinskih ustanov, uslužbenci spleš ne bolnice, pokrajinskega urada itd., niso še je udeležili samo čuvaj/ pokopališča, vratarji bolnišnic in bolničarji, kakor tudi vratarji pokrajinskega urada, pri katerih se je upoštevala važnost in potreba njihovega dela. Protestna stavka je torej popolnoma uspela; udeležili so se je brez Izjeme, delavci — člani Enotnih sindikatov kakor tudi člani Delavske zbornice. Vzrok stavke je bil ta, da noče vojaška uprava uve '.javiti na našem ozemlju ukrepa, ki ga je sprejela italijanska vlada in ki predvideva izboljšanje materialnih pogojev delavcev javnih ustanov. Sicer ni to prvi primer, da se vojaška uprava upira uveljaviti ukrep, ki predvideva kakršno koli izboljšanje gospodarskega položaja delavcev, da pa je pripravljena izdati ali uporabiti vse druge ukrepe, ki v nasprotju s prvimi, predvidevajo poslabšanje življenjskih in delovnih pogojev. Poudariti moramo, da so se tudi tokrat kot vedno najbolj izkazali delavci, uslužbeni pri zavodu za mestno čistočo. Kot smo že omenili, so tudi delavci, uslužbeni v splošni bolnišnici zapustili točno ob 10 delo, s katerim so pričeli šele ob 12. Uslužbenci splošne bolnišnice so že dolgo časa nameravali stopiti v stavko, ker njim edinim ni hotela uprava izplačati predujma na bodoče poviške plač v zvezi s prilagoditvijo teh današnjim življenjskim razmeram. Zato so tudi večkrat zagrozili s stavko, od katere so vedno odstopili samo zaradi tega, ker se dobro zavedajo, kakšno važnost predstavlja njihovo delo za vso javnost. Ker so pa uvideli, da se čakanje na rešitev njihovega problema vendarle zelo podaljšuje, so bili končno prisiljeni stopiti v stavko. Predstavniki obeh sindikalnih organizacij so se včeraj popoldne sestali, da bi pregledali uspeh stavke ter določili smer nadaljnji borbi za uresničitev zahtev uslužbencev krajevnih ustanov. lai; eno takih, dejstev je na primer sprejem dveh fašistov v službo k ACEGAT-u, katerega vodstvo je še pred časom izjavljajo, da mora povišati cene električni energiji in tramvajskim voznim listkom samo zaradi tega, da lahko krije deficit podjetja. Cena električnemu toku in voznim listkom se je resnično tudi zvišala — le to ne vemo, če je to povišanje pripomoglo h kritju deficita, ali pa je služilo v kakšne druge namene. Na vsak način je zelo zanimivo to, da sprejema v takšnih trenutkih vodstvo ACE-GAT-a nove uslužbence na delo, ko vendar noče niti slišati o kakršnem koli povišanju plač vsem svojim sedanjim uslužbencem. Pred dnevi je bil namreč v delavnici v ul. Broletto izdan službeni ukaz št. 12, s katerim se m epodlagi ukaza št. 265 vojaške upra-ve» ukinja ukrep o odpustu z dela nekaterih bivših fašistov, katere bo vodstvo podjetja seveda v čim krajšem času sprejelo ponovno na delo. Med temi ena novo sprejetimin so delavci zapazili tudi imeni dveh vsem dobro znanih bivših fašistov: Feliceja Galanta in Bruna Danie-lisa. Brez odlašanja so se delavci napotili k glavnemu šefu delavnice ing. Predomanatu, kateremu so izjavili, da bi imel ponovni sprejem na delo teh dveh bivših fašistov zelo težke posledice za potek dela v delavnici sami. Na zahtevo delavcev je proti sprejetju na delo dveh fašistov protestiral tudi tovarniški pododbor, ki je od glavnega šefa delavnice zahteval, da obvesti o nezadovoljstvu delavcev tudi glavno vodstvo Pred dnevi je pr.nesel aGiorna-le di Triesten vest, da bo prejela ladjedelnica Sv. Marka že v pričetku meseca februarja nekaj večjih naročil, ki bodo lahko zagotovila tamkajšnjim uslužbencem več mesecev dela. Prav taka naročila naj bi prejele v kratkem tudi ostale tržaške ladjedelnice, kot to predvideva Marshallov plan za Tržaško ozemlje. Slo bi, kot zatrjuje časopis, za izgradnjo štirih večjih ladij, ki pa bi morale biti izgotovljene v čim krajšem času. Ze pred časom smo opozorili naše čitatelje na vesti, ki so pričele krožiti v raznih desničarskih časopisih v zvezi z raznimi naročili, ki naj bi zagotovila delo na- ali podpiraš slovenski NAPREDNI TISK? Šim tovarnam in ladjedelnicam. To je bilo tik pred vključitvijo Tržaškega ozemlja v Marshallov plan. Kaj je sledilo vsem tem obljubam pač vsakdo ve: naraščanje brezposelnosti, odpusti z dela v največjih tržaških tovarnah, pomanjkanje in beda- Ni čuda, če nas je torej vest o «novih» naročilih skorajda prestrašila; ne bi si namreč želeli, da bi imele tudi te vesti tako težke posledice za naše gospodarstvo. Na vsak način bo pa prihodnost pokazala, koliko so te vesti resnične. Računajoč na slabe izkušnje, ki jih imamo v vsem tem času «obnavljanja» našega gospodarstva, se kar bojimo, da bo tudi to ena izmed toliko eopevanih dobrot*, ki jih za porast blagostanja na našem ozemlju predvideva Marshallov plarp Vodstvo ACEGAT-a hoče sprejeti na delo bivše fašiste. Delodajalci tožijo, da ni dela, ali pa da ni zadostnih finančnih sredstev in zato so torej naravnost «prisiljeni» odpuščati z dela svoje uslužbence. Tudi vojaška uprava se pritožuje; še prav posebno pa tori njen finančni odsek, ki zatrjuje, da zaradi' pomanjkanja denarja ne more nakazati raznim tukajšnjim tovarnam in podjetjem zaprošenega posojila. In vendar lahko danes trdimo, tla postavljajo nekatera dejstva vse te izjave popolnoma na MM ,1**' Vsakdanja slika iz tržaškega ((blagostanja* je revež, ki nima več nobenega upanja, da bi se njegov življenjski položaj izboljšal in smatra beračenje, kot edino rešilno bilko, ki ga še varuje pred grozno smrtjo od lakote in Qb koncu prvega šolskega trimesečja ik dan, posebno pa v večernih parkira vedno veliko število sin pred nekaterimi tržaškimi i, ki so rezervirani za Anglo-ičane. Med temi je na prvem u hotel «De la ville*. V nedeljo •r je bil pred hotelom med imi ustavljenimi avtomobili avto Chevrolet H2 707, last atelja mednarodnega RK v ji in danskega diplomatskega •ja g. Wernera Hansena. nski diplomat je pustil svoj pred notelom, kjer je bil te tam nastanjen. V temi, v ve-ih ureh se je nekdo približal mobilu Ker ga ni mogel od-, je razbil šipe in nato od noje strani odprl vrata. Iz Che -ta sta izginili dve aktovki z menti, potnimi listi, poverilni-lismi in nekaj oblačil, volverako časopisje je že plana dan z dvoumnimi naslovi rojih poročilih, s katerimi na-ije na nekakšno tatvino doku-tov. To namigavanje pa je brez age, ker je g Hansen najmanj o diplomat, da dokumente in ■ važne, ne bi puščal v avtomo katerega ni nihče varoval Sera j dopoldne je g. Hansen od-val v Grčijo, čeprav brez «važ-dokumentov. letal ur se ie ločil od svojih koles ni Vittorio u ulice Commer-67 se je v nedeljo zjutraj za Sčen prijel za glavo, ker so nvi ponoči olajšali za dve koci st» bili vredni SO tisoč lir. mi nočni obiskovalci niso pu- jtili nobene sledi za seboj. Oisini je pač dobro spal, ker jih uiti ni slišal, kako so vdrli v stanovanjc s ponarejenimi ključi. Okradeni Orsini se je zato napotil na policijsko postajo na trgu Dalmacija in javil tatvino. Vendar mu je bila usoda naklonjena. Ko je ob 10 zjutraj šel po ulici Cice-rone, je videl nekega mladeniča, ki se je vozil na enem od njegovih koles. Fanta je takoj ustavil in šel z njim na policijo. lam so ugoto vili, da je miadi voznik, ki si je kar preko noči prilastil naslov novega lastnika, 25-letni Kaziraii Simoni iz ul. Flavia 178. Na policiji so Simoniju takoj začeli izpraševati vest. Skraja se je fant obotavljal, potem pa je priznal, da sto bila on in neki Dodič neznana nočna obiskovalca, ki sta odnesla kolesi O drugem kolesu je povedal, da Je spravljeno na nekem zasebnem sta novanju v ul. Antonio Caena Po-licija se te takoj vrgla na delo in ugotovila, da je ta novi skladiščnik 44-ietni Ivan Fajdiga iz ul. Caccia št. 5. Seveda je policija kolo zaplenila. Upravičeni lastnik pa je tako že po nekaj urah prišel do svoje lastnine, medtem ko agenti iščejo, kdo bi bil oni drugi soude-lelenee tatvine, katerega je označil Simoni. Policija le spravila zcen krat pod ključ Simonija in Fajdigo. CELOKUPNI PROMET . V LETU 1948 Po napovedih, ki se niso dokončne, je znašal celokupni promet Trsta v letu 1948, brez prometa tovornih avtomobilov, okrog 4,8 milijona ton. Vštet je železniški promet, ladijski, kabotaža, promet med obema prostima lukama itd., pri uvozu in izvozu. Čeprav je številka visoka je ni jemati za primerjavo s predvojnim prometom, dokler ne bodo na razpolago podrobni podatki o blagovni strukturi prometa, ki bodo stvar postavili v pravo luč. 2e gornji podatki o prometu petro-| lejskih čistilnic kažejo, da bo pri vseh velikih številih pravi trgovski promet najbrže zelo majhen. Treba je še pomisliti na premog ter splošno na AUSA in ERP ter promet za čete v Avstriji. Dramska šol« SNG Slovensko narodno glediliče ot pori v začetku februarja dramsko šolo kakor v lanski sezoni. Prijave se sprejemajo v upravi SNG, Trst ul. San Vito 15, 1, v urednih urah ali tud’ pismevv Začetek pouka bomo sporočili pozneje, Prelep v družinskem okviru Čeprav jc bila nedelja primeren dan, da se mož in žena vsaj enkrat na teden strinjata, da gresta recimo utrdit svoje zakonsko življenje v gostilnico, je bila neprimer na za zakonca Alojzija in Francko Brandelli. Doma sta na Trsteniku 543. Iz ničevih vzrokov je prišlo do medsebojnega prerekanja. Iz tega pa do obračunavanja s pestmi. Francka pa, ki se je v boju junaško obnašala in ni zaostajala za pravimi divjimi amazonkami, je enostavno pograbila kamen in z njim lopnila po Alojziju, tako da mu je prizadejala rano zmernih dimenzij. Sosedi so takoj poklicali policijo iz Barkovelj, ki je oba zakonca pomirila. Moža pa so spravili na Rdeči križ. Pretep na Trgu Cavana Staro mesto si pač lasti prven stvo v vseh takih akcijah, ki se križajo z zakonom. Predvsem so tu mišljeni razni pretepi po raznih beznicah ali gostilnah. Včeraj ponoči je morala «emergenza» priteči pred gostilno «AlIa grotta*. Tam so bili že precej okajeni Suni Li-bero tz ulice Galleria 3 dalje Ger-gol Just iz Rojana 334 in Pantaleo Donato iz ulice Cro-ada 9. Prav v vinjenosti so se zaradi navadnih neumnost) sporekli. Vročim glavam pa besede niso zadostovale. Začeli so se pestiti, toda pravočasno do spela poJicHa je može ustavila. Pridržani pa so bili vsi trije. Prva dva, ker sta bila močno ok>' ena. •retjl pa ker nt Imel pri tebi nobenega osebnega dokumenta. V soboto 15. jan. je bilo s profesorsko konferenco v popoldanskih urah zaključeno prvo trimesečje na srednjih šolah v Trstu. »Petič, kljuk, fajf ali tudi cvekov*, kakor so rekli v starih časih, bo več kot dovolj. Jezijo se profesorji, češ v zadnjem trenutku se je zaradi nenadnega zaključka trimesečja nabralo toliko dela — s popravljanjem na-log, izpraševanjem in klasifikacijo — da so ga komaj zmogli; poleg tega je še gripa oslabila njihove živce. Jezijo se na dijake, d8 se premalo učijo. Jezijo se dijaki, med njimi tudi mnogo pridnih in požrtvovalnih. Tudi njim je prišlo vse na kup: naloge ~ matematične, latinske, italijanske — in izpraševanje. Koga naj branimo? Kdo ima prav? Glede ene reči imajo prav profesorji jn dijaki: V enem tednu od ponedeljka (10. jan ) do sobote (15. jan.) gotovo ni mogoče dobro zaključiti vsega dela, ki ga imajo profesorji in dijaki ob koncu tri-mesečja. Krivda je na šolskem sistemu. Kakšno trimesečje je to, če je bilo vmes tri tedne (božičnih) počitnic? Profesorjem je določena šolska snov, ki jo morajo zahtevati od dijaka ne glede na to. kako so jo v šoli utegnili predelati. Dijaki pač težko prebivajo tako nakopičeno snov v določenem času. Praznično razpoloženje, ki se poloti tudi naj. pridnejŠega dijaka, ni za temeljit študij. Logičen zaključek: božične počit nice so predolge. Ne samo božične. Po velikih počitnicah se redni šol-ski pouk prične prepozno. Prcfe-sorji so res obremenjeni že prej z Izpiti ln pisarniškim delom. Verjetno bi se tudi v tem pogledu dalo prihraniti n* času; naj bo rajši manj izpitov. Profesorji naj bi že med letom bolj pritiskali na dijaka ter sc mu individualni približali, včasih s petico, bolj pogosto pa s prijateljsko besedo. Prijateljska, včasih tudi ostra beseda izgovorjena ob pravem času, mnogo /uleže, Ted slir*i mmajc v tem pogledu pomagati profesorjem. Nuj. no je potrebno sodelovanje profesorja in roditelja, da se dijak pripelje na pravo pot trdega in vztrajnega dela. Kdor količkaj pozna slovenska dijaška središča, kakor je bilo v nekdanji slovenski Gorici in kakršna so danes v jugoslovanskih me. stih in jih primerja s tržaškim, bo prižel do zaključka, da ni tržaško ozračje primerno za študij, da ne vpliva vzpodbujevalno ne na profesorja ne na dijaka in tako ote- žuje delo obema. Ne vplivajo neugodno samo pomanjkanje primernih prostorov in začetne težave, ki so nerazdružno povezane z novimi šolami — da ne govorimo o pomanjkanju učnih pripomočkov — temveč tržaška sredina, recimo o-kolje, ne vzpodbuja k sistematičnemu in resnemu študijskemu delu. Morda je tega krivo trgovsko mesto, morda kaj drugega. Poleg tega je tržaška mladina splošno preveč razbrzdana. Največji nedostatek: Ne dajo nam, da bi si ustvarili organizirano kulturo središče, ne dajo nam dvoran ne prostorov za kul. turne krožke, za prirejanje dijaških akademij itd. Ob zaključku poudarjamo vnovič: Praksa je dovolj jasno pokazala, da italijanski šolski sistem in italijanske šolrke navade niso za Trst, ker ne ustrezajo tržaški kulturni in socialni sredini, kakršno so u-stvarila stoletja. Prilegajo se morda sredini, iz katere so zrastji. Trstu pa ne. To velja prav tako glede razdelitve in izbire učne sno. vi kakor glede odmere pouka, mraza. Kako vse drugače si je predstavljal, da bo preživel svoja zadnja leta. Takole je računal; (•Prejel bom svojo pokojnino, ki mi po vseh pravicah pripada, saj sem vendar vse svoje življenje garal in delal, pa tudi ljudje me ne bodo pozabili*. Sedaj pa dobiva pokojnino, ki znaša celih 600 lir. O, obljubljali so mu že in mu zagotovljali, da bodo poskrbeli za izboljšanje njegovega položaja. Toda kje so že tiste obljube... Danes je sam, zapuščen od vseh, potreben nege in lepe besede, pa mora stati na ulici in prosjačiti. Koliko ljudi gre dnevno mimo njega, ne da bi ga sploh pogledali, kaj še da bi mu dali miloščino. In vendar ga niso vsi popolnoma pozabili. To so tisti ljudje, ki se sami z veliko muko prebijajo skozi življenje in niti ne vedo, kje bodo jutri spali in kaj bodo jedli. Ti imajo z berači največje usmiljenje, ker vedo, kaj je beda, lakota, mraz. In čeprav zelo skromni, so vendarle njihovi prispevki največ vredni, saj jih vendar poklanja siromak siromaku. Kje so sedaj vse tako lepo zveneče besede o socialni pomoči, o bodočem blagostanju, o pomoči starim ljudem? Takšna jc torej skrb odgovornih oblasti za te ljudi, ki so v svojem življenju prispevali z delom za splošni gospodarski napredek? Cesta naj bo torej njihovo zadnje bivališče in skromna miloščina zadnji zaslužek? In «dobroten Marshallovega plana so namenjene tudi tem revežem? Nič manj žalostno ni življenje tistih starčkov, ki preživljajo svoja zadnja leta v raznih ubožnicah. Zakaj ne poskrbijo odgovorne oblasti, da bi prejemali ti ljudje, ki so zaradi bede prisiljeni beračiti, takšne pokojnine ali pa vsaj podpore, s katerimi bi se lahko vsaj skromno preživljali? Lahko bi tudi ustanovili le več raznih domov, v katerih bi imeli reveži zatočišče, da jim na bi bilo treba na stara leta prosjačiti ter se potikati po mestu. Toda odgovorne oblasti ne ukrenejo niti eno niti drugo, samo preučujejo. Ce sc med tem pogoji revežev, med katerimi je tudi mnogo upokojencev, še slabšajo, ni važno; važno je le preučevanje problema samega. 4tukuhjCL Torek 18. januarja Vera Sonce vzhaja ob 7.41, zahaja ob 16.49. Dolžina dneva 9.08. Luna vzhaja ob 21.27, zahaja ob 10.03. Jutri sreda 19. januarja Marij, Hranimir SPOMINSKI DNEVI 1943 so saviujskl partizani osvobodili Solčavo. PRESKRBA Dodatne nakaznice za delavce. Do 25. t, m. morajo delodajalci, ki zaposlujejo delavce pri težkih In najtežjih delih, poslati seznam svojih delavcev, ki imajo pravico do dodatnih živilskih nakaznic, občinskemu prehranjevalnemu uradu v ul, Procureria l. Seznam mora vsebovati ime ln priimek, očetovo ime in naslov vsakega delavca. Brez tega seznama urad ne bo izdal prizadetim dodatnih nakaznic. Urad za živilske nakaznice iz ul. Malcanton se je za nekaj č*** preselil v ul. dei Rettorl 2. Konservlrano meso za bolnike, pričenšl z današnjim dnem prejmejo imetniki dodatnih nakaznic za bolnike (nakaznice z rdečim in črnim tiskom) v pooblaščenih trgovinah po 1 škatlo konservlranega mesa «Horse meat* na odrezke z datumom od 1. do 20. t. m. Cena škatli je 100 In 101 lira. Delitev testenin. Redni potrošniki vseh- skupin in starosti prejmejo z današnjim dnem 2 kg testenin na odrezek IX testenine sedanje živilske nakaznice. Obrok obsega 45 odst. dolgih in 55 odst. testenin Delavci pri težkih in najtežjih delili prejmejo 600 gr testenin za vse odrezke »zakuhaš dodatne živilske nakaznice za januar ter 300 gr imetniki petnajstdnevne nakaznice «vojaške sile* z žigom meseca januarja 1949 na vse odrezke za zakuho. Cena je 100 in 102 liri za kg. Servilio, 84-letni Michel Anton, 25-letna Siega Marija, por. Costa, 74-letna Fontanot Virginija, vd. Padfl-van, 55-!etna Mengasizi Jostpina, por. Vrollo, 75-letna Ceconi Gizela, por. Tomadin, 89-letni Gonia Bruno, 55-Jetni de Srikovič Peter, 65-letni Gautherat Karel, 71-letni Zambon Peter, 83-letna Mlekuš Julija, vd. Nainardi, 66-letna Mermolja Aleksandra, por. Kravos, 87-letna Zic Marija, vd. Bencina. KINO OF KONFERENCA OF. Nocoj ob 30 uri bo konferenca OF za III. okraj. IZLETI SMUČARSKI IZLET POT. V nedeljo 23. t m. priredi PDT kot že javljeno smučarski izlet na Crni vrh. v primeru, da bodo snežne razmere se tako neugodne kot sedaj, bo istega dne smučarski izlet v Sappado. Zato naj se oni, ki bi šli v Sappado javijo do vključno srede 19. t. m. na običajnih krajih. V nedeljo 30. t m. bo smučarski izlet na Crni vrh. Vpisovanje v ulici F. Filzi 10, L vsak dart od 19 do 20, v Rojanu na Trgu Tra i Rivi 2 ter v Ul Settefontane v čevljarni Plrec vključno do sobote 32. t. m. V primeru, da bodo snežne razmere neugodne, bo izlet v Sappado, kar bo pravočasno javljeno. Smučarski vlak v Bohinj «Adria-Express» priredi ob tekmovanju za prvenstvo v zimskem 'športu za Tržaško ozemlje, ki ga organizira športni klub tržaškega Arzenala, izlet • smučarskim vlakom v Bohinj. Odhod iz Trsta 6. februarja ob 3 zjutraj iz Trsta, prihod v Bohinj istega dne ob 7. Odhod iz Bohinja v nedeljo ob 18, prihod v Trst ob 23. Celotni stroški (z zajtrkom in kosilom) znašajo 1000 lir. Vpisovanje pr i *Adria-Expre$s» in športnih krožkih do 28. januarja. ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 16. In 17. januarja 1949 se je rodilo v Trstu 6 otrok, umrlo pa Je 26 oseb. Umrli so: 39-letna Trauner Ema, vd. Previd, 74-letni Taučar Valentin, 58-letna Olavlčič Glorgia, vd. Fait, 53-letna Minas Darlea, 79-letna Sulčič Ivanka, vd Sedmak, 68-letna Giurge-vič Urša, vd. 6'e Rota, 68-letna Pariš Marija, por. Verani, 79-letnt Clal ROSSETTI: 15: »Uporniki ladje Boun-ty», C. Gable, C. Laughton. EXCELSIOR. 15.30: »Meksikanec Pan-cho*, VVallace Beery, Lionel Barry-more. FENICE. 16: «Kavalirji neba*, Veronika Lake. FILODRAMMATICO. 16: «TragiČna skrivnost*. K. Hepburn. ITALIA. 16: »Romeo in Julija*, Norma Shearer, Leslie Howard. ALABARDA. 16: «Dve mesti*, R, Colman. IMPERO. 16: «Druga gospa Carrolls- VIALE. 16: »Frankensteinovi možgani*, Gianni in Pinotto. NOVO CINE. 16: «Bela divjakinjas, F, Jenky. GARIBALDI. 16: »Ponosna Kreolka*/ Maureen 0'Hara. MASSIMO. 16: «Gospa s kamelijami*. KINO OB MORJU, 16: »Modre potln. IDEALE. 16: «Tajna misija*, Spencel Tracy. MARCONI. 16: »Trgovci s slonovo kostjo*. ARMONIA. 15.30: »Gangsterji*, Ada Gardner. ODEON. 15.30: «Ljubimci brez ljubezni*. AZZURHO. 16: »Močvirje smrti*. RADIO. 16: «Nasilje», Belita, Bany Sulllvan in Akim Terairoff. VITTOHIA. 16: «Samo tebi želim vM dobro*, B. Gigli, E. Gramatica. BELVEDERE. 15.30: «MaIi velikan*. VENEZIA, 15: «Parada swinga». ADUA. 15: »Sokoli Rumene reke*. SAVONA. 15.30: «Pilot na MissIssijV piju*. RADIO II TRST IL Torek 18. Januarja 1949. 7,30: Koledar. 7.35: Jutranja glasba. 7.45: Napoved časa, poročila. 8.00: Zaključek. 11.30: Simfonična antologija/ 12.00: Novi svet. 12.10: Pester koncert solistične glasbe. 12.45: Napoved časa, poročila, 13.0: Pesmi in plesi jugoslovanskih' narodov. 13.30: Iz M« zartovih in Haydnovih del. 14.00: Poročila. 14.15: Dnevni pregled svetovnega tiska. 14.28: Citanje večernega sporeda. 14.30: Zaključek. 17,30: plesna glasba. 18.00: Vaški kvintet (pre; nos iz Ljubljane). 18.30: Operne arij* in duett. 19.00: Človek in priroda. 19.15: Baletna glasba. 19.45: Napoved časa, poročila. 20.00: Pevski zbor I* Sv. Jakoba . dirigira Vlado Švara-20.30: Iz domače knjižne police. 20.48! Balalajke. 21.00: Pester večer. 21.3* Lahka glasba. 22.00: Mendelssohni Koncert za violino in orkester. 22.261 Plesna glasba. 22.45: Večerne melodije. 23.15: Napoved časa, poročil*- 23.30: Kaj vam nudi jutrišnji sporedi 23.35: Polnočna glasba. 24.00: 55» ključek. Tržaška borza Zlati šterling 9400, papirnati štelš ling 2000, dolar (telegrafski) 630, (Solar 668, 100 francoskih frankov 140, švicarski frank 170, šiling 19. MALI OGLASI 2ENO, veščo gospodinjstva, nuj 00 išče družina. Naslov na upravi P. & fizkMv-ct Otvoritev smučarske sezone ZDTV Prvi letnik „Novih obzorij" Slovenski knjižni zavod u Ljubljani je začel izdajali kulturno in politično revijo »Nora obzorja*, ki je namenjen prvenstveno severnim obmejnim krajem Slovenije s središčem v Mariboru. To revijo urejuje pisatelj Antcm Ingolič, ki zbira okrog sebe pisatelje, pesnike, publiciste in druge kulturne delati-ce iz predelov, ki težijo k Mariboru. Maribor postaja z rastočo industrializacijo mesto, ki mora imeti poleg svojega dnevnega tiska. ^Mariborskega vestnika». tudi kul-turno-politiino revijo. Zato bo ta relija predvsem obravnavala posebne probleme te pokrajtne ter tako pomagala dvigati in poglabljati nacionalno, državljansko ln socialistično zavest množic. Kar nas še posebej veseli ob pogledu na prvi letnik uNovih obzorij » je predvsem veliko število sodelavcev, pestrost objavljenega gradiva, pesmi, proze, razprav, člankov, ocen in poročil. Ce primerjamo naše lokalne kulturne revije resno občutimo prav ta tako resen problem za naic kraje Pri nas je v zvezi z vprašanjem kulturne revije vedno bolj pereče vprašanje kulturnih sodelavcev, ki 00 bo treba tj bodoče resneje proučiti ter predvsem skrbeli za to, da se vzgojijo v tem smislu mladi ljudje, ki bodo nedvomno poživili kulturno delovanje na našem ozemlju. Kljub pestrosti objavljenega gradiva pa opazimo pri tej reviji, da je problematika severne Slovenije sorazmerno zelo šibko zastopana, razprave in članki, ki se tičejo te pokrajine so večinoma zgodovinskega ali dokumentarnega značaja Poleg treh dobrih političnih člankov imamo še nekaj člankov iz krajevne problematike, kar je pa ne-zadostno, da bi mogla, revija izvršiti do kraja svoje poslanstvo, kajti revija, ki se ukvarja s kulturnimi in političnimi vprašanji, je vedno dolžna odgovoriti na najvažnejša vprašanja svojega kraja. Poleg važnega političnega gradiva, kateremu je treba prišteti članek Borisa Ziherla «Jugoslovanski narodi v letu 1848» in članek Ivana Regenta »Ob stoletnici Komunističnega manife-stas je treba dodati še lepe članke iz leposlovja ter razne pesmi, ki so precej številne, vsebinsko pa kljub sodobni tematiki precej formalistične. Revija je dosegla precej visoko naklado, ki še narašča. Nje na razširjenost pa sama govori o njeni pomembnosti in o važnosti njenega obstoja na naši zapadni meji. CAT ti je osvojil otvoritveni pclcal V Sappadi so bile v nedeljo otvoritvene smučarske tekme, katere je priredil smučarski odsek ZDTV v teku ua 8 km. Nastopilo je 29 tekmovalcev raznih športnih društev in poleg »ta-rejših tekmovalcev, ki jih poznamo že z lanskoletnih tekmovanj, s« je teh tekem udeležilo tudi lepo število novih, mnogo obetajočih mlajših smučarjev, ki se bodo razvili v prvovrstne moči, ki bodo delali preglavice starejšim rutiniranim smučarjem. Ze pri tem tekmovanju so se nekateri teh mlajših odlično izkazali ln ogrožali prva mesta starejšim. Tako sta iznenadila mlada obetajoča tekmovalca Zustovic od CAT-a in Pavletič (Planinsko društvo), ki sta zasedla drugo odnosno tretje mesto. Proga je bila izpeljana v krogu dolgem 4 km, katero so morali dvakrat presmučati. Številni gledalci-smučarji so z zanimanjem lahko sledili poteku tekem in ostrim borbam posameznikov na progi. Organizacija tekmovanja je bila dobra in ni bilo nikakih pritožb s strani tekm(4Raleev. Tehnični rezultati so naslednji: 1. Mauri, CAT, 0.52.55; 2. Zusto-vicb, CAT, 0.53.32: 3. Pavletič, Pia ninsko društvo, 0.55.54; 4. Levini, Arsenal, 0,57.11; 5. Poggi, Arsenal, 1.03.01: 6. Vesel, Planinsko, 1.04.02; Tomat, CAT, 1.07.29; 8. riego, Arsenal, 1.08.30; 9. Zecchin, S, Mavco, I.09.38; 10. Giraldi, CAT, 1.14.15; II. Zivic, Planinsko, 1.15.34; 12. Sancin, Arsenal, 1.15.39. MOŠTVA: 1. CAT, v 2.53.56; 2. Arsenal. 3.08.42; 3. Planinsko društvo 3.15.30; 4. S. Marco 3.55.35. Otvoritveni pokal ZDTV si je priborilo moštvo CAT-a, ki je postavilo tudi največ tekmovalcev. Na cilj je prišlo 22 tekmovalcev. Košarka Col Ilva na drugem mestu Moštvo Col Ilva si je z ne >pčh kovano zmago nad Tomažičem priborilo drugo mesto v lestvici in s tem tudj pripravilo položaj za no va presenečenja. Arzenal bo moral trdo braniti svoje prvo mesto. Izidi nedeljskih tekem: Moško prvenstvo: Col Ilvg . TO mažič 27-19; FMSA - Dijaško FE 34-25; Arzenal - Skoljet 38-31. Zensko prvenstvo: DSZ - Kop« 32-8. Odbojka Za pokal Tiskarjev V nedeljo sta se na igrišču To1 mažiča srečala Dijaško FD in Tb' varna 6trojev v lekmi za tretje ib četrto mesto v odbojki za pokal Tiskarjev. Zmagala jr ekipa Dij*' žkega FD z 2-1 in si tako priboril* tretje mesto. Rojan pripravil presenečenje Ocenjevalna lestvica se bistveno ** J mnogo spremenila 1-0 je rezultat tekme med tkipj Tovarne strojev in Bojanom, ki 3® s svojo nepričakovano zmago P°* stavil svojega nasprotnika s skorERN°. 17: ^skušnjava«, M. Obe-tngn., m G. Brent. p • «Ubežniki zakona«, G. VlTTon,in N’ Hamilton. - '-'RIA i7; «viak norcev«, W. park RIA, er in M. Champ. trije delegatje za bližnji državni kongres partizanov v Benetkah. O volivnem postopku in o volit valj . samih bomo spregovorili še prihodnjič. V zvezi s tem, naj še pripomnimo, da se nekateri slovenski delegati niso zavedali važnosti in pomena kongresa ter so odšli domov še preden je bilo zaključeno njegovo delo in še pred volitvami. To ni ravno najboljše spričevalo zanje in pričakujemo, da se bodo prihodnjič bolj zavedali svoje dolžnosti ter tako prispevali tudi k boljši obrambi svojih pravic, ki jih bomo dosegli le, če bomo nastopali složno in vztrajno kakor za časa borbe. Poleg zgoraj naveuenih nabiral nib akcij je dobil odbor še naslednje prispevke za brezposelne: slovenska nižja in višja gimnazija: 19.034, ženska srednja šola 14.360, tehnično industrijska šola 29.042, občinski uslužbenci 120.900, strokovna šola «Favetti:> 14.060, uslužbenci pri šolskem skrbništvu 9.975, šolsko nadzorstvo v Gorici 4.500 in še nekaj drugih manjših zneskov. Tudi zastopnik italijanske čitalnice je obljubil, da bo skušal organizirati koncert za brezposelne v čitalnici. Enako so obljubile tudi nekatere druge ustanove, da se bodo zanimale in organizirale prireditve v korist brezposelnim. V Gorici je 3438 vpisanih brezposelnih Pretekli petek so imeli v beli dvorani goriške občine člani odbora za podporo brezposelnim svojo drugo sejo, ki so se je udeležili tudi zastopniki industrijcev, pokrajinskega urada za delo, Delavske zbornice Svobodnih sindikatov, brezposelnih, ECA, škofijskega ordinariata itd. Zastopnik ECA je pri »tej priliki povedal, da je vpisanih v seznam brezposelnih v goriški občini 3438 ljudi. Prav gotovo pa je njihovo število še večje, ker niso vsi vpisani v tem seznamu. Ta teden se bo sestal še pododbor, ki bo začel s pripravljalnim delom za razdeljevanje podpore brezposelnim. Zastopnik Delavske zbornice je predlagal, naj bi prefektura izplačevala podporo brezposelnim raje v denarju kakor v blagu, ker je to najlažji in najbolj učinkovit način za podpiranje in ker brezposelni sami tako želijo. Nabiralna akcija v nedeljo 9. t. m. je dosegla 8210 lir, kar je brez dvoma zelo malo. Tudi bloki s kuponi, ki so jih prodajali pri blagajnah kinov in po javnih lokalih, niso dosegli zaželenega rezultata in zato bodo njihovo prodajo še podaljšali. Odbor je sklenil, da bo naprosil tudi škofijski ordinariat, naj bi prihodnjo nedeljo po cerkvah propagirali podporno akcijo za brezposelne. Šahovske beležke ISTRA Dvoboj, V soboto ob 17 je bil v kavarni Ljudskega doma v Piranu šahovski dvoboj med moštvom Pirana in Portoroža proti Kopru na 8 deskah. Za tekmo je vladalo na obeh straneh silno zanimanje. Oboji so pričakovali, da bodo porazili nasprotnika 100%. Ves čas tekme so oblegali mize številni kibici iz Pirana, ki so napeto čakali izida. Po nekako dveh urah je bil boj končan z rezultatom 4:4. Na prvih štirih mestih so bili domačini poraženi, na ostalih štirih pa so zmagali. Zaenkrat je kar prav tako; pri revanšni tekmi v Kopru pa bodo Koprčani (tako so vsaj obljubili) dokazali, da so močnejši in takrat bo mogoče res 8:0 za Koper. Ustanovitev centralnega kluba. Na seji pripravljalnega odbora 12. t. m. se je pokrenila akcija za organizacijo šaha v Istri Tu so bili sprejeti sledeči sklepi: povezati vse šahiste v enoten klub s pododseki (Izola, Piran, Portorož in Buje); povsod pričeti splošni turnir 1- februarja in pripraviti vse potrebno za občni zbor. Zdaj vpisujejo člane. Turnir bo povezal vse motne in šibke šahiste, jih kvalificiral in po nadaljnjih turnirjih odbral moštvo, ki bo zastopalo pri bodočih tekmovanjih istrski žah tudi izven naših meja. Danes seja pripravljalnega odbora. Danes ob 16 bo seja pripravljalnega odbora šahovske sekcije v Kopru na sedežu ZDTV (UCEF). Vabljeni so vsi člani ter delegati iz Ižole, Pirana in Portoroža. Brzoturnir za prvenstvo januarja. Opozarjamo vse šahiste, da bo danes (torek) v Kopru splošen brzo-tumir za prvenstvo meseca Januar-a. Roparji so odnesli 100.000 lir Pretekli petek zvečer ;-ta vdrla v stanovanje mlekarja Aleksandra Petarina v Blanchisu pri Moši dva roparja s samokresom. Malopridneža, ki sta imela obraz pokrit s črno ruto, sta g samokresom zagrozila vsej Petarinovi družini, ki se ni smela ganiti iz kuhinje. Eden izmed njiju je stražil, medtem ko je drugi urno odšel v zgornje prosto re stanovanja, kjer je vse prebrskal in odnesel 100.000 lir. Ko je ropar iztaknil denar je z žvižgom poklical tovariša, ki je stražil v kuhinji, in oba sta urno izginila v temi. To je že drugi roparski napad, ki ga je Petarin moral prenesti. Pri prvem tatovi niso imeli sreče. „11 Lunedi" išče dlako v jajcu h &>mina Včerajšnji Ml Lunedls ve povedati, da se v nezmanjšanem tempu nadaljujejo dela za izgradnjo Nove Gorice. (Vsekakor zanimivo prizna, nje potem, ko je prejšnji mesec neki drugi časopis njegove vrste oznanil popoln polom gradnje tega mesta in ukinjen je vseh del, o. ur.). Poročilo nadaljuje in pravi, da se je pripeljalo v nedeljo zjutraj ob 7.20 z vlakom iz Ajdovščine 300 delavcev. Pisec jih pomiluje, ker pravi, da so morali iti peš s severne postaje v Solkan. Prepušča, mo Goričanom, ki poznajo dobro to razdaljo, da sami presodijo o zemljepisnih pojmih tega časopisa, ki pomiluje ljudi, ker «morajo» napraviti nekaj sto metrov ceste peš, namesto da bi se peljali z avtobusi ali pa bi morali po nje morda celo z letali. Agentova nespretnost V nedeljo se je po nesreči rani) 25-letni agent javne varnosti Anton Di Salva tore, ki je ta dan služboval kot obmejna straža na meji pri Doberdobu. Mladenič je namreč hotel spraviti svoj samokres za pas, ko se mu je ta nenadoma sprožil in ga ranil v levo nogo. Agenta je Zeleni križ prepeljal y občinsko bolnico Brigata Pavia. Obsojeni emigranti. Prejšnji teden smo pisali o petih Sicilijancih, ki jih je policija zasačila, ko so hoteli preko meje v Jugoslavijo na delo. Pred par dnevi so jih na krminski sodniji obsodili vsakega na 2 meseca zapora in 10.650 lir globe. Bazen enega izmed njih, Cor-bina, ki je bil že kaznovan, so bili vsi ostalj obsojeni pogojno. Z Vrha Zamrlo arasuetno ihiljenjc. Ze več časa se iz naše vasi ne oglaša mo v časopisju in tudi naše kulturi no-prosvetno življenje spi spanje pravičnega. Sicer smo imeli svoj pevski zbor, ki ga je vodil učitelj iz sosedne vasi. Odkar pa nima ta več časa, da bi nas obiskal, tudi pevskih vaj nismo imeli več. V naši vasi imamo učitelja in učiteljico, s katerima pa si nismo nič na boljšem, ker nam pri našem kulturnem delu nič ne pomagata. Morda mislita. da je za učitelja delo končano, ko je zapustil šolske prostore, in da se jima ni treba brigati tudi za prosveto in izobraževanje od- ALI SI ZE NAROČNIK cPRIMORSKEGA DNEVNIKA* raslih vaščanov, ali p.a se sama zavedata, da jima ljudstvo ne zaupa in zato ne marata v njegovo sredo. Iz poročiia pokrajinskega komisarja-. 33 občin je prišlo pod Jugoslavijo in 9 pod Italijo • Konec potujčevalnih otroških vrtcev Kakor smo že poročali, je prejšnji ponedeljek predal svoje posle no voimenovanemu pokrajinskemu svetu dosedanji pokrajinski komisar, ki ga je pred 14 meseci imenoval goriški prefekt na čelo pokrajine. Ob tej priliki je odstopajoči komisar comm. Castagnoli prečital obširno poročilo o pokrajinski upravi za časa njegovega uradovanja, iz katerega posnemamo nekatere zanimivosti. Čeprav je imel prefekturni komisar po zakonu pravico in polno moč predsednika in pokrajinskega sveta, vendar, pravi poročilo, je bilo njegovo delovanje urejeno tako, da ne bi imelo kvarnih posledic za delo bodočega pokrajinskega sveta. Samo v nujnih zadevah je napravil izjemo, da bi ne nastala večja škoda. , V svojem nadaljnjem poročilu navaja spremembe, ki so nastale v zunanji strukturi goriške pokrajine po podpisu mirovne pogodbe in ko so stopile v veljavo nove državne meje. Goriška pokrajina je imela pred septembrom 1947 v celoti 42 občin, od katerih jih je prišlo 33 pod Jugoslavijo in samo 9 pod Italijo. K tem je treba prišteti še devet občin, ki so jih priključili k goriški pokrajini od bivše tržaške (Tržič, Ronke itd.), tako da ima sedaj naša pokrajina vsega 18 občin. V starih mejah je znašalo število prebivalstva preko 200 tisoč ljudi, medtem ko so jih našteli 31. oktobra lani približno 130 tisoč, vštevši prebivalce Tržiča in ostalih osem občin, ki so prej spadale pod Trst. Od celotnega števila cest, ki jih je bilo 142 km, jih je prišlo nad polovico pod Jugoslavijo in jih ima pokrajina v sedanjem obsegu še 72 (vštevši one, ki smo jih dobili od Trsta). Da bi bolj zaokrožili okrnjeno pokrajino, je tudi comm. Castagnoli predlagal, da bi bilo treba priključiti okraj Cervinjan in občino Chiopris—Viscone, kraje, ki so bili leta 1923 odtrgani od goriške pokrajine. Poročilo navaja dalje, da so bile po 8. septembru 1943, ko je Italija kapitulirala, uvedene v upravi posameznih občin številne upravne spremembe, ki so jih vpeljali najprej Nemci, potem Jugoslovani in končno Anglo-američani. Te razlike so v zadnjih 14 mesecih polagoma odpravljali in zopet uvedli italijanski sisitem občinske in pokrajinske uprave. Glede premoženja pokrajinske uprave pravi poročilo, da ga je en del pripadel Jugoslaviji in so ga zato črtali iz svojega imovinskega seznama. Med takimi objekti navaja: sanatorij za jetične v Idriji, proti-tuberkulozni dispanzer v Tolminu, oprema za dispanzer V Ajdovščini in oprema nekaterih italijanskih otroškiii vrtcev, ki so jih razpredi: po slovenskem ozemlju za časa fa šižma. Prav tako je pokrajinska uprava izgubila dispanzer v Komnu in gozd v Rožni dolini. Poročilo omenja dalje nekatere objekte, ki jih je prejela pokrajina od Trsta, med katerimi je nekaj šolskih poslopij ir* orožniških vojašnic, poleg di.renzerja proti tce v Tržiču. Vendar pa zaradi tehničnih ovir Trst teh poslopij še ni v celoti predal tukajšnji upravi. Računi, ki jih je imela pokrajina z občinami, sedaj pod Jugoslavijo, so bili že urejeni in tako tudi vprašanje njihove vojne škode in škode, ki je bila povzročena na premoženju vsled vojaške okupacije. Dalje navaja poročilo razna popravila, ki so jih napravili v tem času na uradnih poslopjih in za katera so potrošili 14 milijonov in 688 tisoč lir. Med deli, ki so v načrtu z zunanjo pomočjo, je predvidena tudi izgradnja nove vojašnice za goriške gasilce, ki bo po proračunu stala okrog 80 milijonov, da. lje graditev dispanzerja v Krminu, ki bo stal 16 milijonov, povečanje onega v Gorici s stroški v višini 8 milijonov in 200 tisoč ter še načrt, ki pa še ni dokončno izdelan in odobren, za nov realni licej, ki bo stal okrog 100 milijonov. Izvedbo vseh teh načrtov je prepustil komisar seveda novemu pokrajinskemu predsedniku in njegovim svetnikom v izvedbo. ULICA C. BATTISTI 301/a PRITI. . TEL. 70 ISTRSK I DNEVNIK PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PR.MORSKEGA DNEVNIKA V KOPRlT Praznik p viških zadrugarjev Prej M z orožjem - danes borci v r; ;1 45 v zadrugi včlanjenih družin ima 43 glav živine, 120 prašičev, cele jate perutnine, 2 traktorja, 20 plugov, moderne stroje in tovorni avto Nekdaj skoraj pozabljena, daleč od sveta odmaknjena revna istrska vasica Puče nad Dragonjo, je do živela v nedeljo svoj veliki dan. Sprejela in pozdravila je v svoji sredi ne samo ljudstvo in predstavnike ljudske oblasti iz cone B STO, temveč tudi tovariše iz Trsta, ki so prišli, da prispevajo U- velikemu prazniku puških zadrugarjev: drugi obletnici ustanovitve kmečke obdelovalne zadruge in otvoritvi zadružnega doma. Ze pred vhodom v vas, ki je bila okrašena z zastavami, je udeležence pozdravljal velik slavolok z napisom: «Skupno delo — skupen sad!» Ta preprost pozdrav je povedal vse. Nič drugega ni bilo potreba omenjati v govorih, ker je bilo v vasi vidno in otipljivo. Zadružni dom, ki je poleg drugega dokaz skupnosti, se je spremenil v pravi če-beljnjak, kjer si dobil vse, kar je zahteval človek. Proslava se je malo zavlekla, ker so ljudje stalno prihajali od vsepovsod. Komaj deseti del udeležencev je dobil prostor v šoli, kjer so bili slavnostni govori in nato kulturna prireditev. Razvoj in izboljšanje, ki so ga puški zadrugarji dosegli, najbolj jasno osvetljujejo naslednji podatki. Z ustanovitvijo zadruge so ti ljudje napravili tisto odločno gesto kakor partizani, ki so odšli v gozdove z geslom: smrt fašizmu — svobodo narodu! Tudi puški zadrugarji so s tem stresli z ramen vso suženjsko preteklost in kot izkušeni, dozoreli ljudje zajadrali v novo skupnost s trdno zavestjo, da bodo skovali boljšo usodo in lepše kul-turnejše življenje kot jim jo je prej pisal tujec — fašist. Idejo je vžgalo 8 borcev, bivših partizanov. Zadruga je zaživela z 18 družinami, ki so vložile v skupnost vse: zemljo, živino, orodje, ljudi in vso dobro voljo. Novo življenje so pričeli z geslom: skupni napori, skupno izboljšanje! Začetni iz-gledi niso bili veliki, ker je vsa skupnost posedovala le 13 suhih krav, 8 telet in par lesenih plugov. Vse kar je ostalo požrešnemu roparju imetja, svobode in tudi jezika — nacifašistom. Lahko bi imenovali, da je bil to pravi korak drznosti — jurišanja v novo in boljše. Polno je bilo argumentov za tistih par kulakov, ki so se že naprej veselili poloma, kot da je ta neizbežen. Zgodilo pa se je ravno nasprotno. Zmagala je odločna volja zadrugarjev in potrdila razvojno resnico: v skupnosti je moč! Danes je v zadrugi 45 družin, ki imajo 13 volov, 30 krav, 120 praži-čev in jate kokoši, rac in gosi. Delovno orodje je 20 železnih plugov, 2 traktorja, 1 moderna motorna mlatilnica s stiskalnico, stroj za ža-ganje drv, slamoreznica na motor, tovorni avto s prikolico in več raznega drobnega kmetijskega orodja. Za kletna opravila pa popolne stroje s črpalko. Vinski pridelek je s prvotne količine 150 hi poskočil na 450 hi. Tudi drugi kmetijski pridelki zaznamujejo porast od 30 do 50 odst. Letošnji kosmati dohodek računajo na 5 in pol milijona lir. Za puške zadrugarje je bil poleg velikega števila udeležencev, ki so prišli na proslavo, izreden dogodek, da so prvič, odkar pomnijo, privozili v vas avtobusi in pripeljali ljudi iz tistega Trsta, kjer se dan na dan bije borba med dobrim in slabim, med idejo delavskega razredB, Ki hoče svoje pravice in med tisti-W hoče svoje pravice, in med tistimi, ki mislijo, da te pravice pri-tičejo samo nekaterim. Tako je prišla do izraza povezava ljudi iz mesta in dežele. Udeleženci iz Trsta so na licu mesta videli napredek in veliko izboljšanje, ki so ga puški zadrugarji dosegli v kratki dobi dveh let. Ugotovili pa so je neke.i več: kako so si zao ugarji ustvrrili Vf-hko r,>dsebojno soglasnost in ia-zomevanje. Slišali io enega izmet ustanoviteljev zadruge, ki je pripovedoval: «Nismo zato stopili v rk-P-nost, da bi se kregaM, temveč da bomo eden za drugega delali in sl tako izboljšali prejšnje težko gospodarsko stanje«. Vsi, ki so se udeležili praznika puških zadrugarjev, so odnesli s seboj žive dokaze, da se tu gradi nekaj novega, ki ima veliko prihodnost. Videli so uspehe in napredek, ki bo v prihodnje še večji, ker so vse začetne težave že premagane. Tatvine kolesa Grbac Ivan iz Sy. Lucije je bil 15. t. m. po opravkih v Piranu. Pripeljal se je s kolesom, katerega je pustil 2 uri brez nadzorstva, ko je sel po opravkih Ko se je hotel odpeljati, kolesa ni bilo več. Kolo Je črne barve in ima tovarniško številko 67.080. Tatvino je prijavil na poveljstvu NZ. Pijani razgrajač V petek zvečer je bil v Ižoli aretiran Bertetič Natale, ker je v pijanosti razgrajal in motil mirne pasante. Organi NZ so ga čez noč pridržali na postaji, da se je streznil. Drugi dan so proti njemu vložili prijavo ter ga izpustili. Prijeti tihotapci Na prehodu čez Serminski most jg v soboto y zgodnjih urah prijela NZ 7 oseb, ki so se hotele vtihotapiti z blagom v cono A. To so Krevatin Justina in Anica, Perosa Marija, Lidija in Ida, Glavina Lidija in Kerin Olga. Pri sebi so imele 1.381 jajc, 1.120 cigaret, l kg mesa, 2 in po! 1 vina, 6 in pol 1 žganja ter 1 kokoš. Proti vsem je uvedena preiskava, ki bo razkrila njih organizirano škodljivo delovanje. Citajte in širite Primorski dnevnik! zaseflanie orožnega plenoma flSizz Žene bodo prispevale k gospodarskemu dvigu Istrskega okrožja ter okrepile SIAU Zadnjo nedeljo je zboroval v Kopru okrožni plenum ASIZZ. Naše antifašistične žene posegajo v kulturne, politične, socialno-gospodar-ske in vzgojne probleme ljudstva, zato so bila njihova poročila o delovanju zelo zanimiva. Značilno je, da so bile še nedavno borke in aktivistke in so stale v prvih vrstah narodnega odpora proti nacifašistič-nerau sovražniku. Neštete so bile .mučene, preganjane in zaprte ter so umirale v koncentracijskih taboriščih. Istrske žene niso nikoli prej v zgodovini pokazale take odpornosti, požrtvovalnosti iu zavesti za skupnost, kot v osvobodilni borbi. Lepa in svetla stran naše zgodovine je popisana z njih junaštvi. Preizkušene in prekaljene opravljajo tudi danes svoje pomembno in koristno delo, o katerem so poročale na nedeljskem zborovanju. Tega so se udeležile skoro vse delegatke, dalje tajnice sektorskih odborov ter baz, skupaj uekaj nad 200. Po otvoritvi sta kot zastopnice tržaških žena pozdravile zborovanje tov, Alma Reschitz v italijanskem in tov. Valerija Kocjančič v slovenskem jeziku, obe članici izvršilnega odbora ASIZZ v Trstu. Želeč zborovanju čim več uspeha, sta poudarili, da imajo žene v coni B vso moralno in materialno podporo Vojne uprave JA in ljudskih oblasti, med tem ko oblasti v Trstu ne kažejo razumevanja za težave in težnje ljudstva, ki ga izraža v eni svo-jih najmočnejših organizacij in to je ASIZZ. V nadaljnjih izvajanjih sta pozivali zbrane na enotnost delovanja, ki naj ima svojo osnovo v slovensko » italijansko - hrvaškem bratstvu! Zborovanje sta pozdravila tudi tov. Gino Gobbo v imenu CK KP STO-ja in tov. Turkovich za okrožni odbor ES. Tov, Gobbo je izjavil, da bo dala KP organizaciji ASIZZ vso potrebno podporo in želi, da bi istrske žene uresničile svoj delov-ni načrt, ki so sl ga zadale za leto 194S. Kot prva točka je bil na dnevnem redu referat tov. Beltram Žive o izkušnjah in nalogah ASIZZ v Istrskem okrožju. Uvodoma je poudarile, da bi 1. 1948. lahko ime- novali leto tehtanja sil in sposobno- i sti ženske organizacije. V tem letu so stopile žene na pot borbe proti težavam, ki so bile na gospodarskem polju. Uspehi te borbe so vidni v tem, da so naše tovarne pričele delati s polno paro, pri čemer zaposlujejo toliko delavcev kot pred vojno in proizvajajo za domače potrebe in za izvoz! Tov. Beltramova je podčrtala velik razmah, ki ga je v preteklem letu doživelo naše zadružništvo. Razširila se Je mreža kmetijskih nabavno-prodajnih zadrug, ki jim je uspelo, da so v mesecih letine odkupile ves pridelek sadja in zelenjave. S tem so izginile dolge vrste ljudi, med katerimi je bila večina žena, ki so hodile že ponoči s svojimi pridelki na pot v Trst, da bi jih ondi, prodale. S tem v zvezi je uvedla ljudska oblast ve-• zane cene, ki zagotavljajo kmetu, da sl bo za svoje pridelke zopet nabavil potrebne industrijske proizvode, prebivalcem v mestih pa daje možnost, da pridejo na trgu do zelenjave, sadja, rib itd, Nad 700 milijonov lir za dvig gospodarstva Istrske žene so tudi tiste, ki premagujejo trmasti odpor nekaterih vaščanov, za katere pomeni kmetijsko zadružništvo konec kopičenja bogastva na račun malega in srednjega kmeta. Od žen je zopet odvisno, ali bodo prispevale k teniu, da se naše zadruge in trgovine usposobijo ,da bodo nudile prebivalstvu resnično vse potrebno. Ce se to do danes ni povsod zgodilo, je krivo to, da še ne deluje dovolj dobro naša trgovinska mreža, naša distribucija. Blago ostaja predolgo v skladiščih, v prodajo ne pride v pravem času, premalo je še trgovin. Toda glavno je to, da vsak pošten deloven človek uvidi, da se njegov položaj iz dneva v dan izboljšuje. Pri tem ne smemo pozabiti, da je to izboljšanje pri nas odraz napredovanja narodov FLRJ na njihovi poti v socializem. V nadaljnjem delu svojega poročila je tov. Beltramova opozorila še na dejstvo, da je v tem letu določil naš okrožni ljudski odbor za investicije, ki bodo omogočile velik dvig našega gospodarstva 413 milijonov lir, h kateremu lahko dodamo še kapital, ki ga bodo v trgovino in proizvodnjo vložila velika gospodarska podjetja y našem okrožju in ki znaša nad 300 milijonov lir. Iz lastnih in iz izkušenj delovnega ljudstva v SZ in FLRJ vemo, kakšne čudeže dela ljudstvo, če k investicijam doda še svojo delovno silo s trdnim namenom, da ustvari čim večjo vrednost. Dosegli bomo uspehe, ki nam jih bodo ob koncu tega leta zavidali. Delu za gospodarski dvig Istrskega okrožja, tako je končala tov. Beltramova, se bodo pridružili vsi pošteni ljudje. Pol uspeha vseh naporov je odvisno od istrskih žen, ki to odgovornost sprejmejo ter »e obvezujejo, da bodo napotile v ASIZZ kakor tudi v SIAU nove žene. S tem bodo okrepile našo ljudsko fronto — fronto dela, organizirale ženske delovne brigade, prispevale povsod, kjer bodo skupni interesi zahtevali od žen delo. V ta namen bodo dale ženske organizacije najboljše žene, da se bodo Izučile, da bodo lahko pomagale voditi to veliko delo. Poročilo tov. Žive, polno lepih in globoko zasnovanih misli, je naletelo pri vseh navzočih na enotno odobravanje! Sledilo je poročilo tov. Elie Crol-lini, tajnice okrož. odbora ASIZZ za Istro o delovanju ženske organizacije v letu 1948 in o njenih nalogah v prihodnjem letu. Ker vsebuje to poročilo važne in zanimive statistične podatke, ga bomo priobčili naknadno v izčrpni obliki. Dodamo še to, da je posameznim referatom sledila živahna diskusija. Pred zaključkom zborovanja sla bila soglasno sprejeta sklepa, s katerima se odobrava delovni načrt ASIZZ za leto 1949., kakor tudi, da bo ASIZZ zastavila vse sile, da sc bo prihodnjih volitev SIAU udeležilo 80 odst, istrskih žena. Smrt pod sodom vina V soboto ob 9 zjutraj je šel gostilničar Tagliapietra Ottone iz Strunjana z vozičkom, katerega je peljal osliček, po vino v kraj Goli hrib. Tam je pri Miklavčiču Ivanu kupil potrebno količino vina in se takoj napotil domov. Ker pa je stranska pot, ki vodi na glavno cesto, zelo ozka, mu je Miklavčič uslužno priskočil na pomoč in ga ta del poti spremljal. Ottone je bil poleg osla, Ivan pa poleg sodov. Nesreča je hotela, da se je voziček prevrnil in je sod pudel na poleg hodečega Miklavčiča ter ga zmečkal. Bil je na mestu mrtev. Pokojni je bil star 47 let, poročen in zapušča ženo ter dve hčeri. Renn n i odbor istrskega okrož-haslo.) "ud.ikega odbora je Izdal uednji pravilnik: V _ . , L H- skih vristojnost krajevnih Ijud-kon,u?r 0ro,J alt stanovanjskih Pn krajevnih ali mestnih tkih odborih kot stanovanj- u«e °rJ>anov I. stopnje spadajo mi zaaove oz. ukrepi, s kaleri-knju. Prizna, spremeni alt ukine fileti”0 Pravica ali v odloku ute-stann?1 ^Posredna korist glede Pran i1' in poslovnih prostorov. hra- 0 sPoda nakazovanje skih \ stanovanj ah stanovanj-a>. . delov, praznih prostorov, Uailntve dosedanjih uživalcev doi,?Žart’ In izvedba preselitev, fie rti najemnin z a dodelje-selit.. s,anovanj. prisilne iz- seliti' odločanje o stroških i> lVe ali prešel11 ve. p . 2. čl. Viš:,pristojnost okrajnih JO in »tani *tanovanjskih komisij kot spM„an)sk!h organov II. stopnje Odlom, ruvanje pritožb zoper skih Prvostopnih stanovanj-stop^onov in odločanje na I- stL0 Izpraznitvah zasedenih Čelik ni- Poslovnih prostorov ali dou 2(0radb v kofist javnih ura-veg*-Jer gospodarskih podjetij b) „Ba lavnzga interesa; prn,. Preureditvah stanovanjskih njih ,r,0v v Poslovne prostore in ra^ v nestanovanjst-e čle„.,e v »mltlu IS.. 19. in 20. fiih stanovanjskih in poslov- Prostorih V . s- «- ta Otn iz vrtilnega odbo- rta lil sPada relevanje pritožb ne zoper vse prvostop- fiou ,,oi°0 stanovanjskih Orga-'L stopnje. Cio ne stanovanjske komisje je treba izbrati tako, da so v vsaki komisiji zastopani organi ljudske oblasti, ustanove in podjetja večjega javnega interesa ter množične organizacije, zlasti, sindikati. Stavilo članov komisije se odloči s posebnim ozirom na velikost mesta, trga, kraja in na obseg ter važnost stanovanjskih vprašanj, k.( jih bo treba reševati. Stanovanjska komisija šteje najmanj 3 člane. Ce to število ne zadostuje, se imenujejo še nadaljnji. 5. čl. Stanovanjski organi imajo pravico razpolagati z vsemi stanovanjskimi in poslovnimi prostori, razen s stanovanji v stavbah, ki jih upravljajo javni organi ljudske oblasti in podjetja večjega javnega interesa, (e so bila zgrajena za njihove delavce in nameščence in so danes zasedena. S takimi stanovanji razpolagajo (to je. odločajo o dodelitvah stanovanj, o utesnitvah in preselitvah v območju teh stanovanj) organi ljudske oblasti ustanove in podjetja večjega javnega interesa, sami v sporazumu s sind’kalno podružnico. S. čl. Stanovanjske zadeve se morajo obravnavati kot nujne. Stanovanjsko komisijo todi predsednik. Kadar je.odsoten ali zadržan, aa nadomešča podpred- ^Predsednik stanovanjske komU sije skrbi za redno reševanje -div in sestavlja Pommezne tričlanske senate, ki odločajo novanjskih zadevah- »irHti Seje senatov se morajo vršit, po vrdrebi. kakor to odtoči Pred- Stf^edmk senata ati komisije odredi člana, ki naj predse- I Pravilnik za Izvajanje odloka o stanovanjskih in poslovnih prostorih duje posameznemu senatu, če ne predseduje sam ali podpredsednik. Člani senata so poročevalci za posamezne stanovanjske zadeve, kakor to odloči predsednik senata ali komisije. V ta namen se morajo že pred zasedanjem senata seznaniti z zadevami, o katerih bodo na sejah poročali. 7. čl. Člani senatov morajo redno prihajati k sejam.. Ako so zadržani, morajo predsedniku sporočiti zadržke, da na njihovo mesto imenuje druge člane ali preloži sejo, če imenovanje drugih članov di mogoče. S. čl. Član senata, glede katerega nastanejo izključevalni razlogi po 22 čl. odloka o stanovanjskih in poslovnih prostorih, je dolžan o teh razlogih takoj obvestiti predsednika komisije, da na njegovo mesto določi drugega člana. Ako izključevalni razlogi pridejo na dan šele na zasedanju, odloži predsednik senata zadevo, na katero se ti razlogi nanašajo in jo odstopi drugemu senatu, 9. čl. Ljudski odbor dodeli komisiji, ki pri njem posluje, izmed svojega upravnega osebja tudi tajnika in potrebno druao administrativno osebje. Tajnik vodi administracijo komisije. pripravlja spise za seje senatov se udeležuje sej in vodi zapisnik ter po odredbah in navodilih predsednika senata, oz, redim jrinr^hbi 20 t^imerno i> i ? senatov in sklepov komisije kot celote 10. čl. “mata tel sklepe komi-tlLivP°^PUSU'e}a Predsednik in ^ .P°,dP'-?ovanje dopisov tajnika iahko pooblasti rr / , 1L £l' k} sam opravlja lZhČZ ^f^’‘omnJSkega organa. Posebnega usluž-del4°vnim področjem taj- ,~Ia fn . stanovanjskih komisi-uspešnosU dela. potrebno 12. čl, čeFrse^edp}0ii- iUin senata skli-, ° otvoritvi se prečita podloži 50 Ji treba reiiti na Sv*“ *” ffs&r1, nikVZt*: na, sasedanju je taj- drun iCr te»° ni> pa arug administrativni uslužbenec. n j 12. čl. odre^ili0^ član senata lahko odredi potrebna zasliševanja v J J*vajanjem dokazov o trd.tvah strank, kolikor je to po-trebno zg razčiičenje stvari. prtže in izvedenec rŽčjfllL kom.sije. če po- ah predsedujoči član senata ali predsednik komisije ne zaj P°trebno, da se ti do-t 1**6 senatom- Ce Je potrebno, »t odredi ogled na kroju, samem, vendar se to o-pravlja po poizvedOvalcih. Za vsak ogled stanovanja je potreben pismen nalog stanovanjske komisije ali ljudskega odbora, ki ga mora poizvedovalec poprej pokazati najemniku stanovanja ali najemnikovim družinskim članom. Ce je najemnik odsoten ali če je stanovanje prazno, pa hišnemu upravitelju. Brez upravičenega razloga ne sme biti nobeno stanovanje več kot trikrat pregledano. 14. čl. O vsaki zadevi, o kateri je senat odločal, se sestavi zapisnik, ki mora obseaati datum seje, označbo komisije in senata z navedbo navzočih članov in zapisnikarja, vsebino in potek razprave, izid glasovanja, kratko utemeljitev spreietega mnenja in morebitno posebno mnenje, 15. čl- Višje stanovanjske komisije poslujejo smiselno po prednjih določbah. 16. čl. Krajevni LO ki sami opravljajo zadeve stanovanjsk h organov, odločajo v stanovanjskih zadevah na svojih rednih sejah Pri tem se ravn jo smiselno po prednjih določbah. 17. čl. Za stanovanjski prostor velja vsak prostor. M le primeren za redno prebivanje ali ki se da takoj ali z majhno preureditvijo uporabiti za redno prebivanje. Za poslovni prostor velja vsak prostor, ki se uporablja ali je zgrajen ali urejen za poslovanje uradov, ustanov in podjetij za izvrševanje obrti in drug.h poklicev ali za skladišče in se more brez temeljite poprejšnje preureditve uporabiti za redno prebivanje. 18. čl. Nezadostno zasedeno je stanovanje, v katerem, upoštevajoč število, starost, spol, po’Tic in zdravstveno stanje druz tiskih članov ali članov stanovanjske skupnosti, niso vsi stanovanjski prostori v polni meri izrabljeni. Neprimerno zasedeno pa je zlasti stonovan^e. ki se uporablja v nestanovenis!*e namene. 19. čl. Stanovanje ne more veljati za nezadostno zasedeno, če je najemnik ali član družinske oziroma stanovanjske skupnosti ali sostanovalec začasno odsoten (n. pr. zaradi zdravljenja v bolnici, o-krevanja o klimatskih ali obmorskih krajih, zaradi rednega letnega dopusta, opravljanja službene zadeve izven službenega mesta in podobno) in če je iz okoliščin, ki spremljajo bistnost, jasno razvidno, da se bo prizadeta oseba vrnila in da bo po njenem povratku stanovanje zadostno zasedeno. 20. čl. Kot ustrezno stanovanje, ki ga mora stanovanjski organ po 15. čl. odloka dodeliti stranki, ki ji je odrejena izselitev, velja stanovanje, ki gieae na števno, sia-resr, spol, pomic. in zdravstveno stanje aruzinsKih ctanov ali cia-nov stanovanjske sKupnosa preseljene stranke ustreza potreoam vse/i elanov njene družinske ali stanovanjstce skupnosti. Kot najmanjši stanovanjski prostor, ki aa mora stanovanjski or-gan aodehti po 16. čl. odiona stranki, kt ji je odrejena izselitev na poatagi točke d 8. čl., velja vsak prostor, ki se lahko uporabi KOt stanovanjsk, prostor, Čeprav ne ustreza vsem potrebam družinskih članov preseljene stranke. 21. čl. Možnost delitve stanovanja je dana, ce zaraai razdelitve stanovanjskih prostorov mea najemnikom in sostanovalcem ne morejo biti ogrožene potrebe družinskega življenja, poklica in zdravstvenega stanja najemnika in sostanovalca. 22. čl Najemnina se ob dodelitvi dela stanovanja sostanovalcu dotoči tako, da se najemniku in sostanovalcu dotoči vsakemu zi od-kazani del s-anovanja ustrezni del celotne najemnine. Ce se dodeli ati da na razpolago opremljena soba, določi stanovanjski organ odškodnino za uporabo opreme, če se o tem stranki nista sami sporazumeli, 23. čl. Pravomočno sodno odločbo o odpovedi v smislu čl. 8. pošlje stanovanjskemu organu stranka, v katere korist je odločba izdana- Stanovanjski organ, ki je prejel pravomočno sodno odločbo o odpovedi, je dolžan stranki, ki ji je stanovanje odpovedano, nakazati drugo stanovanje, hkrati pa stanovanjski organ stranko ve, da v določenemu roku jz ni prejšnje in zasede dode ji stanovanje. Ce se strank selitvi upira, se izvede pri izselitev. 24. čl. Predlog za prisilno izsi vloži koristnik odločbe pis■ ali ustno na zapisnik pri s vanjskem organu I. stopnje, nem mora predložiti odi Predlog mora bili vložen i dneh od dne, ko je po od pretekel rok za izselitev al odločba postane Pravomomi le po izteku tega roka, v 15 t Po pravomočnosti odločbe. 25. čl. Stanovanjski organ, ki je jel predlog za prisilno izse alt preselitev, določi dan in prisilne izselitve iu o tem p i no obvesti stranico, kateri prisilna izselitev, predlaga prisilne izselitve in organe ter določi uslužbence, ki prisilno izselitev izvedli Obe mora biti predlag itelj prisiln selitve pismeno pozvan, da skrbi potrebna prevozna sred za prevoz pohištva izseljene st ke na novododeljeno ji st vanje. 26. čl. Uslužbenec stanovanjskega oana najprej pozove stranko sama izvrši od&jbo.Sele ies. i ka temu upre in noče sema 2 'riJraznitvijo, izvrš io usluibe”ci stanovanje) organa ob asistenci NZ. Odločb isvršena, ko je U stanov: lentar t?0 PohiStv° drug nfsl I 'Ul koristniku ločbe možnost, da se vseV v no vanje ali v del stanovanja 27. čl. Ta pravilnik štor' v veljav objavo v uradnem listu. PRIMORSKI DNEVNIK — % 'Ovi proizvodi UupadCouatHtUe indudUi^e Jugoslavija se je obogatila s številnimi novimi proizvodi raznih industrijskih vrst. V velikih delovnih' borbah prvega in drugega planskega leta, v številnih delovnih zmagah delavcev, predstavljajo posebno, veliko poglavje novi proizvodi jugoslovanske industrije. V Jugoslavijo ne uvažajo več mnogih strojev, mnogih surovin, kemijskih proizvodov, zdravil. Kovinska industrija, osnovna veja naše industrije, ki osvobaja človeka od suženjstva fizičnega dela in tehnično zaostale države spreminja v napredne, industrijske, je dala vrsto novih proizvodov od velikanskih strojev, ki jih potrebuje gospodarstvo, do vsakovrstnega orodja, ki je potrebno velikim in' majhnim delavnicam. Na zagrebškem velesejmu, razstavi delovnih zmag jugoslovanskih delavcev, so se obiskovalci z navdušenjem in začudenjem ustavljali pred ogromnimi stroji tovarn »Ivo Lola Ribar«, »Prvomajska«, «Litostroj» in drugih, pred stroji, ki so jih še ne dolgo tega uvažali iz inozemstva. »Mamutove škarje« — 40 ton težki stroj za rezanje in lomljenje starega železa, prvi veliki proizvod mladinske tovarne, služijo za pripravo novih količin surovin za Martinove peči. Krikcijska stiskalnica je drugi novi proizvod metalne industrije in Jcakor »mamutove škarje«, rezultat socialističnega napora jugoslovanskih strokovnjakov, ki neumorno delajo v uradih za konstrukcije za čim hitrejšo proizvodnjo strojev, ki so jih doslej morali uvažati. Poleg mogočnih lokomotiv — novega proizvoda tovarne «Djura Djakovič«, ki je zrasla iz ruševin, je izdelan tudi prvi parni valjar za valjanje cest. Tu bodo kmalu izdelali tudi prvi parni bager. Kovinarji bodo pripomogli rudarjem. • Rotacijski kopač — novi stroj, ki zamenja delo 200 ljudi, je proizvod tovarne «Zmaj». Ta stroj je dragocen za državo, v ljivost od tistih, ki jih je Jugoslavija uvozila. Prva »Kotonija" izgrajena v državi Vojvodinska livarna je dala tekstilni industriji prvo icKotoni-jo», stroj za predelavo konoplje. Iz «Jugoalata» je odšlo v številne delavnice v Jugoslaviji ogromno število spiralnih svedrov in drugega orodja. «Jaseniea» je dala prometu na stotine potniških in tovornih vagonov. Mostovi in druge železne konstrukcije, ki jih je stara Jugoslavija vedno uvažala, so danes ponos delavcev tovarne železne konstrukcije «Jasenica». Prvi naši transporterji O. transporterjih je sanjalo tisoče delavcev po tovarnah in čakalo, da pride material iz oddelka v oddelek. Transporterji so sedaj novi proizvod jugoslovanske industrije. Izgrajeni so bili v tvomici «14. oktobra« v Kru-ševcu, kjer se je prvič v Jugoslaviji pričela tudi proizvodnja strojev za mešanje betona. Proizvedli so tudi specialni cement. Nedostatek inštalaterskega materiala je ublažen z novim proizvodom «Jugopetrola» — vodovodnimi cevmi iz centrifugirane-ga betona, ki so cenejše od železnih, a imajo isto izdržljivost. Avtomatski telefoni Prva električna peč je bila iz/ grajena in stavljena v pogon v industriji motorjev v Rakovici. Peč je bila 99% napravljena iz domačega materiala in delov, ki so novi proizvodi jugoslovanske industrije. Z delovnimi uspehi proslavljeni delavci tovarne «Rade Končar« so izgradili avtomatski telefon, ki je prvi domači proizvod. V jugoslovanskih tovarnah so prvikrat poleg kovanega poljedelskega orodja in posameznih delov za traktorje izgradili tudi mlatilnice, ki je yelik uspeh v samostojnem mehaniziranju po- -V' - NOV IZDELEK JUGOSLOVANSKIH DELAVCEV kateri' so na vsakem koraku nova gradilišča — mest, železnic, cest. Vodne turbine, novi proizvodi za elektrifikacijo države S svojimi novimi proizvodi pospešuje metalna industrija čim hitrejšo elektrifikacijo. V tovarni «SploSni» je izdelana oprema za hidrocentrale, a vodne turbine, ki so proizvod «Titovih zavodov — Litostroj« in prvikrat izdelane v Jugoslaviji, že pretvarjajo vodno moč v električno energijo novih liidrocentral. Vasi. v katerih je še do nedavno brlela petrolejka, so razsvetljene, električni mlini delujejo itd. Hidravlične črpalke so danes serijski proizvodi Z novimi proizvodi »Litostroja« bodo pospešili obnovo poljedelstva. S hidravličnimi črpalkami, ki so jih v prvem planskem letu še uvažali in jih danes serijsko proizvajajo, bodo izsuševali na 100 tisoče hektarjev neobdelane in neplodne zemlje. Na koncu petletke bodo to velika žitna polja. Tvornica mlinskih strojev v Stupniku je dala poljedelstvu silose in sušilnice, ki jih je prvič izdelala Jugoslavija. Livarna v Osijeku je obogatila jugoslovansko proizvodnjo poljedelskih strojev z motornimi stiskalnicami za seno in slamo. Te stiskalnice imajo 30% večjo zmog- ljedelstva- Majhni kolektivi so šli po potu velikih kolektivov v proizvodnji novega, tistega, kar je Jugoslaviji neobhodno potrebno in kar do sedaj ni proizvajala doma. Kmalu se bo v Jugoslaviji pričela proizvodnja pisalnih strojev. S tem se bo velika količina surovin ohranila za potrebe Jugoslavije ki je morala plačati za en jpisalm stroj 10 tisoč kg železa. Številne nove proizvode je dala kemijska industrija, s katerimi je omogočena proizvodnja v tvornicah. Precipitat — kreda so proizvedli v Lukavcu, omogoča izvoz cigaretnega papirja, ki je bil do nedavnega uvozni artikel. V tovarnah kemijske industrije so proizvedli čisto sodo, solno kislino, vodik, barjev sulfat, ki je potreben za izdelavo papirja za rentgensko slikanje. V Jugoslavijo ni potreba uvažati niti suboksida (potreben za narkozo) niti elektrokoruma in kmalu ne bo treba uvažati niti kisika. Velike uspehe v novih proizvodih je dosegla tudi industrija zdravil. V tovarni «Pliva» izdelujejo mnoga zdravila, ki jih je morala Jugoslavija do sedaj uvažati iz tujine. To je del novih proizvodov jugoslovanske industrije, del delovnih zmag v ustvarjanju petletke, del velikih stvaritev jugoslovanskih delavcev, ki potrjujejo, da se v Jugoslaviji gradi socialistična industrija. To je dokaz ljubezni jugoslovanskih delavcev do domovine — Titove Jugoslavije. i « a/-' " r,r . V ', v) : ' - Bucik: SLOVENSKA HISA V TRŽAŠKEM PREDMESTJU gospodarstvo 1 TRGOVINA • INDUSTRIJA • PROMET • FINANCE~1 Malo krme na Krasu (Ing, Marijan Šebenik) Vsako leto se kraški kmetovalec vprašuje, kako bo s krmo, ali bo prišel pravočasno rešilni dež, ali pa morda bo vse vzela suša. Tako je bilo posebno lani hudo. Opazil sem res tu in tam kosce, ki so iskali med skalami travo, toda vse, kar so pokosili, ne bi bilo drugod, kjer je zemlja roder vitnejša, niti vredno paše, kaj šele košnje. Tanka plast izsušene, ne-gnojene zemlje ni radodarna. V bližini Obrova pri Podgradu sem vprašal starčka, ki Je kosil: aOčka, kaj je vedno pri vas tako težko s krmo?r> «Veq ali manj,s mi odgovori, ezmeraj, saj nimamo pravih travnikov, naši pašniki so vse preveč kamniti, tako nam suša največkrat pobere vso košnjo. V dobri letini si nekoliko pomagamo; v naslednjih letih pa navadno suša poskrbi, da se ne prevzamemo. Vedno slabši so čast; ko sem bil mlad, sem pokosil na tej rebri za tri bremena sena, sedaj pa ga tudi ob dobri letini ne pokosim več kot enega in pol)). Pri tem pa starec ni pomislil, kje leži vzrok za to resnično ugotovitev. Za 30 do 50 in tudi čez SO odst. manj sena kot pred 50 do 60 leti, ne daje samo njegova senožet, takih senožeti je namreč na Krasu nešteto. Tu stojimo pred progresivno degradacijo kraškega terena, ki se je začela takrat, ko so s Krasa izginili gozdovi, se nadaljuje danes in bo dosegla svojo najnižjo stopnjo takrat, ko bo mm mht mimmhm® O n Češkoslovaški pravosodni minister Dr. Aleksej Cepička je v prvih dneh meseca decembra odprl šolo sodnikov in državnih pravd-nikov iz vrst delovnega ljudstva. Iz različnih podjetij in zavodov iz vse češkoslovaške republike je prišlo y Prago 80 slušateljev-de-lavcev, ki se bodo posvetili enoletnemu študiju pravnega reda. Slušatelji bodo v tem času absol-virali predavanja, praktične vaje in položili potrebne strokovne izpite pod vodstvom učiteljev-sodnikov po poklicu. 33 odst. študijske snovi je posvečeno političnemu šolanju, ostanek pa tvori strokovno šolanje s posebnim ozirom- na kazensko pravo. Starost teh slušateljev se giblje med 21 do 39 leti. Ob priliki otvoritve te šole je imel pravosodni minister govor, v katerem je zlasti poudaril: »Češkoslovaška republika bi ne mogla imeti nikdar take šole, če bi ne bilo zgodovinskih februarskih dogodkov in vsaka beseda o taki šoli pred februarjem je bila pravljica. Samo 4,7 odst. češkoslovaških poklicnih sodnikov izhaja iz delavskih družin in buržoazi-ja je napravila tudi iz sodniškega urada, podobno kakor iz mnogih drugih, popustljivo in odjen-Ijivo sredstvo svojih interesov. Razlika proti tedanjemu stanju je danes v tem, da ljudstvo vodi državo v vseh sektorjih javnega Življenja in nobena stroka spoznanja in prakse ni nad njegov-o silo. Hočemo, da bi delovni človek postal izvrševalec moči v državi in v to svrho bo prispevala tudi nova sodniška organizaciji, ki bo sestavljena iz novih, resnično ljudskih sodnikov, predanih ideji socializma. Sodniki iz vrst delavskega ljudstva so se pa že v praksi izborno obnesli na Poljskem, kjer jim je bilo omogočeno šolanje podobno onemu, kakršno bo naše. Danes ustvarjamo novo zakonitost, Li bo socialno pravična, živa in ki bo rasla iz potreb delovnega ljudstva. Stvar socializma postaja na Češkoslovaškem zrela kakor žito na poljih in njegovo dozorevanje je samo vprašanje časa: Sedaj gre samo za to, da bi vsak med nami s svojimi močmi prispeval za to dozorevanje. S tem da bo postalo češkoslovaško pra-vosodstvo resnično ljudsko, bomo dosegii napredek njene kvalitete in veliko poenostavljenje predpisov ter odstranitev različnih formalnosti. Buržoazija ni niti mogla in še manj smela povedati resnico in da bi lahko držala ljudstvo v suženjstvu, je morala vse načelne prftbleme zatemniti. Zato tudi ni mogel biti češkoslovaški delavec sodnik in zato je bil odstotek sodnikov iz delavskih družin tako nizek. Sedaj bodo poklicni sodniki in sodniki iz vrst delovnega ljudstva skupno prispevali, da bo ljudsko pravosodje zagotovilo varnost Češkoslovaške republike in našlo boljše razmerje človeka do človeka. Mi se dobro zavedamo, kako veliko vlogo lahko odigra pravni predpis, dober zakon, ki ga pravilno izvajajo ljudje, predani socializmu. teren absolutno neploden. Ozrite se po Krasu! Ne bo vam težko najti površine, kjer se rodovitna zemlja samo še skriva med kamenjem in skalami, ni pa na njej več trave, ker jo sproti uničita suša in burja. Ta degradacija je počasna in se skriva človekovemu očesu, vendar pa ni tako počasna, da bi sploh ne mogli opaziti. Starec, s katerim sem govoril, jo je opazil, manj sena pridela danes, ko je star, kakor takrat, ko mu je bilo 16—18 let. Kje leži vzrok za to degradacijo? Odgovor je kratek in preprost; dal bi se po domače takole izraziti: «Ce ne daš, ne damin Mi Krasu vedno le jemljemo, ničesar mu pa ne dajemo. Zato nam bo Kras sicer toliko časa še dajal, dokler bodo trajale rezerve, ki si jih je nakopičil, ko je bil še pokrit z gozdovi, toda računati je treba, da so te rezerve od leta do leta manjše. «Saj imamo umetna gnojila,n utegne kdo poreči. Ne trdimo, da ta do neke mere lahko pomagajo, toda Krasu manjka predvsem humus, potem šele umetna gnojila. Skale, ki danes kažejo svoje bledo lice, so bile nekoč pokrite s plastjo več ali manj rodovitne zemlje, ki je bila v teku let izprana in izpihana. Kaj je torej danes naša dolž• nost? Vrniti moramo Krasu obliko, ki jo je imel pred 500—600 leti: pogozditi moramo čim večje predele in počasi vračati Krasu rodovitnost. Ali res počasi? Da, razmeroma počasi, kajti gozd ne zraste v enem letu in tudi ne more v enem letu napraviti dovolj humusa: Kras počasi izgublja svojo rodovitnost in jo počasi dobiva nazaj. Sele naši sinovi in vnuki bodo imeli korist od pogozdovanja. Nam pa bodi zadoščenje, da smo degradacijo ustavili in zavrli stalno slabšanje tal. Gotovo se pri tem marsikdo zaskrbljeno vpraša: eKako pa bo s pašo? Saj vendar živim od živine in ne morem čakati 50 do 60 let brez teh dohodkov.)) Nihče ne bo nikomur kratil pravice do paše. Treba jo je le omejiti na določene predele odnosno izločiti nekatere najslabše za pogozdovanje; pri tem je treba pašne predele po možnosti izboljšati. Zelena bilka, ki se pokaže med skalami, naj ne slepi kmeta: z njo ne bo dosti dobička. V teh krajih naj se dviga obrša bora, ki se bo upiral suši burje in branil pred njo druge ttabnate'bilke. Švice se je odločile n Hamburg? V drugi polovici decembra pr. I. so zborovali v Zuerichu delegati hamburške luke s predstav- niki švicarskih uvoznikov. Rezultat sestanka bo, kakor pričakuje-, jo, da bo Švica usmerila ves promet iz italijanskih pristanišč d HamRurg, takoj ko se bo uredild plačilo prevoza na nemških železnicah namesto v dolarjih v nemških markah. Hamburg je že pridobil do 50% predvojnega potenciala in lahko nudi znatno večje* ugodnosti kakor italijanske luke-Naprave tega pristanišča pa sel bodo stalno boljšale glede na določeni letni znesek 40 milijonov, zapadnih mark za obnovo. Potem ko so krogi okrog Zbornice zd trgovino v Zuerichu že jeseni lanskega leta izjavili, da nimajo interesa za tržaško pristanišče, jt ta vest zdaj zadela Genovo irt Benetke. Načrt vodne poti Locar-no—Benetke, ki ga močno propagirajo prav pristojni domači krogi in oblasti v Benetkah, bi lahko odpomogel deloma taki nei, varnosti, toda začudo, De GaspeH rijeva vlada ga ne misli podpirati, kakor ugotavljajo razburjeni Benečani. Mogoče je, da so takšne švicarske odločitve v zvezi z velika udeležbo Švice v plovbi po Renu ter finančno udeležbo pri organizaciji mednarodnih transporten! preko zapadne Nemčije, ki jo propagirajo velike ameriški transportne družbe n. pr. Rohnet Gering e Co. Inc. iz Nem Torktf in druge, ki nadzorujejo nemški pa tudi avstrijske družbe. Proizvodnja sladkorja v Srednji Evropi Letošnja letina je bila zelo «1 godna. Poslednji podatki iz Pragi navajajo naslednje številke: če* škoslovaška 603.000 ton (1947-*. 1948 351.301), Poljska 660.000 toA (550.000), Avstrija 49.000 tod (41.666), Madžarska 244.000 tod (153.400), Jugoslavija 95.000 to* (85A00 ton). Proizvodnja v Romuniji je dala 112.500 tort (81.000), v Turčiji pa 121.000 tod (106.298). Celokupna evropska proizvodnja brez ZSSR znali 6,733.372 ton (lani 4,598.648). Proi dukcija Sovjetske zveze se ceni na 700.000 do 800.000 ton več ka* kor lani. Letošnji prirastek 2.134-724 tod sladkorja se, bo porabil takolet 1.450.000 ton odpade na povečand potrošnjo v državah proizvajali kah, hkrati se bo uvoz teh držav zmanjšal za 450.000 ton 234.724 ton pa bo odpadlo na izf. voz. Na ta način bodo naraste zaloge na svetovnem trgu •* primeri z lanskim letom zi 685.000 ton. it NOVI AMERIŠKI DRŽAVLJANI i MEHIKA NEW YQRK, (ONA) — Evropski aparat za ubežnike je postal neke vrste zbirališče, y katerem so v glavnem poleg Židov, ki prejemajo pomoč Mednarodne begunske organizacije URO), dve vrsti oseb: oni, ki se nočejo vrniti domov, ker jim je v taboriščih bolje, in oni, ki se nočejo vrniti, ker morajo kar koli skriti. Neki funkcionarji so mi rekli V Avstriji: «Približno 75% gostov V taboriščih ostane tu, ker doma gotovo ne bi mogli tako dobro Živeti ter pričakujejo, da bodo odšli v Ameriko ali v kako prekooceansko državo, kjer naj bi bilo življenje mnogo lažje kot v domovini«. V angleški coni Nemčije je več ali manj enak položaj. Okrog 80% poljskih beguncev bi se lahko vrnilo v domovino brez strahu, vendar pa tega ne store, ker jim še nikdar ni bilo tako dobro kot jim je sedaj. Qb neki drugi priliki sem srečal tri mladeniče, ki so zaprosili za pomoč IRQ. Zbežali so iz svoje. domovine samo zato, da jim ne bi bilo treba služiti vojske. odpira vrata nacistom V nekem pokrajinskem poveljstvu IRO-ja v Nemčiji sem se pogovarjal z upravnikom in ga vprašal o narodnosti beguncev. Upravnik mi je odgovoril, da so v pretežni večini begunci baltiških narodov. Med njimi je zelo malo takih, ki so morali med vojno na prisilno delo, kajti Nemci so jih smatrali za sebi enake. Tu je veliko število profesionistov in predstavnikov najvišjih socialnih razredov. Mnogi so se pripeljali s svojimi avtomobili. Bal-tijci so mnogo pomagali Nemcem tudi z vojaško silo, kot na primer letonska legija in litvanska SS. Iz taborišč pa so izključeni samo tisti, ki so sodelovali s SS pred 1943 letom. Bo zakonu o beguncih iz leta 1948 mora biti 40% teh sprejetih V ZDA, t. j. 82.000 na 205.000 in morajo biti ali Baltijci ali Poljaki. Poleg Nemčije so bile baltiške države tiste, kjer so najbolj uničevali Žide. Po podatkih, ki so jih našli pri SS, je bilo ubitih v Estoniji 563, v Letoniji 35.238 in v Litviji 136.421 Židov. Upor v Varšavi so zadušili pripadniki baltiške SS in ukrajinski Poljaki: litvanska SS pa je odgovorna za pogrom v Vilni. Dejstvo je. da je sedaj veliko število teh beguncev IRO-ja vojnih zločincev in so našli zatočišče v teh taboriščih. Tu nastane vprašanje, kako to, da take ljudi sprejmejo v taborišča. Eden izmed odgovorov je ta, da se ameriška vojaška proti-vohunska služba briga bolj za protisovjetsko delovanje kot pa da bi odkrivala lajno nacistično gibanje. Samo v najbolj vidnih primerih deluje ta tajna služba tudi za razkrinkavanje nacističnih zločincev. Ustava IRO-ja pa je polna vrzeli, ki dovoljujejo vsakomur vstop v begunska taborišča. Tujci, ki danes služijo v teh taboriščih, bodisi vojaške osebe bodisi uslužbenci IRO-ja, se v teh razmerah zelo hitro pokvarijo. Nemci in njihovi prijatelji niso • več njihovi bivši sovražniki, katere bi bilo treba soditi in kaznovati, temveč so samo del problema, ki ga je treba rešiti in se potem vrniti domov. Naj bo kar koli, vsi so enega mnenja in to je, da bodo emigri-rali V ZDA in druge države osebe, ki so zakrivile-najstrašnejše zločine proti človečanstvu in načelom demokracije. DAVID W. NUSSBAUM MM irtt&m MM ELEKTROTEHNIČNA INDUSTRIJA V ZSSR TRANSFORMATORJI HIDROELEKTRICNE CENTRALE ČEŠKOSLOVAŠKO CIVILNO LETALSTVO V politehničnem muzeju v Moskvi je bila pred kratkim odprta razstava sovjetske elektrotehnične industrije, ki je zadivila vse obiskovalce zaradi visoke ravni te važne panoge sovjetske industrije. Sovjetska zveza je dala v svet nekaj velikih znanstvenih odkritij na polju elektrike: Popov radio, Jablockov žarnico in Usagi-nov transformator itd. V carski Rusiji je delavnost nadarjenih mož bila precej omejena in njihovo delo ni služilo nacionalni ekonomiji. V letu 1913 je bilo 57 odstotkov predmetov električne industrije uvoženih iz tujine in v notranjosti je 70 odst. tovarn električne industrije pripadalo tujemu kapitalu. Samo z zmago socializma v Rusiji je razvoj elektrotehnične znan }•’ i in praktične uporabe dosegel res o-gromne uspehe. Ob vstopu na razstavo so gledalci obstali pred modelom hi-drogeneratorja, izdelanega v leningrajski tovarni »Elektroslla« v letu 1932 in kasneje postavljenega v dnjeprsko hidrcelektriško centralo. V tistem času je bil hidrogene-rator najmočnejši X Evropi (77.599 kw). Danes postavljajo v dnjeprski centrali, ki so jo bili barbarsko uničili Nemci, še popolnejše bidrogeneratorje z močjo 90.000 kw. V eni izmed dvoran razstave prikazuje risba razvoj moči tur-bogeneratorjev, izdelanih v ZSSR. V letu 1924 je bila njihova najvišja moč 500 kw, v letu 1929 24.000 kw in v letu 1938 100.000 kw. Se bolj zanimive postajajo številke o povišanju moči električnih central v Rusiji. V letu 1913 je bila njihova skupna moč 1.098.000 kw, v 1938 9,117.000 in leta 1951 bo znašala skupna moč 22.400.000 kw. Na polju elektrifikacije je sovjetska industrija tik pred začetkom druge svetovne vojne že prekosila Francijo, Anglijo, Nemčijo in tudi (Združene ameriške države posebno v pridobivanju premoga in rudnin, v metalurgiji in proizvodnji strojev. Obiskovalci razstave so se ustavljali tudi pred aparati električnega varjenja, kakor tudi pred aparati za fuzijo in kaljenja s tokom visoke napetosti. Poleg teh aparatov so še majhni prenosljivi stroji, ki služijo za rezanje kovin s pomočjo električne iskre. Ta sistem uporablja stotine sovjetskih tvrdk. Zelo lepo je na razstavi prikazana industrija kablov, ki je v letu 1947 presegla za 18.07krat stanje v letu 1913; 1950 pa bo industrija presegla stanje v letu 1913 za 28,8 krat. Na stojnicah so bili razstavljeni najrazličnejše vrste kablov, od najtanjših pa do najdebelejših za odpornost 10.000 ohmov. Bili so tudi veliki električni stroji za izmenični in istosmerni tok, dalje transformatorji, aparati za pregled in za avtomatično u-smerjevanje, precizijski aparati, rentgenski in razni električni aparati za splošno uporabo. Ni predmeta, ki ga ne bi izdelovala sovjetska električna industrija. Prekoračila je že v lanskem lei tu predvojni nivo. Do 1950 leta bd industrija ogromno napredovala! kar dokazuje spodaj navedena lestvica: 1947 1930 Hitrogeneratorji 130 308 Turbogenerator ji 112 304 Veliki električni stroji 157 440 Zelezn. el. lokomotive 555 2500 Elektr stroji. (100 kw) 103 214 El. stroji (nad 100 kvv) 199 425 100 kw generatorji 177 530 Generatorji (n. 100 kw) 108 205 V tretjem tromesečju 1948 leta je z razliko z istim časom 194? leta bila produkcija 100 kw elek' tričnih strojev zvišana za 50 odstotkov, medtem ko je bila proik* vodnja istih strojev nad 100 k"J zvišana za 35 odstotkov. Kapitalistični svet še ni videl takega napredka in takega ritm* industrijske dejavnosti. Razvoj sovjetske električne industrije P* je temelj za še hitrejši razvoj vset ga socialističnega gospodarstva. ili ENA NAJMODERNEJŠI! DROCENTRAL ZSSR ZG NA V ZADNJIH LET UKEUNISIVO. ULICA MONTECCH1 St. 6. Ul. nad. - Telefon St «3-808. - UPRAVA: ULICA K. MANNA št. 29 — Telefonska Številka 8351. I NAROČNINA: Cona A: meseCna 260, četrtletna /50, polletna 1400, celoletna 2600 lir; Cona B: 144, 414, 792, 1440 jugullr; FLRJ- ss ms r«i .vi mi oglasi- od 8 30-12 in od 15-18, teL 27-847. Cene oglasov; Za vsak mm višine v širini l stolpca: trgovski 40, flnančno-pravni 60, osmrtnice 70 lir. Poštni tekoči račun za STO-ZVU: »Založništvo Primorski dnevnik«. Trst 11-5374; za FLRJ: »Primorski dnevnik«, uprava- l LnL, \Hmcnt is u bi. Izdaja ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA D. Z O. Z. - TRST. - Odg. urednik STANISLAV RENKO. - Tiska TržaSkl tiskarski zavod. Ljubljana 6-90601-1»