Cveto Preželj DESET PESMI
97______________________________________________________DESET PESMI
VALENTINOVO
Nasmešek
vreden iskalca.
Praznik zamre.
V črno odejo
zavita
leževa na hrib.
Obrezane trte
bodejo stopinje.
Vroča usta
božajo starost.
Koprnenje
ustavlja tekanje časa.
Telohi umirajo
v vazi.
Roki divje plešeta
in zapuščata nočne pošasti.
DVOJE SRC
Brezno. Sanjava. Potočki curljajo. Božam kamen. Krešem iskre, prepuščam se padanju.
Cveto Preželj                                                                                                     98
Dvoje src
ujetih
v sanje.
Zaraščena,
ukleščena
ostaja
glava srnjaka.
Venetski vrhovi
hitijo
na ples
prvih snežink.
V VIHARJU
Nesmiselno je čakanje pod streho.
V viharju razvezane roke poberejo slabi listi, zavijejo izpraševalca, pomočijo prste
v veroizpovedno vodo,
•i-      i namiljene lase
posuiejo s peščeno ploho,
razbneio praznično domovanje.
Upanie se odkotah.
In semenj, ze zdavnaj zaprt,
se ponovno razsvetli.
POSEDANJE PRAHU IN LJUDI
Na smešne besede lega prah. Strme stene polzijo v notranjost zemlje. Naveličanost polega ob robu krstnega kamna. Izsušeno pokrajino preletavajo grde muhe. Vsesajo se
99
DESET PESMI
na vzburjeno bradavico. Navajene na človeško mleko besnijo v mračnem popoldnevu. Prah pa kotali stopinje pred sabo. Razrezane buče smrdijo. Mesto spi v pragozdu iz žlic in betona. Nekaj jih teka naokoli. Nikoli ne bodo prebrali te pesmi.
NASILEN ZAJEC
Pomerim v prazno.
Skrivljen zajec
steče v isto smer.
Vrževa kocke.
Nameriva pištoli
drug na drugega.
Nasmejeva se,
kot se nisva še nikoli.
Obloživa mizo
z uspavalnimi tabletami
in si znova groziva.
Premetavava
vzhajane zemlje.
Naklestiva medveda,
ki se naju upa motiti.
Izbereva vsak svoj program
in preglasiva sojino toro.
Brez besed poležejo trave
in naju vabijo
na pustni torek,
na četrtek,
na petek Velikega dne.
Del življenja ponikne.
Zavrtijo se vile.
Meglice spustijo.
Sam sebi
bom privzdignil jutro.
DRUGO LETO PA BO
Prinese me jutro.
Koruzno zrno skotalim po mizi:
Drugo leto boš pognalo
do neba!
V meni
vreli
zemeljski sokovi
grejejo mušice
in veter
hladi
razgrete
jutrove letalce.
Cveto Preželj                                                                                          100
V ZELENIH UNIFORMAH
Sam sebi
bom privzdignil jutro.
Njena hoja pozvanja. Belo hostijo mastim.
V njeno krilo spustim večno mravljo. Prepolovim tivolskega dečka. Na otroškem igrišču poganjajo krtine.
Ni več gugalnic.
Namiljeno nebo
preletavajo baloni.
Vsi smo v zelenih uniformah.
Vojna je nastala
sama od sebe.
Nasmehne se mi.
V nebo merim, namesto vate.
UJEMANJE
Porasle neveste grejejo zveste. Napihani bebci zvodene v jutro brez strasti. Nasmeh poleže
(s pesmijo. Zvestoba bere z dlani. Zdaj se razumeva.
NE SPOMINJA SE ME
Misel zvedavo poseda
na grmadi iz avtomobilskih gum.
Slabotni nogi
plujeta v gumijastem čolnu.
Revolucija se me ne spominja.
Parade so me dvigale
na očetova ramena.
Oče se me ne spominja.
101__________________________________________DESET PESMI
SVETLOBA DNE
Svetlobo dne obrežem kot drevo.
Posrkam spolzele kaplje veselja.
Hladen veter poveže zaprte veke.