<££> HYunnm iin OAurroir d d DELOVNA ENOTA TRBOVLJE; Savinjska c. 36; tel.: 21 081, 21 463 R+ 15% R+ 15% - krediti do 12 mesecev ■ krediti nad 12 do 36 mesecev LEASING: DOBA LEASINGA 1 leto (12 mesecev) 2 leti (24 mesecev) 3 leta (36 mesecev) POLOG 30% 40% 50% 30% 40%, 50% 30%, 40%, 50%, FAKTOR 1,15 1,13 1,10 1,27 1,22 1,18 1,36 1,30 1,25 VOZILA: <& PONY HATCHBACK 16.990 DEM PONY SEDAN 20.300 DEM PONY SEDAN (GLSi) 22.300 DEM SCOUPE 26.500 DEM LANTRA 26.200 DEM lantra abs a/c 29.700 DEM SONATA ABS A/C 39.990 DEM GRACE Kombi H-Ì00 (3 sed.) 30.955 DEM GRACE Kombi H-100 (6 sed.) 31.902 DEM Na zalogi tudi rabljena vozila! Možnost obročnega odplačevanja! CENTROMERKUR Spoštovani kupci! V blagovnici CENTROMERKUR v Litiji Vam ponujajo bogato izbiro izdelkov iz keramike. Za gospodinjstvo: iriiri : : -;r ■ - jedilni servisi, - čajne in kavne garniture, - vrči, posamezni krožniki in skodelice. Ol =~-i- IBIZA 13 CLX 19.664,54 DEM i-i: SEAT IBIZA1.9DCU 23 531,10 OEM SEAT TaEDO 1.6 a CLAAS 24.935,31 OEM V prodaji novi SEAT - CORDOBA v®; VW POLO OD 17.020 DEM DALIE ® : VW GOLF OD 25.576 DEM DAUE: - ® VW GOLF VARIANT OD 30.983 DEM DAUE ■ ® VW VENTO 00 31.750 DEM DAUE ; V . ® VAJ PASSAI OD 37.621 DEM DALJE ■ : ® VW TRANSPORTER COMBI, RAZLIČNO OPREMLJEN O AUDI 80 OD 38 725 DEM DAUE O; AUDI 100 OD 45.551 OEM DAUE VOZILA NA ZALOGU KREDITI, LEASING DEMONSTRACIJSKA VOZILA: - TaEDO 2.0 GTrdeča barva 8.000 km, ABS dima;:! alu platišča, alarm z dalj. zaklepanjem, radio RDS, el. stekla, el. ogledala in ogrevana, spojler zadaj. , . 1 DOHODNINA Republiška uprava za javne prihodke izpostave HRASTNIK, TRBOVLJE, ZAGORJE Obvešča občane, da poteka sprejem NAPOVEDI ZA ODMERO DOHODNINE ZA LET01993 V rednem delovnem času - VSAK DELAVNIK (SREDA od 7. do 17. ure) v prostorih izpostav: HRASTNIK na cesti 1. maja 56, TRBOVLJE na Ulici 1. junija 36, ZAGORJE v prostorih občine. Sprejem napovedi bo po 21.3.1994 tudi v podaljšanem delovnem času in sicer: PONEDELJEK 21.3. od 7.do 18. ure 28.3. od 7.do 20. ure TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA 22.3 od 7.do 18. ure 23.3. od 7.do 18. ure 24.3. od7.do18. ure 25.3. od 7.do 18. ure 26.3. od 8.do 12. ure 29.3 od 7.do 20. ure 30.3. od 7.do 20. ure 31.3. od 7.do 20. ure mladinska knjiga knjigarna in papirnica 61410 zagorje ob savi cesta zmage 27 tel 0601/64 261, 62 318 fax 0601/64 039 NOVE TEHNOLOGIJE ZA NOVE ČASE knjige za otroke in mladino, leposlovje, priročniki, učbeniki, strokovne knjige, hišni in poslovni računalniki, komunikacijska tehnologija, Pirotehnična oprema in pribor, zabavna elektronika, pisarniški material, šolske potrebščine, darila,... Če kupujete pri nas, denar prihranite in časi , ...................................... m f : ■ Ptiioua rQci Clljcva icISl Nekaj podatkov za ogrevanje: lani je ta delniška družba dosegla vrednostno realizacijo v višini 44 milijonov nemških mark. Lanski izvoz je znašal 23, letošnji mora doseči približno 27 ali celo 28 milijonov mark. Produktivnost lansko leto ni dosegla pričakovanj, ker je bila njena rast le tri, namesto sedem odstotkov; letos se ne bodo sprijaznili zdrugimi rezultati kot produktivnostjo, večjo za sedem odstotkov. Z vlaganjem nad 5,5 milijonov mark so v veliki meri posodobili tehnologijo proizvodnje ins tem znatno izboljšali delovne pogoje. Pri uveljavljanju nekaterih ciljev družbe je imel odločilen vpliv pridobljen standard ISO 9000, s katerim je bil narejen velik kakovostni korak v celotni organizaciji poslovanja. Tudi pri uresničevanju drugega cilja - utrjevanju marketinškega ugleda - je bila družba uspešna. Zanimanje vodilnih svetovnih izdelovalcev s področja elektrotehničnih izdelkov za sodelovanje z družbo se je lani vsestransko okrepilo. Uspešno poslovanje s Siemensom to samo potrjuje. Blagovna znamka ETI sc uspešno prodaja in prebija v višji kakovostni razred. Naposameznih področjih postajajo vodilni izdelovalci v Evropi. Pri uveljavljanju ustreznejše ureditev poslovanja so cilji kolektiva, ki danes šteje že 1100 ljudi, usmerjeni vdograjevanje strateških poslovnih enot z natančno opredelitvijo pooblastil in odgovornosti. Urejen informacijski sistem jim omogoča, dalahko poslovne dogodke natančno načrtujejo in po dejansko doseženih rezultatih tudi nagrajujejo posamezne enote, oziroma posameznike znotraj njih. Zaradi sedanjih večjih naročil so pred dobrim mesecem uvedli tako imenovano nočno tretjino v proizvodnji, ktir pomeni, da na področju zaposlovanja vodijo aktivno politiko. Pri tem pa je pomembno, da se delež upravno prodajne režije v številu zaposlenih zmanjšuje. Zanimiva je ugotovitev, da so za inovativne dosežke lani izplačali 60.000 nemških mark,prihranki pašo bili izračunani na vrednost desetkrat več. V družbi ne zanikajo, da imajo pri obvladovanju kvalitete še precejšnje težave, kttr z drugo besedo pomeni, da na tem področju kljub določenim prizadevanjem še niso dosegli načrtovanih rezultatov. Povprečna izplačana neto plača na zaposlenega decembra lani je bila okoli 700 nemških mark. Sem so všteti tudi prispevki, ki jih družba daje za zmanjšanje odsotnosti z dela zaradi bolezni. Ta prispevek znaša po 2500 tolarjev na mesec. ETI bo najpozneje do konca letošnjegajunija končal proces lastninjenja. Ker so kapitalsko trdno podjetje, ni potrebno nikakršno dokapitaliziranje. Kar 64 odstotkov vsega imetja družbe bo v rokah zaposlenih, preostali odstotki pa v rokah ustreznih skladov. Računajo na eventuelno vlaganje, vendar izključno na področju znanja in tehnologije. Letošnja in prihodnja Etijevarast je del razvojne strategije družbe, sprejete predlani v celoti soglasno. Milan Vidic L ....... ■ Podjetniški posvet Zagorje - Gospodarska zbornica Slovenije, Območna zbornica Trbovlje je pretekli teden v Stekleni dvorani Delavskega doma v Zagorju pripravilapodjetniški posvet. Na srečanje je povabila svoje člane - mala podjetja ter vrsto strokovnjakov iz Ljubljane in Zasavja. K razgovoru so bili vabljeni tudi predstavniki občinskih sekreUiriatov za gospodarske dejavnosti. Občinskih obrtnih zbornic. Službe družbenega knjigovodstva in Zavarovalnice Triglav. Predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije - Združenja za drobno gospodarstvo. Pravne službe. Službe za ekonomske odnose s tujino in centra za informacijski sistem, so predstavili zbornično dejavnost. Po pomoč in informacije se na Gospodarsko zbornico dnevno obrne kar 300 podjetnikov iz vse Slovenije. Da brez pravih in pravočasnih informacij ni mogoče pošlo vati, je pokazal Uidi obisk četrtkovega srečanja. Steklena dvorana je biki namreč polna. Postopki za uskladitev družb z Zakonom o gospodarskih družbah (statusne spremembe, dokapitalizacija) in predstavitev statusa samostojnega podjetnika posameznika, je bil prvi vsebinski sklop. V poslovanju v zunanje trgovinskem prometu so poudarili sistem predpisov, ki urejajo poslovanje z višegrajsko skupino. Predstavili so zbornične dejavnosti z možnostmi koriščenja baz podatkov. Ljubljanska banka -Banka Zasavje pa je predstavila problematiko možnosti financiranja malega gospodarstva. Za konec pa še statistični podatek, da je med vsemi zasavskimi podjetji 87% malih in kar 77% zasebnih. Kljub temu, da je Zasavje industirjsko področje, malo gospodarstvo nezadržno prodira. Raste število zaposlenih v malih in srednjih podjetjih. Kako tržiti z Japonsko? Celje - Tak je bil naslov predavanja, ki seje minuli petek odvijalo v dvorani Narodnega doma v Celju. Obrtnikom, podjetnikom in svetovalcem iz Celja, Laškega, Šentjurja, Šmarij, Slovenskih Konjic, Žalca, Trbovelj, Hrastnika in Zagorja je predaval in svetoval japonski strokovnjtik za trženje Makoto Tanabe. Njegovo tritedensko prisotnost v Sloveniji je Japonska odobrilakot tehnično pomoč malemu gospodarstvu. Osnovni cilj njegovegaobiskaje spoznati naše možnosti za sodelovanje z japonskimi malimi zasebnimi podjetji, predstaviti načine in pogojenastopanjanaših podjetij na japonskem tržišču in obenem institucionalno povezati ustrezne gospodarske ustanove obeh držav. Pripis brez komentarja: predavanja sta sc udeležila dva zasavska podjetnika. Mateja Grošelj Podrli so gradbene odre Trbovlje - Pred nekaj dnevi so podrli gradbene odre pri stanovanjskem bloku upokojencev na Tereziji. Podjetje SOP d.o.o. je od lanskega leta dalje opravljalo na tem bloku obsežna izolacijska, instalacijska in fasadna dela. Po naročilu lastnika bloka (ZPIS RS) so v zadnjih mesecih izolirali kletne in podstrešne površine bloka, instalirali kable za kabelsko TV in telefon, na zunaj pa se obnova tega bloka najbolj kaže v novi "obleki" v zeleni bttrvi. Z novo demit fasado so v dobršni meri preprečili prekomerno porabo toplotne energije. Prej je namreč bila poraba te energije zelo velika. Montažne strehe niso bile prav tesne in mnogi stanovalci so imeli v stanovanjih prepih, posebno v zimskem času. Ko so pred kratkim podrli kovinske fasadne odre, je izvajalcem ostalo še. nekaj zaključnih del, predvsem pospraviti vse mogoče stvari okoli objekta. T.L. Mateja Grošelj IB Kovina ni onesnaževalec Ob koncu lanskega leta je Vodnogospodarska inšpekcija v Litiji prijavila Kovino Šmartno Temeljnemu javnemu tožilstvu v Ljubljani zaradi onesnaževanja reke Reke z meteorno odpadno vodo. Kovina je skušala nesporazum rešiti znotraj občine, vendar po njihovem ta ni bila pripravljena na sodelovanje. Na enak način so menda prijavili še osem drugih podjetij, do procesa pa je po podatkih Kovine prišlo le v njihovem primeru. "Proces je bil uspešno končan na sodišču v Ljubljani z obsodbo v imenu ljudstva. Kovino pa so ožigosali kot onesnaževalca okolja v Šmartnem," nam je povedal direktor Andrej Peršič. Javno tožilstvo se je kasneje pritožilo na izvršeno sodbo, čeprav na razpravi po Peršičevem mnenju ni bilo nikakršnih argumentiranih dokazil. Inšpektorice iz Ljubljane in Litije so 5. januarja TV dnevnik V Poslovnem konteksu bomo danes razčlenili najbolj gledano televizijsko oddajo, osrednji dnevnik in obenem preverili, kako pogosto ga gledamo v Zasavju. Na sporedu je vsak dan, vedno oh točno določeni uri, nikoli ne odpade in je najbolj gledana oddaja TV Slovenije: osrednji TV dnevnik. Jože Vogrinc gaje označil kot hierarhično urejeno zbirko, ki je vsak večer znova podarjena slovenskemu gledalstvu kot vsebina dogajanja preteklega dne. Videz enotnosti in celostno podobo ji daje voditeljev nastop, ali natančneje: izvrševanje vloge, ki mu je dodeljena. Marsikatero razvedrilno televizijsko oddajo gledamo že zato, ker nam je všeč njen voditelj. Voditelj TV dnevnika je glavna in osrednja figura oddaje. Pol ure vodi celotno dogajanje. S pozdravom gledalca vpelje v oddajo kot svojega gosta in ga ob koncu tudi odslovi. Prijazno mu nakaže, da program traja še naprej (znameniti "čučkizem"). Nekoč so voditelji dnevnika zgolj brali agencijske vesti, zdaj z napovedovanjem prispevkov ali tem pletejo informacijsko mrežo, v katero je gledalec ujet kot priča. Kot prvi v hierarhiji govorcev se voditelj TV dnevnika dostikrat znajde še v drugih vlogah. Vsi ostali govorci v oddaji "pristopijo" h gledalcu le takrat, ko jim to omogoči voditelj. Določi jim mesto v oddaji in jim omeji čas. Gledalci so nevpletena priča, televizija sredstvo. Tu so še pisci novinarskih prispevkov, ki so skriti, saj so njihove vesti zgolj citirane, in govorec, ki bere krajše vesti. Glas, ki bere novice, je premočrten, vendar ne monoton. Voditelj ne napove niti bralca niti njegovega teksta. Mini telefonska anketa, opravljena vZasavju, je bolj zanimivost kot dokončno veljaven rezultat. Dvajset anketirancev, (enajst žensk, devet moških - vsi polnoletni), so odgovorili na vprašanje, kako redno spremljajo večerni dnevnik. Šestim je dnevnik večerni obred ("kot večerja") z obvezno tišino v hiši. Le ena oseba ga nikoli ne spremlja (preveč je krutosti v svetu, mi pa ostajamo nemočni opazovalci). Ostali ga spremljajo, če le morejo. Bolj se nagibajo k pritrdilnemu kot nikalnemu odgovoru. In še zanimiva izjava o voditeljih dnevnika: to so edini "normalni" ljudje na televiziji: Ne pačijo se, ne odkrivajo tople vode v oblačenju in govorijo slovensko. Mateja Grošelj 1994 potrdile, da so bile v Kovini izpolnjene vse zahteve že prej definiranih odločb. Temeljno javno tožilstvo je v svoji obrazložitvi menilo, "da z višino kaznovanja ne bo dosežen namen, ker je Kovina že dolgo časa velik onesnaževalec naravnega vodotoka. Njihovo dejanje je stopnja velike družbene nevarnosti. Tak ukrep pa ni v cilju krepitve družbene discipline". Direktor Kovine razmišlja, da je ocena podkrepljena s frazami in z ustvarjenimi lastnimi mnenji in stališči. "Nerazumno in neodgovorno je sklepati na osnovi neargumentiranih mnenj ali pa kar zapirati firme," pravi Peršič. Zaposleni v Kovini se seveda z vsem ne morejo strinjati. Kovina je pridobila strokovno oceno Kemičnega inštituta v Ljubljani. V poročilu so zajeti vsi potrebni in predpisani preračuni obremenitve okolja, posebno naravnega vodotoka, priložena je tudi celotna dosedanja dokumentacija. Anton Peršič navaja oceno, ki je podkrepljena z dokazi. Analize in preračuni kažejo, da je po veljavnih normah celotno podjetje po populacijskih ekvivalentih onesnaževanja z meteorno odpadno vodo onesnaževalec v začetni fazi velikosti 14.4prebivalcevnadan, s takojšnjimi dodatnimi sanacijskimi ukrepi pa velikosti 3.6 prebivalcev na dan. Vsi jaški imajo vgrajene lovilce maščob, na koncu meteorne kanalizacije je zgrajena troprekatnica, kar v celoti ustreza zahtevam. Meritve so delali na vzorcu 500 ml, odplakapasenaiztoku v vodotok razredči 4000-krat. Pri rezultatih meritev so nekateri parametri odstopali v nekaj deset odstotkih. "Podpisani trije doktorji znanosti se čudijo, kako se z nepoznavanjem dogodka neodgovorno manipulira, ker je resnično življenje zares drugačno, kot si to nekateri pravno in dobesedno iz knjig ali zakonov predstavljajo. Kovina bo še naprej perspektivna, ekološko čista proizvodnja za delavce in okolje. To vseskozi trdimo in tudi upamo, da o tem ni več nobenega dvoma. Pričakovali smo pomoč znotraj občine v teh kriznih razmerah. To očitno ni mogoče. Vendar pa se ne bojimo zakonov demokracije, ker za nobeno dejanje nimamo slabe vesti," še dodaja Peršič. K.G. Za voznike V Hrastniku so 11. marca zraven Avto-moto društva odprli novo trgovino podjetja Avtoinfomix. V sodelovanju z Mercatorjem Trgoavtom kupcem nudijo rezervne dele za osebna vozila (Renault, Zastava, Golf, Škoda, Lada), rezervne dele za tovorna vozila (Iveco, TAM, Zastava, Man, Mercedes), električno in ročno orodje, avtoakustiko, drobno kmetijsko mehanizacijo, kolesa in še kaj. Na otvoritvi je bila še posebej zanimiva ponudba motornih koles. K.G. tlge siporex p.o. 61410 ZAGORJE OB SAVI, LOKE 64 TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM “tì'danske cena. ™lan]e, popusti Siporex izolacijske plošče Cement PC 450 vreča 50 kg Hidratizirano apno vreča 33,50 kg Keramične talne in stenske ploščice Armaturne mreže 6/4 kom. Armaturne mreže 9.5/6 kom. Vodovodne baterije ARMAI od od 30 do 50% CENEJE samo 520 SIT 450 SIT žže od 650 SIT/m2 naprej 1.620 SIT 4.600 SIT od 11.240 SIT do 14.250 SIT ROČNO ELEKTRIČNO ORODJE BLACK & DECKER Verižna žaga CK 310 19.800 SIT Aligator žaga 28.480 SIT Vrtne škarje CT 243 14.800 SIT Kosilnica na nitko 8.800 SIT Vbodna žaga BD 531 8.800 SIT Električni vrtalnik BD 154 13.040 SIT Električni vrtalnik BD 252 Qatro 23.960 SIT VSE INFORMACIJE LAHKO DOBITE TUDI PO TELEFONU ŠT. 0601/71 122, TRGOVINA SIPOREX v Kisovcu. Spoštovani potrošniki, poskušamo biti najcenejši! PRTVERITE! siporex ZAGORJE J0ST IMPORT-EXPORT PRODAJA NA DEBELO IN DROBNO (Kolodvorska 17, Trbovlje) MALOPRODAJA: 0 KOLODVORSKA 17, TRBOVLJE (Sušnik) 0 PRODAJNI CENTER, Trg revolucije 26 (Kupola) 0 POSLOVALNICA HRASTNIK Aleša Kaplje 6 M1N1MARKET ALINIKA C. VDV brigade 32. 61431 DOL PRI HRASTNIKU tel.: 0601/42 524 Prihaja pomlad in z njo tudi žeja. Laški rizling 136 SIT Namizno belo 125 SIT Merlot 170 SIT in Še: - sladkor 88 SIT ---------- - barcaffe 88 SIT - namizni prti - povoščeni 1.260 SIT -Carlina WC 195 SIT Alenka vas pričakuje vsak dan, od jutra do večera. DELOVNI ČAS: VSAK DAN OD 8h - 19h. m Nova družba - zvezda lastninjenja? Verjetno prihodnost novoustanovljene bančne družbe za upravljanje sploh ni vprašljiva. Ustanovile so jo namreč štiri poslovne banke: A banka d.d. Ljubljana, LB - Dolenjska banka d.d., LB -Gorenjska banka d.d. in LB - Splošna banka Celje d.d. Peti družbenik, ki je pristopil v mesecu marcu, pa je Zavarovalna skupnost Adriatic d.d. iz Kopra. Dejstvoje.dajepomembno vlogo vprocesu privatizacije družbene lastnine zakonodajalec namenil investicijskim družbam. Lastniške certifikate so namreč državljani Republike Slovenije že prejeli injih bodo uporabili za nakup delnic posameznega podjetja ali pa za nakup delnic pooblaščene investicijske družbe. Sicer je bil Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje v slovenskem parlamentu že sprejet, tako da bodo investicijski skladi ter družbe za njihovo upravljanje lahko pričeli z delom. Dejavnost SBD - Bančne družbe za upravljanje bo predvsem ustanavljanje in upravljanje vzajemnih in drugih skladov ter ustanavljanje in upravljanje investicijskih družb. Poleg tega bo ustanavljala in upravljala tudi pooblaščene investicijske družbe. Poslovna strategija družbe bo predvsem graditev zaupanja in zagotavljanje imetnikom lastninskih certifikatov, katere bodo vpisali vpooblaščene investicijske sklade in s katerimi bo družba upravljala, kar največjo varnost njihovih naložb. Sicer pa družba v svoji poslovni strategiji ne bo sledila samo maksimiranju njenega dobička, ampak bo hkrati poskušala tudi maksimirati neto vrednost skladov, s katerimi bo upravljalain s tem zadovoljiti tako interese vlagateljev certifikatov kot tudi interese družbenikov oz. ustanoviteljev družbe za upravljanje. Velika prednost te družbe za upravljanje je predvsem v mreži poslovnih enot bank, ustanoviteljic, ki pokriva praktično celotno področje države. Tako bo lahko delovala kot vseslovenska družba. Sicer pa predstavlja ustanovitev te družbe prvi korak pri oblikovanju kapitalske oz. investicijske družbe. V pogojih dosedanjega postopnega razvoja trga kapitala, njegove pričakovane rasti po bolj intenzivnem procesu privatizacije podjetij na podlagi lastninskih certifikatov ter zaokroževanja zakonske regulati ve, ki ureja področje privatizacije in delovanje trga kapitala, je logična ustanovitev takšne kapitalske družbe. Direktor Bančne družbe za upravljanje je mag. Stanislav Valant, dosedanji izvršilni pomočnik uprave LB d.d., med drugim pa tudi predsednikUpravnega odbora Ljubljanske borze, finančni strokovnjak, ki je dobro poznan slovenski javnosti. Tudi ostali, skrbno izbrani vodilni delavci SBD - Bančne družbe za upravljanje, so zagotovilo za uspešno poslovanje družbe. Prihodnost bo pokazala, kakšni bodo njeni načrti in strategija. Brez dvoma bo sodila v sam vrh ustanov, ki se bodo ukvarjale z zbiranjem certifikatov in lastninjenjem podjetij. In ne bi bilo presenečenje, če bi bila celo najmočnejša, zlasti če upoštevamo njeno kapitalsko usposobljenost. Predvsem pa bo SBD - Bančna družba za upravljanje gradila na zaupanju, ki ga že imajo njene ustanoviteljice pri svojih komitentih. To pa je v negotovih razmerah na slovenskem finančnem trgu verjetno najpomembnejše in tudi za vlagatelje oz. investitorje bistvenega pomena. Ali lahko rečemo, da sledimo splošnim razvojnim smerem slovenskega turističnega trga ? Ali vemo, da se dandanes v turizmu odpira pot kakovosti, ki pravzaprav pomeni uskladitev med količino in kvaliteto? Ali poznamo spremembe, nastale zadnji čas v turističnem povpraševanju, ki ga označuje gibanje? Sledimo temu gibanju, v katerem postaja prevladujoče tisto, kar je bilo doslej obrobno? Smo poskusili spoznati značilnosti tega gibanja - kakovost, individualnost, neposreden stik s stvarnostjo, aktivnost? Odgovorna teh nekaj vprašanj je bolj nikalen, kajti razen nekaj izjem, bolj ali manj večina še blodi v temi. To je deloma razumljivo, ker smo z razvojem te vedno pomembnejše gospodarske dejavnosti šele v povojih, na samem začetku. Za zdaj šele poskušamo usn>arjatipodlago za razmah na tem področju, pri čemer pa je delež aktivnih bolj pičel. Na vso srečo smo la čas spet sredi ustanavljanja turističnih društev tam, kjer so včasih že delala in tam, kjer jih doslej še ni bilo. Vsem bi kazalo pomagati ne le pri sestavljanju njihovih delovnih usmeritev, temveč jih tudi denarno podpreti. Največ bi storili, če bi privzeli širši slovenski sistem usposabljanja za turistično dejavnost. Ker je na turističnem tržišču vedno večje povpraševanje po kakovostni naravni dediščini, bi društvenim delavcem najbolj pomagali z odpiranjem teh obzorij. V mislih imamo njihovo usmeritev na okolje, kjer društva delajo - vredno bi ga bilo urediti tako, da bi postalo zanimivo za oglede turistov, med katerimi je vse več popotnikov. Oživeti je treba turističnokultume prireditve, združiti moči pri snovanju zanimivih skupnih načrtov, s katerimi bi privabili v naše kraje tudi tuje goste. Neizbežna je povezava vseh dejavnosti, ki utegnejo prispevati kturistični ponudbi. To niso le gostišča, kopališča, temveč vse bolj trgovine, turistično usmerjene kmetije, planinska ponudba in še kaj. Nikakor ne bi smeli ostati lepri Medijskih Toplicah in njihovem razvoju, na Vidrgi in Šentgotardu, pa še v enem ali dveh okoliških zanimivih krajih trboveljske in hrastniške občine. Kar lepo število zanimivih, manjših krajev, pa hribovskih vasi in zaselkov, kjer bi se dalo marsikaj postoriti za obisk potujočih ljudi, premoremo. V času, ko vse bolj povezujemo kraje z urejenimi cestami, potencialne možnosti tega dela Zasavja ne bi smele ostali neizkoriščene. Povezane v celoto bi sčasoma postale nenadomestljiv del turistične ponudbe. Slovenski turist se počasi, vendar vztrajno in zanesljivo usmerja od morja v našo notranjost. S tem ni rečeno, da se poslavlja od morja, le manj časa bo preživel ob njegovih obalah. Večji del svojega dopusta pa bo bival v lepem naravnem okolju. Na to kaže računati tudi pri nas. Milan Vidic Milan Povirk ^ Zbori občanov so bili po zasavskih občinah pestri, mnenja so se ponekod pošteno kresala. Največ pripomb je bilo zaradi nejasnosti okrog financiranja občin, udeleženci pa so izpostavili še precej drugih vprašanj. Toda očitno je dobro, da so “tako občani kot župani"spregovorili in prevetrili probleme, ki jih pestijo. Za boljšo preglednost si preberite povzetke iz posameznih občin. Hrastnik Hrastniška občina se ne bo delila na nove občine. Zbore občanov (skupno jih je bilo deset: KS Dol, KS Rudnik, KS Steklarna, KS Boben, KS Prapretno, KS Krnice - Savna peč, KS Podkraj, KS Marno, KS Kovk, KS Turje - Gore) so končali v dogovorjenem roku, do nedelje, 13. marca. Kot je povedal hrastniški župan Leopold Grošelj, se je velika večina volilcev odločila, da referendumsko območje ostane nespremenjeno. Obsega deset krajevnih skupnosti in devetnajst naselij. Po njegovem mnenju seje za nove občine zelo težko odločati zaradi pomanjkljive zakonodaje, pojavljajo se vprašanja zaradi slabe informiranosti glede financiranja. PoGrošljevih besedah jebilo na zborih veliko govora o nerazčiščenih odnosih na lokalnih nivojih - po novem: upravnih enotah. Izpostavljen je bil še problem volitev v občinske svete - obstaja namreč možnost, da manjše KS ne glede na volilne enote ne bodo imele predstavnikov v občinskem svetu, do zdaj pa je imela vsaka KS kakšnega predstavnika. "Lokalno preobrazbo smo začeli graditi s streho," dodaja Grošelj, "ne da bi nas zanimalo, kakšni so temelji." Petra Radovič Trbovlje Franc Amon, sekretar SO in IS, je povedal, da bo trboveljska občina ostala enotna. Tako so občani izglasovali na zborih občanov (KS Ivan Keše, KS Franc Fakin, KS Alojz Hohkraut, KS Fric Keršič, KS Zasavje, KS Center, KS Franc Salamon, KS Klek, KS Dobovec, KS Čeče), delitev tudi v predlogah ni bila predvidena. Kot je šedejal Amon, so bi li v KS Dobovec sicer razgovori o novi občini.asovolilci v večini izglasovali enotno referendumsko območje za občino Trbovlje. Prav tako je izpostavil problem volilnega sistema, ki po njegovem mnenju zmanjšuje možnost predstavnikov obrobnih KS za izvolitev v svet občin. P.R. Zagorje Tudi v občini Zagorje ob Savi so se v nedeljo končali zbori občanov posameznih KS (KS Kisovec, KS Franc Farčnik, KS Senožeti - Tirna, KS Ravenska vas, KS Šentgotard, KS Jože Marn, KS Kotredež, KS Rudnik - Toplice, KS Izlake, KS Podkum, KS Čemšenik, KS Mlinše - Kolovrat) za določitev referendumskih območij za ustanovitev novih občin. Kolje povedal Brane Omahne, sekretar SO in IS, so se vse KS - razen KS Izlake, odločile za občino Zagorje ob Savi. Ob novi občini Izlake se postavlja vprašanje, kako bo Državni zbor določal referendumska območja za ustanovitev obeh občin. Tudi v Zagorju so mnenja, da bi volilni sistem izločal predstavnike obrobnih KS iz občinskih svetov. Nejasnosti pa so predvsem v zvezi s financiranjem novih občin kot tudi s cilji, nameni in prednostmi nove ureditve. Na zborih občanov pa so potekale tudi razprave o programih dela KS. Tako so se krajani Čemšenika na zboru odločili, da uvedejo ločeno zbiranje odpadkov za KS, predstavili so osnutek projekta za prostorsko ureditev spominskega obeležja žrtev 2. svetovne vojne na Čemšeniškem in drugo. Za neuporabljena sredstva - kar 1.300.000 SIT - pa so se dogovorili, da jih namenijo posodobitvi cest. P.R. in T.S. Litija Kakšne bodo v sedanj i litijski občini nove občine, ne ve nihče. Občani večjih krajevnih skupnosti na občnih zborih niso bili enotni, niso se strnjali z uradnim predlogom za oblikovanje novih občin. Po strokovnih podlagah bi iz sedanje litjske občine nastale štiri nove: Litija, Šmartno pri Litiji, Kresnice - Jevnica in Dole - Gabrovka. Nova občina Litija bi obsegala sedem sedanjih krajevnih skupnosti: Hotič, Jablaniško dolino, Litija -desni breg, Litija - levi breg, Savo in Vače. Po predhodnih dogovorih so se Lilijani strinjali z vključitvijo Save, Hotiča in Vač, ne želijo pa imeti v novi občini Polšnika in Jablaniške doline. Na zborih občanov so se prebivalci Litije, Hotiča, Vač in Save odločili za skupno občino. Tudi Polšničani so se odločili za novo občino Litija. V Jablaniški doji ni so imeli dva zbora občanov. Na Bregu, kjer so se zbrali prebivalci Tenetiš in Zagorice, so se odločili za Litijo, kasneje pa so Zagoričani začeli zbirati podpise za priključitev k občini Šmartno. Drugi del jablaniške doline, kjer je bilo na zboru občanov 57 občanov, se po glasovanju ni opredelil o, 28 jih je glasovalo za Litijo (eden premalo) in le 13 za Šmartno, veliko jih sploh ni glasovalo. Nova občina za KS Jevnico in Kresnice bo vključevala še Ribče. O sedežu občine se še niso dogovorili. Ena občina naj bi bili tudi sedanji krajevnih skupnosti Gabrovka in Dole. Krajani se s tem ne strinjajo. Gabrovčani so se opredelili za novo občino Litija, ne želijo imeti skupne občine z Dolami. Prav tako Dole ne želijo imeti občine z Gabrovko. Odločili so se za novo samostojno občino Dole. IB Nova občina Šmartno naj bi obsegala: Primskovo, Šmartno pri Litiji, Štangarske Poljane, Veliko Kostrcvnico, Veliko Stango in Vintarjevec. Šmarčani so se odločili za svojo občino in sprejmejo k sebi vse, ki to želijo. Stanga želi pod novo občino Litija. Štangarske Poljane so se odločile za novo občino, kjer naj bi bila tudi Stanga. V Veliki Kostrevnici se sploh niso odločili za glasovanje. V Vintarjevcu so imeli dva zbora; na Javorju so se odločili, naj bo občina taka kot je sedaj, v vintarjevški dolini pa so se odločili za novo občino Šmartno. Tudi na Primskovem so se odločili za sedanjo obliko občine Litija. Kaj bo z usklajevanjem mnenj in odločitev krajanov? Verjetno ga ne bo veliko. Gradivo bo poslano v odločitev državnemu zboru. Joža Konjar Radeče Po razpravi sodeč je na zboru krajanov v Radečah marsikdo dobil občutek, da si krajani nove občine ne želijo. Radeška krajevna skupnost je pričakovala vrsto vprašanj, ki ne bodo v neposredni povezavi z organiziranjem lokalne samouprave, ki so kljub prizadevanju delovnega predsednika, da bi nanje odgovoril, ostala nedorečena. Končno, saj ni od krajanov odvisno, kdaj bo nova železniška postaja, zakaj investitor Savskih elektrarn ob posegih v mesto ne dela tako ali drugače, zakaj še ni dokončan zdravstveni dom in še bi lahko naštevali. Med njimi tudi tiste, ki si prizadevajo, da bi kraj postal moderno mesto. Trpek pa je priokus dejstva, da če kritiziraš, izpadeš pomembnež. Če pa garaš, te doleti le kopica očitkov. Toda na takšnih zborih, kot je bil tokrat, manjka kulturni dialog. Splošna ocena je - volk sit in koza cela. Sprejeta je odločitev, da se Radeče (na referendumu skupaj s KS Svibno, Vrhovo in Jagnjenica) predstavijo kot bodoča občina. Podobno je bilo v Svibnem, Vrhovem in na Jagnjenici, le v Zidanem Mostu so se odločili, da se priključijo bodoči občini Laško. Sicer pa, rezultati bodo znani 22. maja, ko se bodo krajani o tem odločali na referendumu. Dejstvo je le, da občani pričakujejo preveč, saj bodo vsi problemi, ki so pereči že sedaj, takšni ostali. To pa je večna tema, za katero nikoli ni dovolj časa in denarja. Franci Kadunc j Bodo Izlake občina V petek, 11. marca, so se na zboru občanov zbrali prebivalci KS Izlake. Udeležba ni zajela niti 5% vseh krajanov, vendar se je kljub temu razvila burna razprava. Predstavnika občine Zagorje, predsednik Matjaž Švagan in Hrane Omahnestaprisotnim predstavila teoretične in praktične možnosti oblikovanja občine Izlake. Po zakonskih določilih o lokalni samoupravi sta predvideni dve varianti oblikovanja občin v naši državi in obe predvidevata razdelitev obstoječe občine Zagorje na občino Izlake in novo občino Zagorje. V občino Izhike naj bi bilo vključenih 4000 prebivalcev iz KS Izlake, Mlinše, Čemšenik in Šentgotard. V kolikor se bo oblikovala občina Izlake, krajanov Šentgotarda ne bo v njej, saj so se nazboru krajanov opredelili za občino Zagorje. Župan Matjaž Švagan je navzočim poskušal ponazoriti delovanje novih občin, ki se v začetnem obdobju ne bi bistveno spremenilo, saj bi vse "občinske" opravke občani uredili v isti stavbi kot doslej, dokler seveda ne bi bili sprejeti ustrezni republiški zakoni, ki bi omogočali prenos funkcij na nov teritorij. Opozoril je tudi na dolg občine Zagorje, ki bi si ga ob odcepitvi morali deliti. Omahne pa je opozoril na mnoge zakonske nejasnosti, ki omenjajo finaciranje šolstva in zdravstva, ne opredeljujejo pa virov financiranja. Nove občine bodo skrbele za svojo infrastukturo in komunalno ureditev, l ■ ■ ■ ■■ ' -------^ gospodarski razvoj..., kar pa so Izlake v veliki meri v minulih letih dosegle same. Predsednik KS Izlake Janez Vidmar je k temu dodal: "Nova občina je podobna dobri KS, kar ned vomno Izlake so, z oblikovanjem v občino pa bi postale občinsko središče in še pridobile na imagu." Omenil je še, da zakon omogoča ustanovitev občin kadarkoli, zato meni, da ni smiselno ustanavljati občino Izlake v tej začetni evforiji, ko je še mnogo stvari nejasnih. Temu je oporekal Andrej Dolšina, vodja SKD, ki se zavzema za čimprejšnje oblikovanje občine Izlake, rekoč: "Do zdaj smo živeli od drobtinic iz centra. Ne dovolimo, da bodo tudi naši otroci živeli tako." V razpravo se je vključilo še mnogo govornikov, ki so zagovttrjali zdaj eno zdaj drugo stališče. Aleš Maček je opozoril na prednosti odločanja v pravnem pogledu, kjer naravni KS velja ustni dogovor, na ravni občine pa je potrebno sprejeti odloke. Prav tako je opozoril na velikost občine Izlake, ki predstavlja v teritorialnem merilu približno polovico občine Zagorje, v gospodarskem pogledu pa je precej šibkejša, kar predstavlja večjo obremenitev na prebivalca. V glasovanju se je dve tretjini prisotnih odločilo za referendum o občini Izlake, kjer bodo lahko vsi krajani odločali o svoji prihodnosti. Časa za razmislek je še dovolj! Mojca Kunšek mm: Marjai as L ira Bebar: življenje n rakom V Zasavju poteka v teh tednih akcija za nakup mamografa. Mi pa smo obiskali eno od vrste tistih, ki se vsak dan borijo z rakom. In ga z močno voljo premagujejo. Zagorjanka Mira Bebar je tesno povezana z bolnicami z rakom. Sama je operacijo dala skozi že pred šestimi leti. Sedaj z vso močjo pomaga drugim. Je podpredsednica slovenskega Društva onkoloških bolnikov in vodi zasavsko sekcijo. Po poklicu je višja medicinska sestra, poznajo jo predvsem.tisti, ki so imeli kdajkoli težave s pljuči, saj je vrsto let delala v pljučnem dispanzerju. Pred petimi leti se je upokojila. Sedaj ji dnevi tečejo med delom v hiši, na vrtu, kjer najde veliko veselja ter babica servisom. In delom v društvu, ki ji tudi vzame precej časa, saj se udeležuje raznih srečanj onkoloških bolnikov po Evropi. Na kaj ste pomislili, ko ste zvedeli, da imate raka? Najprej sem razčistila pri sebi, pretehtala razne možnosti, potem sem to povedala svojemu možu in zdravniku, s katerim sem delala. Nato sem šla h ginekologu, ki mi je rekel, da se ne moremo pretvarjati, kot da ni ničesar, da je treba bolezen preveriti. Tako so se začele preiskave, potrditev diagnoze... In potem čakanje v dolgi vrsti. Že šest let je od takrat. Čakala sem mesec dni. da sem dobila telegram za operacijo. Ali kdaj pomislite na smrt? Kaj vem. različno. Običajno ne mislim na smrt, kajti v vsaki situaciji mora biti več izhodov. Smrt je le ena od možnosti. Si kdaj očitate, da ste šli prepozno k zdravniku? Mislim, da ne. Mogoče bi lahko šla nekaj mesecev prej, ko sem se slabše počutila, ampak takrat pomisliš še na druge vzroke. Se pravi, da se lahko živi s to boleznijo? Seveda, kot z vsako drugo. Mislim, da kitajski pregovor govori, da ni umetnost biti celo življenje zdrav, ampakje umetnost z boleznijo živeti. Skoraj vsak človek vsaj enkrat v življenju zboli za kakšno resno boleznijo. Pri tem ne sme obupati, temveč mora, če se le da, vsaj za krajše obdobje - živeti. Ste poiskali pomoč tudi izven zdravstvenih ustanov? Ne. Toda nekateri jo iščejo. Seveda, ampak mislim, daje to izguba časa, saj gre za bolezen, ki se ne more zdraviti z raznimi čajčki. Ne pravim, da so čaji odveč, vendar zdravijo ne. Kaj pa resnejša alternativna medicina, vas tudi ne zanima? Ne.čepravjete vse več tudi v Sloveniji. Poznam veliko ljudi, ki so se zanašali na alternativno medicino, pa so bili učinki zanič. So pa razne oblike raka že ozdravljive? Seveda. Vsak mesec prinese neka nova spoznanja, naj bo v diagnostiki ali v načinu zdravljenja. Zdravila so že bolj učinkovita, manj je stranskih učinkov, kar nas zelo veseli. Ljudje, ki se z rakom nesrečajo neposredno, verjetno takšnega bolnika pomilujejo. Vas to moti? Mogoče preseneča, moti pa ne. Se vam je življenje kaj spremenilo, odkar ste zvedeli za to bolezen? Spremeni se odnos do življenja. Bivši direktor Onkološkega inštituta je dejal, da bolnik, ki se zdravi za rakom, poslane nekako boljši. Spremenijo se predvsem stvari, za katere si prej mislil, da brez njih nebi mogel živeli. Izgine naglica: ko si mislil, da se bo podrl svet, če ne boš postoril vsega. Ali to pomeni, da skušaš v čim krajšem času čim bolj zaužiti življenje? V celi Evropi se zadnjo soboto v marcu srečajo onkološki bolniki. Tudi v Sloveniji ni nič drugače. Mira Bebar pravi, da sc bodo dobili v soboto, 23. marca v ljubljanskem Cankarjevem domu. Na tej prireditvi bodo skupaj z otroškim /borom iz Kamnika zapeli pesem Marca Sofianopula na besedilo Luise Nemez (prevod Borisa A. Novaka) Nova pomlad ži\ Ijenja, ki je nekakšna hima. Ena od kitic se glasi: Vsak dan naj bo pomladanski praznik, mi pa sli, ki oznanjamo čudesa: prenovljeno vrednost svojega življenja- ljubezen do veselja in veselje do ljubezni in vero v prihodnost. Primi me za roko in pojdiva ob]« obzorje: korajža velja! Ja. Bolj racionalno gledaš na življenje, saj v življenju obstajajo stvari, ki so kot nekakšen balast in jih vlečeš za sabo kot rep. Tudi. če se ti zgodi nekaj novega, še vedno vlečeš tisto za seboj, kar ti povzroča velike skrbi. Potem ugotoviš, da vsega tega ne zmoreš in začneš reducirati. Tisto, kar ni najbolj nujno, lahko počaka. Kje ste najprej iskali podporo? V elika podpora je razumevanje v družini, opora so tudi prijatelji in sodelavci. Delali ste v zdravstvu. Po izobrazbi sem višja medicinska sestra. Delala sem v zdravstvenem domu v T rbovljahin nazadnje v Zagorju, v dispanzerju za pljučne bolezni. Vedno pravim, da sem imela srečo, saj sem začela delati pred štiridesetimi leti, ko je bila tuberkuloza strašna bolezen. Na tem področju sem delala 32 let. Videla sem, kako se je zajezila velika obolevnost. Vsi smo vlagali veliko dela in postopoma seje začelo izboljševali. To je bil krasen občutek. Ste kadilka? Ne. nikoli nisem kadila. Ste to zato, ker ste preveč hudega videli že v vašem dispanzerju? Tudi. verjetno, saj sem videla težke posledice kajenja. Pa tudi mene samo ni nikoli vleklo. Ali lahko rečete: to je pa res zaradi tega, ker človek kadi? Ni samo zaradi tega. ker kadi. vendar prispeva veliko, ker se dihalna pota kvarijo zaradi cigaretnega dima. Pri nas imamo še slab zrak. zato vsaka bolezen napreduje hitreje in zdravljenje ni dovolj učinkovito. No, vse to je že tudi dokazano. Morda sedaj spremljate dogajanja v parlamentu, ko se pogovarjajo o kajenju. Kaj si mislite o tem? Nekoč sem poslušala predavanje, mislim, daje bilo iz Švedske, da v osnovni šoli začnejo izobraževati starše kadilcev. To je torej dolgotrajen proces. Pomeni, da bodo šele otroci današnjih osnovnošolcev lahko nekadilci. Vzgajajo jih za starše nekadilce - tako gledajo naprej. Pri nas mislimo, da se bo z zakonom kar čez noč vse spremenilo. Pa se ne bo. To je proces. Rekli ste, da ste iskali podporo tudi pri prijateljih. Ste iskali tudi stike z ljudmi, ki so zboleli za rakom? Društvo onkoloških bolnikov je organiziralo službo prostovoljk. To so ženske, ki so se z rakom srečale že pred časom. Gre za dobo treh do petih let. Če ima ženska sposobnosti in veselje, gre na izpopolnjevanje za prostovoljko in po vseh oddelkih, kjer operirajo, ženske prostovoljke obiskujejo bolnike. Imamo tudi knjižico Pot k okrevanju z raznimi prilogami, obvestili, z raznimi praktičnimi stvarmi, Id so potrebne za prvo znanje. Prostovoljka daje nasvete, bolnica dobi tudi to knjižico, in če potrebuje tudi začasno prsno protezo, doklerse vse neuredi. To je prvi stik. Prostovoljka, ki pove, koliko je teh žensk, kako se združujemo... odkar je društvo. Ste tudi voditeljica zasavske sekcije. Ja. Kdaj jebilo ustanovljeno društvo v Zasavju? Ustanovni zbor je bil 23. novembra 1989. Leto prej je to društvo delovalo samo pri Onkološkem inštitutu, kije pokrivalo celo Slovenijo. Takrat je bilo težko hoditi v Ljubljano na sestanke tega društva, zato so se počasi ustanavljale sekcije po vsej Sloveniji, zdaj jih je v Sloveniji približno dvanajst. Na ta način izmenjujemo izkušnje, zvemo, kaj je novega, se spoznavamo. Kot podpredsednica slovenskega društva prav gotovo dobro poznate delo v Sloveniji. Ja. Republiško društvo ima svoje naloge, bolj organizacijske, povezujoče. Delamo na področju zdravstvenega zavarovanja, zakonodaje, zastopamo bolnike iz vse Slovenije. Poudarjamo, da želimo, da bi vsi onkološki bolniki v Sloveniji imeli enake možnosti za zdravljenje. Naše delo je usmerjeno v reševanje odprtih vprašanj invalidskega zavarovanja, klimatskega zdravljenja. Izdajamo tudi razne publikacije in časopis Okno. Ali zasavska sekcija vključuje le bolnike, iz Hrastnika, Trbovelj in Zagorja? Seveda. Zaenkrat po celi Sloveniji deluje pravzaprav samo sekcija žena po operaciji dojke. Nekaj je tudi drugih, ampak la sekcija deluje povsod. Radi bi postavili na noge skupine za samopomočin medsebojno pomoč, ampakto mora šele dozoreti. Na področju Zasavja bi lahko imeli sekcije po področjih boleznih in bi tudi lahko ustanovili podružnico z več sekcijami. Koliko je v Zasavju onkoloških bolnikov? Po oceni naj bi bilo v Sloveniji 35 tisoč bolnikov z rakom. V Zasavju jih je verjetno nekaj tisoč, recimo dva do tri tisoč. Število zajema tudi tiste, ki so se zdravili za to boleznijo. Kako pogosto se sestajate v sekciji, kako vaša srečanja potekajo in kje se dobivate? Dobivamo se enkrat mesečno. Najprej imamo uro rekreacije v Zdravstvenem domu, fizioterapijo, telovadbo, potem imamo programirano delo. Naredimo si letni program, ki obsega šest do sedem srečanj v zimskih mesecih in kakšno predavanje s področja zdravstva, zakonodaje, hortikulture... Potem se pogovarjamo. Ali so sestanki tudi neka vrsta duhovne sprostitve? Predvsem naj bi bili neke vrste psihoterapija, saj je pobuda prišla iz oddelka za psihoonkologijo, kjer imajo takšne tečaje. Ko je nastala vrzel, je nastala potreba za klub žena pri Onkološkem inštitutu, kije prerasel v društvo. V glavnem sc srečujete ženske? Ja. Te pravijo, daje veliko takih težav, o katerih se v družini ne morejo pogovarjati. Kaj se pogovarjate? Recimo, da katera začuti, daje nekaj narobe, pa tega ne zna razložiti. Doma pa ji preprosto rečejo, saj ni nič, le fantaziraš. Mislijo, da te pomirijo, v najboljši veri pomagajo. V resnici pa ni tako. Na naših sestankih so prisotne medicinske sestre in ttidi zdravnica, pogovorimo se, ali je to zadeva, ki jc potrebna preiskave ali ne, včasih zdravnica predpiše recept. Ali rak izbira starost? Ne, sploh ne, med nami so tudi zelo mladi bolniki. Kdo lažje prenaša bolezen? Mogoče bolj stabilne ženske, v zrelih letih. Mogoče ženske sploh. Kajti, če ima ženska otroke, družino in mora zanje skrbeti, je tudi v njenem interesu, da se čimprej in čim bolje pozdravi. Je to predvsem ženska bolezen? Za rakom na dojki v Sloveniji oboli največ žensk, tpoški obolevajo bolj na črevesju, na prebavilih, grlu, kadilci na pljučih, kjer je več moških kol Žensk. I*a se moški ne vključujejo v delo sekcije? Ne. Le eden je prišel lani na naš sestanek. Pa se je potem premislil, ko je videl, da smo same ženske. Seje ustrašil? Rekel je, da bo še malo počakal. Kaj pa v društvo, se vključujejo? Ja, tudi prihajajo, prispevajo kaj v revijo, ko imamo občne zbore, se jih udeležijo. Sicer obstojajo druga društva, ki niso deklarirana kot društva onkoloških bolnikov, čeprav je vanje vključena večina onkoloških bolnikov. Bolniki z rakom v grlu imajo svoje društvo. Z vsemi poskušamo sodelovati. Iz vaših zdravstvenih izkušenj, kaj bi rekli, kdo lažje prenaša bolezen - moški ali ženske? (smeh) Ženske so verjetno bolj motivirane, da se zdravijo. Mogoče so skromnejše, se lažje odpovedo kajenju, pitju alkohola in se lažje izognejo vsemu preostalemu. Vas smrt prijatelja ali znanca iz teh krogov posebej prizadene? Seveda prizadene... Vsakega... Ali kdaj pomislite - spet je eden odšel, sedaj sem jaz na vrsti? Ne, na to ne smeš pomisliti. Ravno o tem se pogovarjamo v društvu, daje vsak človek malo drugačen. Ne moreš namreč reči, glej, tisti je toliko časa bolan kot jaz, pa je umrl, zdaj bom zagotovo jaz na vrsti. Tudi pri dveh ni enako. Ne moreš posploševati stvari. Se pravi, da lahko z močno voljo premagaš Seveda. Vedno pravim, daje treba pustiti naravi, da naredi svoje delo. Saj je res, da medicina naredi ogromno, tudi alternativna medicina verjetno pomaga. Toda največ lahko naredi prav človek sam. Tudi priizbiri. Končno,človekse sam odloči, če se bo zdravil ali ne. Raka se ni treba bati, vendar se ga tudi ne sme podcenjevati. V Zasavju je veliko žensk, obolelih za rakom na dojkah. Zdaj kupujemo mamograf. Kaj menite, koliko žensk bi s tem lahko rešili? Pred dnevi sem poslušala dr. Jurco, kije rekel, da bo takrat, ko bo mamograf delal, pregledanih nekje štiri do pet tisoč žensk letno. S tem, ko bi bili občasni periodični obvezni pregledi, bi lahko zajeli celotna populacijo. Po njegovem bi lahko rešili kar 30% žensk s pravočasnim odkritjem bolezni. Pravijo, da takrat, ko se bula opazi, je kar 60% tumorja že živega. Torej že druga polovica bolezni. In takrat je treba hitro ukrepati. Ali si delate kakšne velike načrte v življenju? Imela sem navado reči, da imam za tristo let načrtov v življenju. Sedaj imam več načrtov na krajši rok. In mislim, daje s tem veliko majhnih zadovoljstev, veselja, več vrednih... Nikoli pa si nisem želela doseči neko veliko stvar, za katero vem, da bi jo težko dosegla. Marko Planinc 7jsm: m Veselje na Sv. Planini V soboto, 5.3.1994 jé bilo v Domu rudaijev na Sv. Planini zopet veselo. Kot že nekaj let poprej, so se tudi letos zbrali tisti, ki še žive na Planini in Čebinah, ali pa so bili tu doma pred leti. Srečanje, ki sta ga organizirala Ludvik in Ivi Izlakarje bilo že deveto po vrsti. Za prijetno vzdušje vse tja do jutranjih ur je poskrbel ansambel Gamsi. Pari so se morali izkazati v poznavanju svojih partnerjev, moški pa so enkrat za spremembo tako plesali, kot so ženske žvižgale. LES in EKOS Prejšnji četrtek so se v Ljubljani sestali predstavniki Ljubljanske ekološke skupine -LES ter predstavniki Zasavske ekološke skupine - EKOS. Pogovor med predstavniki je potekal o ekološkem seminarju, ki ga pripravlja EKOS za srednješolce v Portorožu, ter o delu obeh organizacij za varstvo okolja. Predstavnica LES-a Melita Rogelj je predstavila svoj pogled glede organiziranja naravovarstvenih projektov za mlade, kijih pripravlja EKOS in poudarila da so le-ti pomembni in da jih Zasavska ekološka skupina zelo vestno in načrtno pripravlja. LES je predstavil svoje trenutno delo, poročali so tudi o sestanku, ki so ga imeli v Bukarešti spredstavniki organizacij za varstvo okolja. LES ima v načrtu izdajo biltena o vseh organizacijah, ki se ukvarjajo z varstvom okolja. Tudi zasavski ekologi so predstavili tekoče delo ter nekaj načrtov, kijih pripravljajo v tem letu. A.M. Občni zbor na Mrzlici V nedeljo, 6. marca, je v planinskem domu na Mrzlici potekal letni občni zbor Planinskega društva Trbovlje. Zbralo se je preko 200 planincev. Med drugimi so na zbor prišli tudi podpredsednik Planinske zveze Slovenije Jože Dobnik in predstavniki sedmih planinskih društev ter Smučarskega društva Trbovlje. Za uvod je harmonikar Loj zc Vrtačnik zaigral skladbo. Nato so izvolili organe zbora, predsednik Slavko Potrata je prebral poročilo o opravljenem delu v preteklem letu, za njim so se zvrstila poročila ostalih odsekov društva. Društvo je dobro delovalo. UPedili so dom in okolico doma na Mrzlici, uspešno so izvedli tri večje prireditve s srečolovom, zelo dejavni so bili alpinisti in športni plezalci, nadaljevali so z alpinistično šolo in izpeljali dva alpinistična tabora na Korošici in Kokrškem sedlu. Član alpinističnega odseka Dušan Košir seje udeležil odprave v Ande v Peru, kjer je s soplezalcem preplezal prvenstveno smer. poimenovala sta jo "Slovenska smer" v 6025 m visokem vrhu Artesouraj. Med športnimi plezalci sta bila najuspešnejša Metka Lukančič in Vili Guček. Tudi mladi v mladinskem odseku in posameznih planinskih krožkih v pedagoških enotah Osnovne šole Trbovlje in V VZso dosegli lani zelo dobre uspehe, ki se kažejo predvsem pri izpeljanih izletih ter v vzgojnem in izobraževalnem delu, pri čemer imajo velike zasluge mentorice in mentorji. Markacijski odsek je svoje delo opravil pri obnavljanju markiranih planinskih poti, vzdrževanju poti, pa tudi čiščenju, namestitvi manjkajočih in novih orientacijskih tabel. Zelo dejavna in uspešna je bila planinska skupina pri Društvu upokojencev Trbovlje, kije izpeljala 24 izletov in nekaj predavanj. Predsednik društvaje zato podelil pisna priznanja članom upokojenske planinske skupine. T.L. Slovenska planinska skupščina Planinska zveza Slovenije sklicuje v soboto, 26. marca, svojo skupščino, ki bo v veliki sejni dvorani občine Ljubljana - Bežigrad. Ob tej priliki bodo predstavniki vseh planinskih društev Slovenije sprejemali dopolnitve Častnega kodeksa slovenskih planincev, obravnavali bodo poročilo o delu PZS v obdobju 1990 - 1994, o delu nadzornega odbora in častnega razsodišča, obravnavali bodo spremembe statuta PZS in izvolili nove organe te osrednje slovenske planinske organizacije. Pri posameznih točkah dnevnega reda bo veijetno kar precej razprav, posebni* še pri spremembah statuta, ko bo šlo za Vprašanja lastninskih razmerij - planinskih postojank, domov, bivakov, zemljišč, gozdov ipd. Skupščine se bodo udeležili tudi predstavniki vseh zasavskih in posavskih planinskih društev. T.L Društvo izgnancev Društvo izgnancev Slovenije je naslovilo Državnemu zboru Republike Slovenije, predsedniku Republike in Vladi spomenico za dosego moralnega zadoščenja in vojne odškodninežrtvamnacističnega in fašističnega nasilja v letih 1941 - 1945. Izhajajo namreč iz pričakovanj, da se bodo popravile krivice nacističnega in fašističnega nasilja skladno z Deklaracijo o neodvisnosti in 50. členom Ustave republike Slovenije, po katerem morajo žrtve vojnega nasilja uživati posebne pravice in varstvo. Temu se pridružuje tudi Društvo izgnancev iz Zasavja. Le ti poudarjajo, daje v Zasavju in Posavju še posebej kritično, saj gre tu za velik izselitvenipas, iz katerega so v času druge svetovne vojne izselili veliko prebivalstva. Vsi ti ljudje še danes čutijo posledice takšnega ravnanja. Zato računajo na pozitivne odločitve Državnega zbora ter Vlade Republike Slovenije. Zagorje: Kinološko društvo je organizator specialne razstave nemških ovčarjev, ki bo na poligonu društva na Selu v soboto, 19. marca od 8. ure zjutraj do popoldneva. Nemške ovčarje bo ocenjeval znani sodnik Silvo Potočnik. Ljubitelji psov, vabljeni. Trbovlje - Planinsko društvo Trbovlje organizira v nedeljo, 27. marca, izlet na Porezen. Odhod bo ob peti uri zjutraj izpred Komunale v Trbovljah. Avtobus se bo ustavil na vseh avtobusnih postajah. Društvo sprejema prijave za izlet do 24. marca v društvenih prostorih na Ulici 1. junija 10. Izletnike bo vodil planinski vodnik. Prevozni stroški: za člane 800 SIT, za ostale 1.000 SIT. Trbovlje: Hortikulturno društvo pripravlja 21. marca ob 17. uri predavanje ing. Leona Matajca na temo: Zahvalni vrtni sistemi (s praktilčnim prikazom). Predavanje bo v dvorani doma Svobode na Trgu Franca Fakina. R.M. Upokojenci, pozor! Na Ljubljanski banki - Banki Zasavje, Trbovlje so se srečali predsedniki vseh treh zasavskih upokojenskih društev Lojze Zupan, Cveto Plevnik in Adolf Laznik s predstavnikoma Banke Ladom Lindičem in Ljubo Štrovs ter urednikom Zasavca Markom Planincem. S predstavniki banke so se pogovarjali o novi akciji za upokojence-prenos pokojnine na banko. Upokojenci naj bi imeli pri tej akciji kar nekaj prednosti, in sicer: vse položnice bodo lahko plačevali brez provizije, za denarna sredstva bodo pritekale obresti že od prvega dne nakazila, dalje, imeli bodo možnost pridobitve kredita in seveda s tem tudi možnost večjega nakupa, svoje pokojnine bodo lahko vpisovali in dvigovali na katerikoli enoti Ljubljanske banke v Sloveniji. Poleg tega pa bodo vsi, ki bodo prenesli pokojnino na banko v marcu in aprilu imeli šetrimesečno brezplačno naročnino na časopis Zasavc. 2 urednikom Zasavca pa so se predsedniki zmenili, da bodo imeli odslej svojo stran v časopisu, kjerbodo lahko društva obveščala upokojence o vseh dogodkih, ki se tičejo prav njih. K.B. Zarja na Izlakah Prejšnji torek ( 8. marca), je moški pevski zbor Zarja Svoboda Center iz Trbovelj pripravil v domu starejših občanov na Izlakah enourni koncert narodnih in razvedrilnih pesmi, pod vodstvom Alberta Ivančiča. Na koncertu je sodeloval tudi harmonikar Franci Vrtačnik, ki je deloma nastopil solo, deloma pa je spremljal pevce Zarje pri nekaterih skladbah. Poslušalci so bili nad nastopom izredno navdušeni in med njimi je vladalo prijetno razpoloženje. T.L. Upokojenci ne mirujejo! Kdo ne bi rad poznal prijazna upokojenca - zakonca Jožeta in Anice Kimovec, ki domujeta v središču Slovenije v Spodnji Slivni. Tu sta imela kmečki turizem Kimovec vse do zaslužene upokojitve - pred tremi leti. Zamenjal ju je Tone Perc, v pomoč pa mu je žena Slavka. Zakonca Jože in Anica imata skupaj kar 125 let, še vedno sta vitalna, zdrava in aktivna. Jože pravi, da je že pet let v pokoju. Kar 34 let je garal v takratni Kresnički industriji apna, potem pa še 10 let na kmečkem turizmu. S pokojnino sta oba zadovoljna, pravita, da se da preživeti. Še vedno pa se gostinstvu ne moreta kartako odreči. Priložnostno sta zaposlena v planinski postojanki na Zgornji Slivni Moderni interieri. Postojanka je odprta ob sobotah, nedeljah in praznikih od 9. do 18. ure. Obisk je največji ob sobotah oziroma nedeljah. Prihajajo pohodniki, planinci in domačini. Obiskovalci si lahko ob tej priložnosti ogledajo mnoge znamenitosti središča Slovenije: srednjeveške Vače, Alejo ustvarjalnosti na prazgodovinskih tleh, arheološke izkopanine s prazgodovinsko naselbino, znamenje GEOSS ter obnovljeno cerkev sv. Neže (na višini 880 metrov). V tej cerkvici je v letu deset maš. Obisk je velik, ljudje pa prihajajo od blizu in daleč. Jože Novak (f ■ . . -----^ Pokojninski sklad Marsikdo rad oponese upokojencem, da imajo previsoke pokojnine. Upokojenci pa se s tem nikakor ne strinjajo, saj jih je veliko takih, ki se komaj preživijo iz meseca v mesec. Znanoje, daje slovenski pokojninski zavod v hudih težavah. V različnih državah različno pridobivajo denar za pokojnine. Po razvitih evropskih državah si zagotovijo varno starost tako, da dajo za pokojnine od čistih dohodkov le petino ali še nekoliko manj. Takoje bilo nekoč, ko je sistem še deloval (še v začetku osemdesetih let), tudi pri nas. Nekoč je bilo razmerje zaposleni-upokojenci v prid zaposlenih. V štirinajstih letih pa se je razmerje porušilo in manj zaposlenih plačuje veliko več prispevkov za precej več upokojencev. Usodna je bila gospodarska kriza. Strokovnjaki že dolgo napovedujejo zlom pokojninskega sklada, vendar se pokojninskega zavarovanja ne da na hitro korenito spremeniti. Ljudje imajo pravico, da so upokojeni pod istimi pogoji, kot so bili tisti, za katere so med delovno dobo plačevali. Strokovnjaki očitajo, da smo iz pokojninskega zavarovanja naredili socialne korektive. Na primer: pokojninski zavod izračuna pokojninsko osnovo iz desetih najboljeplačanih let. Večin a evropskih držav vzame za osnovocelotno obdobje, nekatere pa zadnja leta pred upokojitvijo. V nobeni državi ni mogoče iti v pokoj tako kmalu, kot pri nas. Država bi morala privilegije in socialo upokojencev plačevati iz proračuna, kot to delajo drugod po svetu. Trojna privilegiranost naših upokojenk: Prvič, pokojninska doba je krajša, kot pri moških. Drugič, pet let mlajše smejo v pokoj kot moški. Tretjič, za petnajst let delovne dobe dobijo pet odstotkov več pokojnine kot moški za dvajset, razlika pa se z leti veča. Zanimivost - Slovenci gredo v pokoj povprečno pri 53 letih, v zahodnoevropskih državah pa pri 64 letih starosti. Velikokrat se pojavi vprašanje, če se upokojencem izplača ponovno zaposliti. Izvedenci pravijo, da ne. Kajti, če se naši upokojenci znova zaposlijo, če postanejo recimo, poslanci ali obrtniki, izgubijo pravico do pokojnine. K.B. J/ Kadarkoli srečam Janka Kumlanca, se mu mudi. Kot vsem upokojencem. Toliko časa pa le ima, da mimogrede navrže kakšno duhovito in se zraven drži na moč resno. Le v očeh se zaiskri hudomušnost. Prvič je stopil na oder v osnovni šoli. Kar predstavljam si ga, kako je kot droben fantič korajžno stopil pred občinstvo in deklamiral. Pri sedmih ali osmih letih je igral v otroški igri Jabolko ne pade daleč od drevesa, ki jo je režiral Alojz Bartolo. Po vojni seje udeležil treh delovnih brigad: Brčko - Banoviči, Šamac - Sarajevo in Goriški lijak. Na teh mladinskih akcjah je bila prava priložnost za pisanje in izvajanje različnih skečev. Leta 1945 je Viktor Malovrh ponovno oživil dramsko sekcijo pri Svobodi I v Hrastniku. Še ne dvajsetletni Janko je dobil vlogo v Raztrgancih. Veliko je igral pod režiserskih vodstvom Tineta Češnovarja in tudi Karla Urlepa. Kot njegov oče in dva strica je tudi Janko pel v zboru. Kmalu ga je pritegnilo lutkarstvo. Za vse ni bilo časa. zato j e zborovsko petje opustil. Pri zabavnih večerih, kijihje v petdesetih in šestdesetih letih pripravljala znana hrastniška vokalno - instrumentalna skupina Veseli berači pa je kljub pomankanju časa sodeloval. "Ja, to je bilo smeha, ko me je Kurentova Zora pripeljala na oder v vozičku! Igral sem dojenčka in pel O, moj papaje več v gostilni kot doma," je pripovedoval. "Potem so me spraševali, kam sem dal noge. Kam neki! Spodvihnil sem jih in sedel nanje. Pa takole velik cucelj sem imel," je pokazal. Kmalu je postal predsednik dramske sekcije. V Ljubljani je opravil eno in pol mesečni režiserski tečaj pod vodstvom Branka Gombača, sedanjega direktoija mariborskega gledališča. Potem seje še tri tedne izpopolnjeval na seminarju v Krškem. In začel je režirati. Igre je črpal iz Dramske knjižice, kulise so delali sami. Pri hrastniškem rudniku, kjer je bil zaposlen, so jim dali les, pa tudi za kaj drugega se je našel denar. Skupina je gostovala po bližnji okolici in bila povsod toplo sprejeta. Janko se rad spominja iger Svojeglavček, Komedije v komediji, Mutavke, Vozla, Ugaslih luči. Operacije. "V drami Sama je moral nastopati otrok," je pripovedoval, "zato seru vključil hčerko Ireno. Na predstavi bi morala jokati. Ona pa nič. Ko sem ji tik pred nastopom obljubil, dajo bom natreskal, je tako milo jokala, daje ganila celo dvorano. Vsi so iskali robce." Imel je nekaj imenitnih igralcev: Dominika Špajzerja, Slavi Kolar, Marijo Blagotinšek, Elzo Papp in njeno hčerko Elzo Jakšič. V povojnih časih so pripravili celo gledališče na prostem. Igrali so v dolini Dovče pod Praprotnim in na Kalu. Vse je bilo ozvočeno. In kako je na njegovo kulturniško žilico gledala žena? "Saj je vedela, kaj delam. Še kostume nam je šivala. Dramski oder, ki je imel v Hrastniku dogloletno tradicijo, je zamrl, ker ni bilo več razumevanja. Material za kulise je drag. Sami se nismo mogli vzdrževati." Ko sem neizkušena na šoli prevzela dramski krožek, mi je Janko veliko pomagal. Nevsiljivo, mimogrede, da mi pri otrocih ne bi zbijal avtoritete. Še vedno ga povabim, ko začnemo z vajami na odru. Njegove scenske zamisli so imenitne. Iz stare ropotije dela čudeže. Zdaj ima k sreči telefon. Prejšnja leta pa je pred pomladjo vedno dobil pisemce s približno takole vsebino: "Dragi Janko! Vem, da mi ne boste odrekli..." Janko je vedno prišel. Tudi takrat, ko so bili vnuki majhni in jih je pazil, ko je doma kuhal in imel nešteto drugih opravkov, mi je pomagal. "Daj mi scenarij, bom doma preštudiral, kakšne kulise boš rabila." Malo je prelistal knjižico in ideje so vrele. "Že vem. kako bom tole naredil," je govoril z navdušenjem. Kolikokrat sva za odrom skupaj uživala, ko sva videla, da igra teče, da so mladi igralci našli stik z gledalci. "Letos nimaš nič?" meje vprašal. "Imam, imam, veliko." "Veliko prizorov?" "Karnckaj." Nahitrosemmu povedala vsebino igre. "Bo šlo. Bova že kaj pogruntaia," je prikimal. Manja Goleč Premajhna knjižnica Šolska knjižnica je sestavni del celotnega vzgojno-izobraževalnega dela v osnovni oziroma srednji šoli. Prostori šolske knjižnice so praviloma v središčnem delu šolske stavbe. Ustrezati morajo zahtevam individualnega in skupinskega dela. Knjižnica potrebuje prostor za delo v skupinah oziroma za čitalnico, prostor za kataloge in za stojala s knjigami, delovni prostor za knjižničarja, prostor za opremo in tehnične pripomočke za rabo AV gradiv ter za strokovno priročno pedagoško knjižnico. OŠ na Izlakah ima knjižnico, vendar niti približno ne dosega oziroma izpopolnjuje standardov in normativov za šolske knjižnice. Knjižnica deluje na šoli devet let. Najprej je bila v hišniškem stanovanju, nato na podstrešju, kamor so učenci neradi zahajali, potem sojo preselili v klet. Izposoja je vsako leto večja, otroci vse rajši obiskujejo svojo knjižnico. Ta deluje na dobrih 30 kvadratnih metrih. V prostoru je slabo prezračevanje in umetna svetloba. Knjižnica ima 3700knjižničnega fonda. Glede na število otrok na matični OŠ (369), je število knjig premalo. Knjižnica sicer nabavlja novitete, vendar zaradi pomanjkanja sredstev le po en ali dva izvoda. Mag. Ema Stružnik, strokovnjakinja s tega področja, je dejala, da prostorsko knjižnica ne ustreza in ni primerna za pouk. Vsebinsko pa je, predvsem zaradi učiteljic, na zelo visokem nivoju. Knjižnico vodijo Mojca Grden, Lojzka Drnovšek in Adela Drnovšek, ki so pričele tudi s pedagoškimi urami, najprej z učenci iz nižje stopnje. Pripravile so ure o kiču, kruhu, pustu, igrah na srečo itd.. Z urami pritegnejo učence, ki radi sodelujejo. Namen teh ur je ta. da otroci znajo samostojno poiskati odgovore na različna vprašanja. Poudarek pa je predvsem na vzgoji učencev. Tudi sama sem bila prisotna pri eni uri. Učna tema je bila poezija. Pri uri so bili prisotni tudi učitelji drugih šol v okviru seminarja. Sedeli smo na stolih, približno štirideset, učenci pa na tleh na blazinah. Nekajkrat smo odprli vrata, da se nismo zadušili. Čeprav je bila ura prijetna in poučna obenem, smo sedeli kot sardine v konzervi. Ravnateljica šole Slavka Flis je povedala, da iz občine dobijo sredstva za materialne stroške. Od teh sredstev namenijo denar le za najbolj nujne knjige. "Namenskih sredstev v zagorski občini ni in jih tudi nikoli nismo imeli," je dodala. V prizidku med šolo in telovadnico je idealen prostor za novo knjižnico, vendar ni denarja. Otroci imajo radi svojo knjižnico, učiteljice se zelo trudijo, da bi jim bilo v njej čim lepše. Vsi skupaj zaslužijo prostor, ki bi bil okras in ponos šole. Katarina Gavranovič ZABEL^O Hrastnik MPZ Svobode I Hrastnik praznuje 70. obletnico, ki jo bodo obeležili s koncertom v aprilu. Pripravljalni odbor ima veliko dela, saj bo ob obletnici izšla tudi brošura. Mnogi pevci so prejeli Gallusova odličja in druga priznanja, na koncertu pa jih bodo prejeli še nekateri mlajši člani zbora. Častni gost prireditve bo predsednik Republike Slovenije Milan Kučan. Likovni krožek na obeh šolah se trenutno ukvarja z natečajem slovenske železnice, ki ga razpisujejo že vrsto let. Letos je od 10. marca'podaljšan na 25. marec. Rišejo z voščenkami in tempera barvami pod vodstvom mentorice Mire Marinko. Glasbena šola je začela s pomladanskimi glasbenimi dnevi, ki bodo trajali ves marec in april. V tem tednu so v dvorano GŠ povabili solo pevki Ireno Yebuah in Francko Šenk, 2. letnik SGBŠ Ljubljana. Klavirska spremljava -Vladimir Mlinarič in Damjan Zupan. M.G.,F.M. Trbovlje ZKO Trbovlje pripravlja tradicionalno občinsko revijo otroških gledaliških in lutkovnih skupin v Trbovljah. Na tej reviji bodo nastopile štiri skupine. Predvidoma bo konec marca. T.L. Zagorje Izredno 18. filmsko gledališče so v DD pripravili 15. marca. Predvajali so politični triler V imenu očeta,kijeposnetporesničnih dogodkih na Irskem. Leta 1974 so po bombnem napadu na bar v Guildfordn aretirali štiri Irce in jih zaprli za 15 let. Preteklo je veliko časa. daje britansko sodstvo priznalo zmoto in nedolžne izpustilo. Filmje na Berlinskem festivalu prejel Zlatega medveda, nominiranje tudi za sedem Oskarjev. V DD pripravljajo razstavo arhitekture krajine, ki jo bodo otvorili predvidoma konec tega meseca. D.H. Litija Pomladni koncert je naslovil MoPZ Lipa iz Litije svojo priredi- tev, kije bila 11. marca v dvorani na Stavbah. Pevci, ki jih vodi dirigent Ivan Kolar, bodo drugo leto praznovali 110. letnico delovanja. Tokrat so v goste povabili še McPZ Svoboda Črnuče z dirigentom Jožetom Naraločnikorn. Pravljic željni otroci so se 15. marca zabavali ob zgodbah o prepametnem Poldrugem Martinu, ki stajih pravljičarki Vanju in Joži pripovedovali v litijski in šmarski knjižnici. Bogenšperk ■ živi Mesečni koncerti, ki jih na gradu Bogenšperk skupaj organizirata Odbor gradu Bogenšperk in Glasbena mladina Ljubljanska, so vedno polni presenečenj. Tudi 11. marca je bilo tako. Prišla je napovedana domačinka Marija Fojkar, kije na orglah igrala skladbe Bacha in Brahmsa, pri Mozartovih Fantazijah v f-molu se ji je pridružila tudi sestra Helena Fojkar. V drugem delu koncerta sta nastopila Ana Kavčič - flavta in Uroš Usenik - kitara s Haendlov-irni, Giulianijevimi in Duartejevimi skladbami. Marcellovo Sonato za flavto in generalni bas sta zaigrali Marija in Ana. Nastopajoče, ki so morali na koncu dodati še eno skladbo, so poslušalci toplo sprejeli in nagradili z gromkim aplavzom. Marija in Helena Fojkarstaiz Litije. Marija je rojena leta 1968, diplomirala je na orgelskem oddelku Akademije za glasbo v Ljubljani pri prof. Hubertu Bergantu. Sedaj študira na Visoki šoli za glasbo v nemškem Detmoldu. Leta 1992 je na prvem slovenskem orgelskem tekmovanju prejela nagrado za najboljšo izvedbo slovenskega orgelskega dela. Je tudi dobitnica Prešernove nagrade za študente. Redno nastopa na koncertih v Avstriji in Nemčiji. Helena je absolventka oddelka za glasbeno pedagogiko in zborovodstvo, obenem že pomaga vzgajati mladi rok v litijski GS. Sama nadaljuje svoje izbraževanju tudi v solopetju, šest let je prepevala pri vokalni skupini Ave. Ana Kovačič in Uroš Usenik sta začela skupaj igrati lansko leto na taboru GM v Velenju. Ana, ki je iz Škofje Loke, je začela flavto igrati pri prof. Ažmanovi. Sedaj je v tretjem letniku SGŠ v Ljubljani. Uroš je dijak četrtega letnika SGŠ v Ljubljani pri prof. Grafenauerju in želi študij kitare nadaljevati v Gradcu. J.K. Trbovlje: MPZ Zarja Svobode Center Trbovlje bo imel v petek, 18. marca ob 19. uri v DD Trbo vij e letni koncert. Peli bodo narodne in umetne pesmi domačih in tujih skladateljev, pod vodstvom zborovodje Alberta Ivančiča. Trbovlje: V mali galeriji Knjižnice Toneta Seliškarja v Trbovljah razstavlja Helca Krasnik, članica likovne skupine Relik. Trbovlje: Vinko Hrovatič razstavlja svoja dela v poslovni stavbi RSH. Trbovlje: Brata Emil in Mito Škrbec rasztavljata 16 del v gostišču na Planini. Trbovlje: Ivanka Urščič razstavlja v poslovni stavbi Razvojnega inženiringa v Doljnern Lazniku v Trbovljah. Zagorje: Peta predstava gledališkega abonmaja bo v DD 23. marca ob 19.30 uri. Nastopilo bo Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica s predstavo Norčije v spalnicah. BALETNA PREDSTAVA Zagorje: V DD bo 25. marca zasavska baletna revija, nastopili bodo gojenci glasbenih šol iz Radeč, Hrastnika, Trbovelj, Zagorja in Litije. KNJIŽNICE Hrastnik Knjižne novosti: 1.M.Bogataj: Lepota velike praznine; 2. M. Bogataj: Rome, Paris, London (vodiči); 3. W. Lindsay: Veliki atlas dinozavrov; 4. O. Condcr: Drevesa za majhne vrtove; 5. O. Wilde: Srečni kraljevič; 6. D. Yoyce: Cvet oče čebulnice; 7. A. Lindgren: Emil iz Lonncrberga; 8. J. Chevalier: Slovar simbolov; 9.0. Wilde: Človeške duša v socializmu; 10. F. Puntar: Hojladrijain druge radijske igre za otroke. Trbovlje Knjižne novosti: 1. Knjige duhovnih zakladov; 2. Zaviršek: Ženske in duhovno zdravje; 3. T. Križnar: Samotne sledi; 4. A. Zalar: Dežele na koncu sveta; 5. D. Adams: Pretežno neškodljiva; 6. B. Jurc: VeselenovicezZclcni-ce; 7. L. Hill: Sanje o baletni šoli; 8. L. Hill: Prvi uspeh; 9. D. Muck: Blazno resno o seksu; 10. H. Eckcrt: Povej no, mama, kdo dela otroke! Zagorje Knjižne novosti: 1. B. Viktor: Brez bolečine, 2. T. Flajs: Učbenik stabilnega življenja, 3. Sufijske zgodbe modrosti, 4. R. Queneau: Moj prijetelj Pierrot, 5. Podjetništvo. politika podjetja in mana-gment, 6. B. Skalin: Ribogoj-stvo. 7. M. Rist: Živalimprila-gojena reja, 8. Carmina B urana, 9. M. Leskovšek: Gnojenje, 10. Marzinek -Spath. E.: Učim se jahati. Litija Knjižne novosti: 1. G. Lesjak: Celota in vednost; 2. J. Norman: Testenine; 3. D. Muck: Pod milim nebom; 4. J. Norman: Čaji; 5. J. Nonnan: Čokolada; 6. J.Norman: Kava; 7. J. Nonnan: Marmelade; 8. J. Norman: Med; 9. J. Norman: Sladoledi in sorbeti; 10. J. Nonnan: Slastna jedrca. "Po duši sem hard-rocker," je (že mesec nazaj) pred nastopom v Mesečini povedal Vlado Kalem ber, znani hrvaški glasbenik in obenem omenil, da so bile njegove otroške sanje postati astronavt. Presenetljivoza glasbenika, ki ješiršemu poslušalstvu znan kot pevec skupineSrebrna krila, s katerimi je začel nastopati leta 1978. Takratso izdali prvo LP ploščo ■ Ana, sledila je Ja nišam kockar ali gubim in leta 1984 nastop z Izoldo Barudžijo (s pesmijo Čao,amore) na popevki Evrovizije v Luxemburgu. Do leta 1988, ko je s ploščo Vino na usnama pričel samostojno kariero, so izdali skoraj dvajset LP plošč. Sicerso gostovali po celem svetu, zdaj pa delujejo vsak v svoji režiji. Vlado Kalember je s svojim hripavim glasom sploh priljubljen med ženskim občinstvom. Tudi pesmi so večidel ljubezensko obarvane. Naj jih naštejem le nekaj: O, Lili, VoliosamTanju. Manuela ča-ča-ča. Nek živi ljubav, Suzo-Suzana. Zakuni se ljubavi, Čija si u duši... Za zdajšnje nastope je v disco-verzije priredil tudi stare pesmi in navdušil obiskovalce. "Siccrpasvojcgastilanisemmcnjal, saj i se več let v pop glasbi ni nič spreminjalo," je L povedal Vlado. Pripisuje si boljše delovanje: "Saj 1 ne, da je lažje, toda razbremenjen sem v tem B smislu, ker sem moral prej, ko sem bil pač šef H benda, odločati v imenu vseh...” H Igra kitaro in klavir: "Ko so me punce nehale H zanimati kot partnerke za badminton, sem si H pustil dolge lase in kupil kitaro."Znjimsodeluje ■ veliko komponistov, piscev...: "Na estradi je H težko obstati, zato želim, da je tisto, kar H delam, všeč velikemu številu ljudi. Da se jih H čim več prepozna v pesmih, čeravno besede "občudovali" ne maram. Glasbeniki smo namreč ljudem zanimivi le toliko, kolikor H so jim všeč naše pesmi.” Kljub temu, da mu prija, če je kateri všeč, se o njegovem zasebnem življenju ni pisalo. "Ne maram, da mi "šnofajo" po krožniku v spalnici," pravi. Vlado bo kmalu izdal novo ploščo, ki joje sprva mislil nasloviti po pesmi - Okrcče na buril, toda pred izidom plošče kaže, da bo to pesem celo izločil iz plošče. Tekst in foto: Petra Radovič 25. ŽIVI (drama.), pet. ob 17. in 19. uri. DELAVSKI DOM -TRBOVLJE ZAGORJE - DELAVSKI DOM 18.-21 NA OGNJENI ČRTI (akc. triih), sob., ned. ob 17. in 19.15. uri, pon. ob 19. uri. 22-24. RAZBIJAČ (akc.), tor., sre., čet. ob 17. in 19. uri. 18-21. TRIJE MUŠKETIRJI (pust.), pet., pon. ob 19. uri, sob., ned. ob 19. uri. 19. NINJA ŽELVE 3. DEL (pust), sob. ob 10. uri. 19.-20. PEKLENSKI VAL (akc.). soh., ned. ob 19. uri. 22.-24. UNIČEVALEC (akc.), tor., čet. ob 19. uri. HRASTNIK - KINO 17. uri. 25. UNIČEVALEC (akc.), pet. ob 19. uri. 18. VSI PSI GREDO V RAJ (ris.), pet. ob 17. uri. 18. VRNITEV CASANOVE (ero.drama), pet. ob 19. uri. 19. -20. PRAVA STVAR (kom), sob. ob 17. in 19. uri. 23.-25. TRIJE MUŠKETIRJI (zg. akc.). sre., čet. ob 19. u ri, pet. ob KINO DOL PRI HRASTNIKU 19. VSI PSI GREDO V RAJ (ris.), sob. ob 16. uri. 19. VRNITEV CASANOVE (ero, drama), sob, ob 18, uri. KINO IZLAKE 20. PEKLENSKI VAL (akc ), ned. ob 19.15. uri. R e e e p t S c < 111 o v è udobno kot Parane,, ,e dalj heZ «pedante* je precej upora- časa In več fiat potrebuje za krilci. Sestavine so naslednje: skozi ljubezensko zgodbo." mm: Vlado Kreslin je prav gotovo najbolj znan slovenski glasbenik iz Prekmurja. Z Beltinško bando je v zadnjih letih slovenskim poslušalcem približal stare, po krivici že kar malce pozabljene pesmi. Nekaj let nazaj se je pojavilo še eno ime - Brane Drvarič. Simpatičen fant, kise dobro zaveda kakšno glasbo dela in zakaj to počne. Ljubitelj nogometa in velik prijatelj Božidarja Wolfanda. Zadnje čase je tudi odgovorni urednik založbe Amadeus. Govorila sva seveda o njegovi zadnji kaseti, ki je izšla lani. "Pojem že dolgo. Začel sem v različnih skupinah, s katerimi na žalost ni bilo večjih uspehov. Zato sem sc odločil za samostojno kariero. Kaseta Oprosti mi grehe vse je moj tretj i izdelek." Tako kot na prvih dveh. mu je tudi pri zadnji pomagal tandem Wolfand-Banič. Brane pravi, da Wolf dobro ve, kakšne pesmi so ljudem všeč. "Pa še pisane so mi na kožo," doda. Na zadnji kaseti je Brane sam napisal pet pesmi, polovico celotnega materiala Ena od njih ima naslov Bella bambina. Se čuti tukaj Wolfov vpliv? Brane se prešerno nasmeji: "To je najbolj zanimivo. Poslušalci vedo, da sodelujem z Božidarjem in me takšne stvari pogosto sprašujejo. Skoraj nihče pa ne ve. da sem obe pesmi napisal jaz. Bellu bcllisima je bila Wolfu všeč, zato jo je tudi on zapel.” Čeprav je doma v Prekmurju, Brane nastopa širom po Sloveniji. Kljub temu je prepričan, da ni nikjer takšnega občinstva kot je "na oni strani Mure". Ni je veselice, na kateri bi bilo manj kot dva tisoč ljudi: "To so veselice v pravem pomenu besede (smeh)." Kako dolgo bo še vztrajal z glasbo, kakršno ustvarja? Odgovorjepreprost. Dokler bodo ljudje hodili na njegove koncerte in kupovali kasete, ni razlogov, da bi počel kaj drugega. Zahvalim se mu za intervju, on pa: " Končano? Super, zdaj greva pa lahko na pivo..." Tomaž A. Štojs Marko Tušek je hrastniški košarkar, vendar že nekaj časa živi v Ljubljani in trenira pri KK Olimpija. Pod kosom se odlično znajde. Se sprašujete, kaj je vzrok takšnemu uspehu? Naštela vam bom štiri stvari, kijih ima in počne Marko: 1) fant ima trdno voljo in veliko željo po igranju košarke. 2) veliko treningov, 3) primerno višino (Markoje visok kar 205 cm) in 4) vedno pri roki ve/iko čokola- de. Marko jo pred treningom poje kar precej. Lahko poskusite in tudi vi boste videli rezultate... Vili Resnik ima doma velik akvarij, v katerem sta do nedavna plavali le dve ribi. Zdaj sta dobili še naraščaj, na katerega nista ponosni samo ribi. temveč tudi Vili. Vanje je baje vložil ogromno prostega časa. nege in Diskusam (tako se imenujejo njegove ribe) včasih tudi kaj zapel. Tako. Pri Resnikovih imajo tudi ribe kdaj pa kdaj kakšno zabavo. Vas zanima, s kom je nazadnje spal prikupni in vedno nasmejani bobnar skupine Napoleon Koman Ratej? Zanesljivo vam po mislih plavajo razne 'Tuli cool" lepotičke. Ali kaj podobnega. Napaka. Romanje nazadnje spal s svojim plišastim medvedkom, ki ga ima raje kot kakšno dekle. "Le ta medvedek ga nikoli ne vara." Vas zanima, zakaj Simona Weiss nikoli ne prepeva o ma- milih, alkoholu, nasilju in čemu so njene pesmi vedno le ljubezensko obarvane? "Zato, ker je v svetu že tako dovolj nasilja, droge, alkohola in le ljubezen lahko podobo brezizhodnosti vsaj malce popravi,” pravi Simona. Nekateriji seveda veijamemo in upamo, da bo ljubezen zdaj odgnala vsaj kakšen gram droge in liter npr. vodke. Lepo bi bilo videti kaj takšnega. S.G. f — fttimliicc Živ jo! Prejšnji teden jt bil gotovo na,.u‘,.ji.inio.,n;,tivn,Kaclnl.vi, četrtih letnikov, jm» tucliosmošnlcc v. m M p m ««jhrž pomemben korak /a prve in ». druge. Odločitev je največkrat zelo težka. Pa saj bomo tudi to preživeli. Začetek pomladi se ne vid i le po trobenticah in zvončkih, ampak tudi po zaljubljenih parčkih, kise objemajo po kotah. Danes si lahko preberete * * Srednje strojne šole... Petra Rekorder: Hitirv Queeu Sc s iiik» ninjliiiiiii korakom sc auičnc vcliku pot v življenje. (ljudski pregovor) Dandanes, v tem večinoma neuspešnem iskanju zaposlitve se večina srednješolcev odloča za nadaljnji študij. Prav tako pa se dandanes skoraj vsi osnovnošolci vpišejo na srednje šole. Pred kratkim so osmošolci in četrti letniki naredili prvi korak v nadaljnjem šolanju. Bil je za vse verjetno zelo naporen, najbolj pa za letošnje maturante, ki so že nekoliko dlje na poti, kot že prej omenjeni osmi razredi osnovnih šol. Splošno znano je, da s srednjo šolo nisi v bistvu nič (vsaj med mladimi). Trume dijakov so drvele v Ljubljano in Maribor. Televizijajeprikazovalagnečepred srednjimi in visokimi šolami. Gneče so bile prav tako na vlakih, v avtobusih, v predavalnicah, ljubljanskih in mariborskih okrepčevalnicah... Ljubljanske ulice so bile v petek, 11. marca polne dijakov, ki smo si ogledovali izložbe in hkrati razmišljali o tem, kam naj se vpišemo. Vsi smo bili polni vtisov, strahov, pričakovanj. Ob deveti uri zjutraj so se pričele gneče razporejati vsaka zase. Vsak je odšel v predavalnico smeri, ki ga zanima (ali pa tudi ne). Predavanja so približno trajala uro in pol. Nekateri dijaki so že med predavanji izgubili voljo, zato so brez besed odšli. Tisti pa, ki nas je zanimalo, smo vztrajali do konca, da smo prišli do tistih informacij, ki so za nas življenjsko pomembne. Ob odhodu iz predavalnic si lahko slišal precej komentarjev in kletvic (pa četudi dijak ni bil iz Zasavja). Na nekaterih višjih in visokih šolah je bila neverjetna gneča (Ekonomska in Pravna Liku itela). Prav tako je bilo tudi ob štirih popoldne, ker so nekateri šli na več informativnih mest. Vsepovsod si lahko videl zaskrbljene izraze, ki so "govoprili o strahu, pred sprejemnimi izpiti, kakor tudi nekaj veselih. Zagotovo lahko določimo tudi rekorderja, stavbo, ki jo je obiskalo največ prihodnjih študentov. To je restavracija Dairy Queen, v kateri si jemalico pri voščilo najmanj 70% dijakov, ki so prišli na informativni dan. Na splošno je dan mini! z občutki preplavljenimi izjavami in bolečimi nogami. Na koncu dneva smo si verjetno vsi zaželeli srečo in uspeh. SREČNO!!! Aleksander Lavrini Strojniki in njihova telovadnica Prizadevanja za našo telovadnico so še kar v polnem teku. Sedaj imamo na vpogled tudi dva načrta za telovadnico, ki pa bosta ostala samo načrta, če se stvari ne bodo premaknile. Razumevanja za našo telovadnico očitno ni veliko. Mislim pa, da se stvari premikajo iz mrtve točke, saj seje država začela zavedati pomena šolstva - šolski tolar. Bo kakšen kanil tudi v Trbovlje za srednješolce? K.K. Izleti, izleti... Vse prestrašene tretješolce obveščam, da razne govorice, ki.se pojavljajo na šoli o Zadnje nov^ef Po hodniku naSe Gimnazije vse*' bolj pretiravajo zaljubljeni parčki (pomlad prihaja). Marko O. in Barbi komaj preživita 45 minut drug brez drugega. Kic je končno našel v svojem srcu prostor še za nekoga. To čast naj bi doletela Stašo P. Vesna K. je pustila Brečota (pametna punca) zaradi lastnosti, ki je prirojena večini moškim 3 nezvestobe. Čera vse bolj obrača oči za Skvarčatom, Melita Ž. je razočarana, ker ji ni uspelo pri Alkotu. Derni je srečna s košarkarjem z Ekonomske šole Klemenom K. NPHE (nadpovprečno hinavska ekipa) maturantskih izletih, niso resnične. Ni res, da si v prihodnje maturanti ne bodo smeli izbirati kraja, kamor bi radi odšli na izlet! Res pa je, da vodstvo šole premišljuje, da bi spremenili termin maturantskega izleta zaradi časovne bližine mature. O tem, ali bodo izleti na začetku ali koncu četrtega letnika, se morajo skupaj dogovoriti dijaki, njihovi starši in učitelji. P.Ž. Letos je bilo na informativnem dnevu Gimnazije-ekonomske šole Trbovlje kar 17S osnovnošolcev - 100 za gimnazijski, 75 pa za ekonomski program. Petra Žagar IlillllÉ Mladim Zasavcem :51:|||; ; : ■ ; V Sn.iirtncm pri r.mjl sc ne snlijo. U^no jemljejo svojo obl juho, da bodo postali naši dopisniki. Znajo pa šale napisati. Boris Žužek, njihov mentor, jih je nekaj /bral med jndošolci, ko so bili v Biadici. Dve bomo prihranili še /a drupit. Spet smo dobili povezane listke - knjižico upank. I>a ne vemo, odkod. Gašper, \ esna. ! ranjo, Aljaž...so kar po/ablli napisati, na katero šolo hodijo. Uganke nimajo rešitev, risbice pa so "m " Ine tik Yki.MiiMJK* »-1 v.v IM jiii J IH tJiJv *yjfiVM *yv T I vu OS Ivana Skvarča I/ Zagorja. Bravljo, da Immo Im,.je spo/nall njihovo mesto. Če Jo bomo rešili. Oni spoznavajo tudi druga mesta po Sloveniji. Na prijeten način. Dopisujejo sl /. učenci Iz Kranja. Piske. Krope. Kranjčani sojini poslali celo pesmico o sebi. Depoje, če sl pridobivajo vedno nove prijatelje, pa čeprav preko pisem. No, mi smo prijatelji preko Zasavca. .Jiiii^iiiiiiiiiiir5^5................. —- m .¥- : : Tati Med bivanjem v Planici smo šli en dan na izlet v Kranjsko goro. Hodil sem s sošolcem Andrejem. Zavila sva v trgovino blizu slaščičarne. Ko sva prišla ven, meje nekdo prijel za roko in zaslišal sem glas: "Tati, tati!" Nisem vedel, da sem že oče, toda kaj morem. Primož Cenkar, 5.c, OŠ Šmartno pri Litiji Nesreča Zjutraj sta me poklicali sestrični in mi povedali, da gremo na Roglo. Z bratom sva ju počakala pred hišo. Vozili smo se po zelo vijugasti cesti in meni je postalo slabo; na srečo smo bili kmalu na vrhu. Vse je bilo belo, da seje kar bleščalo. Karte so bile zelo drage. Odšli smo na prvo progo in se po njej dolgo vozili. Vendar - "groza"! Neko dekle seje peljalo z vso hitrostjo po strmini, ko ji naenkrat zmanjka tal pod nogami. Njena mati in oče sta hitro poklicala rešilca, dajo odpeljejo v bolnišnico. Čeprav tega dekleta nisem poznala, želim, da bi srečno prišla domov. Kmalu smo se vračali domov. Jaz sem mahala voznikom, ti pa so me pozdravljali nazaj. Jasmina Škrabar, 6.a Str avb e Danes sem šel k stari mami peči štravbe. Stara mama je bila ves dan sitna in mishm, daje vstala z levo nogo. Najprej se je drla nad mano. ker sem polil rum, dal preveč vode v kvas itn. Vrhunec vsega pa je bil, ko sem steno polil z oljem. Stara mama je bila tako živčna, da bi jo kmalu kap in kar naprej je govorila : "Jezus Marija, kaj bo pa zdaj?" Ko sem bil že sil njenega govorjenja, sem se zaprl v kopalnico, kjer sem pol ure sedel na straniščni školjki. Ko sem prišel ven, seje že umirila, nato pa sva nadaljevala s peko štravb. Ko so bile štravbe pečene, sem jo hitro pobrisal domov, da ne bi starši prišli pome in videli, kakšno katastrofo sem povzročil pri stari mami. Andrej Funkl, 6.a, Dol V Rimskih Toplicah Bil sem v Rimskih Toplicah. Tam smo se kopali, ko je bil sneg. V pokritem bazenu je bilo toplo in veliko sem plaval. Bilo je zelo malo ljudi. Tam smo se igrali nogomet. Ko smo prišli iz vode. smo se posed li na stole in naročili pizze. Robi Bremec, 6.a, Dol Uganka Muca se ga boji, tujec tudi! Zobe pokaže in zarenči da vsak zbeži. Aljaž Tofolini. Križanka 1. Vpiši besedo, s katero se zahvališ ! 2. Skozi naše mesto teče najdaljša slovenska reka. Ima dva izvira. Vpiši njeno ime! 3. V Zagorju ima dom že upokojeni operni pevec Ladko. K številki 3 vpiši njegovo ime ! 4. Naše mesto je v široki dolini. Napiši,kakoimenujemo takedoline! 5. V zagorsko občino spada tudi gora. Vpiši njeno ime. Dobil ga boš, če boš med napisane soglasnike vstavil manjkajoči samoglasnik A.Z. - S - VSK -. Visoka je 849 m. 6. Poznate knjigo Dikove nezgode. Izdala je jo Partizanska knjiga leta 1980. Pisatelj te knjige je bil rojen blizu naše šole. Ime mu je bilo Janez. Vpiši njegov priimek. 7. Lakovič je bil naš učitelj slovenskega jezika. Sedaj je upokojen. Piše pa še vedno pesmi predvsem za otroke. Zadnja zbirka njegovih pesmi ima naslov Pesmi na potepu (1993). Vpiši njegovo irne. 8. Izlake so zelo znane po toplicah. Vpiši ime teh toplic. Našel ga boš, če boš napisano prebral tako, kot plava rak. EKSJIDEM. 9. Na Izlakah so še ostanki gradu, kjer je živel znameniti zgodovinar Janez _____________Valvasor. Vpiši manjkajočo besedo. 10. Kisovec je predmestje Zagorja. Tam jeprcživljal svoje otroštvo predsednik Vlade Republike Slovenije. Napiši njegovo ime! 11. Skozi Zagorje je speljana tudi železniška proga. Kaj vleče vagone? Vpiši! 12. Vpiši priimek predsednika Vlade Republike Slovenije! 13. Si že prebral ime kraja, kjer so razvaline Valvasorjevega gradu? Vpiši ime kraja! 14. V razredu sta Gregorin Vesna. Imata iste starše. Rojena sta istega leta, istega meseca in istega dne. Kaj sta? 15. V bližini Zagorjaje vas Čemšenik. Nad njo se dviga 1206 m visdka planina. Ime je dobila po nevdeni vasi. 3.b OŠ Ivana Skvarča Zagorje Preberi v smeri puščicel 1 2 co 4 UD ■ ** co 7 co 10 ? 11 12 13 14 LO V' Naj nogometaš Zasavc in Portcss Trbovlje še naprej izbirata naj nogometaša Zasavja. Zaenkrat igrajo le drugoligaši, prihodnji teden začnejo tudi tretjeljgaši. Ocene - 16. kolo: Zagorje: 5 Borštnar, 3 Žibret. 1 Kurcž; Rudar: 5 Florjane, 3 Sotenšek, 1 Zaimovič. Skupno: 40 Sotenšek, 38 Žibret, 31 Rržncr, 23 Petrušič, 18 Zaimovič, 17 Borštnar, 13 Jfofešek, 12 Herman in Borštnar, 11 Brečko^, Štok. Kic in Povšnar, 7 F. Kranjci Žlak, Jesih. Kurež in J. Krajwi’f^'lvSWr'^ice in Tomše,4 A. Ranzinger.3Bfe||uj&i;iftFfSralovič, 2 Buovski in Razboi^Ék. 1 ^^Ranzingcr in Mudrinič. L). 9/p||atič (SK), Sotenšek (Z), 6 Poglajen (L), 5 jd’^prbrct (Z), 3 Buovski (Z), fin Žlak (vsi RT). Kovač (SK), Kern in Brečko (Z), Haralovič (L). Karamarkovič (SK), Plazar, Ribič|8?azar (PR); 1 Povšnar in Šink (Z). Riž.ner, A. Ranzinger in Čuk (RT), Ocepek in Janu (L), Hodak. Račič in Uranič (SK). Molan in Trebše (PR). Strelci: 12 in Holešek Kačičnik P' V PORTESS d o o 61420 TRBOVLJE Ulica 1. junija 4, tel.: fax. 26 702 Nogomet Le točka Loka Medvode -Zagorje 0:0 Medvode, igrišče Medvod, gledalcev 300, sodnik Vivod (Dolič). Medvode: Vidmar, Markovič, Mišliafovič, Enodoc, Rebec, Dolenc, Zver (Spasič), Ajkič, Popivoda (Vidovič). Cvetanovski, Videnovič. Zagorje: Ahlin, Kurež, Buovski, Hadžič, Borštnar. Žibret, Kern, Razboršek, Brečko, Petrušič (J. Kranjc). Grčar (Povšar). Zagorjani so v tekmi z zadnjimi Medvodami računali na prvo letošnjo gostujočo zmago, osvojili pa so le točko. Večji del tekme so imeli premoč, pripravili so si nekaj lepih priložnosti. Znova se je poznala odsotnost poškodovanega Holeška, s katerim bi bil najbrž tudi rezultat ugodnejši. Po mnenju trenerja Žibreta bi lahko sodnik vsaj enkrat pokazal tudi na belo točko. Omeniti velja, da so nogometaši Zagorja polovico drugegapolčasaigrali brez izključenega Hadžiča. S.F. Usodni napaki Rudar - Nafta 1:2 Trbovlje, stadion Rudarja, gledalcev 500, sodnik Horvat (Maribor). Strelci: 0:1 Šabjan (28), 0:2 Zver (74), 1:2 Sotenšek (79). Rudar: G. Ranzinger. Košak, A. Ranzinger (Čuk), Florjane, Zaimovič, Kic, Breznikar, Sotenšek, Haralovič, Rižner, Herman. Nafta: Limani, Hozjan, Bukovec, Gaševič, Baša, Drvarič, Hranilovič, Šabjan, Hcrceg, Zver, Rob (Pal). Nafta je v Trbovljah zasluženo slavila in dosegla pomembni točki v boju za povratek v prvo ligo. Gostje so se predstavili kot zelo čvrsta ekipa, kije bil v vsakem trenutku vedela kaj hoče. Domači so imeli terensko pobudo, priigrali so si tudi štiri pol-priložnosti, toda Limanije bil zanesljiv vse do zaključka tekme, ko gaje s prostega strela ukanil Sotenšek. Gostje so oba zadetka dosegli po napakah Rudatjeve obrambe. Pri prvem so kar trije igralci samo opazovali Šabjana kako je predložek Roba z glavo preusmeril v gol, pri drugem pa se niso mogli dogovoriti, kdo bo izbil žogo, ki joje skoraj iz stranskega outa pred vrata poslal Zver, na koncu pa je "zaspal" presenečeni vratar Ranzinger. S.F. Rokomet Nov neuspeh Drava-Goldstar25:21 (14:10) Ptuj, dvorana Center, gledalcev 300, sodnika Krušna in Vodopi vec (oba Ajdovščina). Drava: Krauthaker, Novak 4, Tcrbuc 2, A. Potočnjak 1,1. Potočnjak 1, Vugrinec 8, Sagadin, Mcšl, Bclančič 1, Hrnjadovič 3, Privšck.5. Goldstar: Krt, Andrejič 6, Maček 2. Spende 2, Kogovšek 5, Kolar 4. B. Kogovšek, Mandelj. U Ičar, Verbajs 2. Peternel 1, Doblekar. Lilijani so doživeli nov poraz v gosteh. Tokrat so bili blizu vsaj točki, vendar pa je bila končnica slabša. Nekaj minut pred koncem polčasa so celo vodili z dvema goloma prednosti, a ga potem izgubili s štirimi. V drugem polčasu so domači povedli z osmimi zadetki, vendar so jih gostje ujeli na dva. Sodnika sta potem razveljavila povsem regularen gol Mačka, zgrešili so še dva protinapada in poraz je bil tu. Zdaj je potrebno osvojiti vsaj točko, če hočejo imeti dober položaj pred končnico, kajti verjetno prav vse ekipe kalkulirajo in se želijo znebiti prvih favoritov, Pivovarne Laško. S.K. Tretji poraz Pivovarna Laško -Ornikom Rudar 27:16 (14:10) Celje, dvorana Golovec, gledalcev 200, sodnika Cirkvenčičin Tomšič (oba Lj). Pivovarna Laško: Pušnik, Šafarič 4. Bcgovič 1. Šerbec 5. Načinovič 2, Ocvirk 1. Jeršič 4, Čatcr 1, Pungartnik 5, Tomšič 1, Leve 3, Strašek. Omnikom: Lipovšek, Šikovec. Medved 5, S. Deržič. Podbregar. Vrbnjak 3, Kosec 2, I.Deržič 1, Senčar 2, Senica. Omnikomovci so tako izgubili že tretje srečanje zapored v ligaškem delu prvenstva in pa tudi tretjo tekmo zaporeds Pivovarno Laško v zadnjem mesecu. B.K. Premalo igralcev Krog - Zagorje 32:27 (15:16) Velika Nedelja, športna dvorana, gledalcev 100, sodnika Wutej in Kranjc (oba Mb). Krog: Roškar, A.Kolmanko 10. Lukač 5, Kovačič 6, Babič 1. Šercnk 5, D.Titan 5. Hegeduš, T. Kolmanko, Meojic, Hanc, V.Titan. Zagorje: Šuštar, Dečman 2, Žibret 9. A.Ule 10. Frelih 2, Šikovec 4. T.Ule, Petek, Ribarič. Ker je bil Krog zaradi izgredov po tekmi z Radečami kaznovan s prepovedjo igranja v domači dvorani, je srečanje organiziral v Veliki Nedelji. Zagorjani so zaigrali zelo dobro, najboljše to pomlad in bili po zaslugi razpoložene peterice, ki se je vpisala med strelce, tričetrt tekme v prednosti. Pokopala jih je majhna izbra igralcev, saj je imal trener Vrhovnik na razpolago vsega devet igralcev. Zaradi kazni namreč ni igral Kirn, Rok Ule pa se je zaredi nesporazuma z enim od članov uprave odločil za štrajk. S.F. Nov poraz Dol TKI Hrastnik -Celje 17:22 (8:11) Hrastnik, športna dvorana na Togu, gledalcev 100, sodnika: Pavlin in Hendalija. Dol TKI: Šantej. Tavš, Špajzer 3, Fajdiga 1, Kranjc. Fabjan L Plevnik, Moljk 8, Oblak. Lipovšek 2, Vidmar 2. Štrbucelj. Celje: Sikovšck, Buhanec 1, Cvetko 3, Pajovič, Pintcr, Trbojcvič, Čajavec 4, Bn 1, Lubej 4, Bilbija 9, Pot peča n. Čeprav so gostitelji zaigrali precej bolj angažirano kot pred tednom dni proti Poletu, niso bili kos poletni ekipi trenerja Stanka Anderluha. Izredno slaba igra obeh vratarjev, nekaj milo rečeno čudnih sodniških odločitev in odsotnost poškodovanega Raušla je pripomoglo k zasluženi zmagi mladih Celjanov. Odločitev o zmagovalcu je pravzaprav padla že kmalu na začetku drugega polčasa, ko domači pri vodstvu gostov z 13:11 niso uspeli realizirati nekaj tisoč odstotnih priložnosti, povrhu vsega pa so zapravili še 7-metrovko. To so iznajdljivi gostje znali izkoristiti, tako da so povedli z 15:11 in nato še z 19:13, kar je bila za gostitelje neulovljiva prednost. V gostujoči ekipi ni bilo slabega igralca, med gostitelji pa je daleč najboljši vtis zapustil kapetan Urban Moljk. J.P. Ponoven poraz Ormož - Radečcpapir 25:15(13:7) Velika Nedelja, športna dvorana, gledalcev 400, sodnika Jager (Ce) in Prislan (Šempeter). Ormož: Vavpotič, Burgar, Antolič 4. Fridrih 5, Darmati 1, Miličič, Grabovac 4, Rajh 3, Kirič 3, Kramberger 4, Zabavnik 1, Šulek. Radečcpapir: Skušek, Belak, Potočnik 2, Mervič, Mlakr, Rus 2, Zahrastnik 1, D.Kolander 3, T.Kolander 1, Planinc, Sotlar 6, Mitič. Že v prvem polčasu je Bilo jasno, da bo tokrat ekipa Ormoža premočan nasprotnik za ekipo Radečepapirja. Brez pravega motiva v igri in slabi zaklj učki napadov so vzrok visokega poraza Radečanov. Še najbolje se je znašel Aleš Sotlar, pri domačinih pa so vsi igrali nadpovprečno dobro, še posebej v obrambi, saj so Radečani zelo težko prišli do strela na gol. F.K. Lestvica 1. Krško 31, 2. Sevnica 30,3. Pomurka 28,4. AFD Dobova 27, 5. Ormož 23, 6. Celje 19,7. Radečcpapir 19, 8. Zagorje 18, 9. Krog 14,10. Dol TKI 9,11. Polet 8, 12. Radgona 2. Košarka Enak poraz Kraški Zidar - Litija 84:82 (41:42) Sežana, športna dvorana, gledalcev 1000, sodnika Lovšin (Lj) in Hafner (Medvode). Kraški Zidar. Daughrty 29, Kralj 7, Muha 10. Anderson 16, Srtned 5. Pakiž 8, Mihalj 2, Sila 5, Uranjek 2. Litija: Bošnjak 17, Šiško 21, Deležan 10, Peterlin 4, Polanec 5, Jocovič 19, Pavliha 4. Lilijani tudi v drago niso imeli sreče in so drugo tekmo, tokrat v Sežani, izgubili z istim rezultatom kot v Litiji. Edino vodstvo so imeli Lilijani ob polčasu, ko so zadeli v zadnji sekundi. V drugem polčasu so imeli domači prednost okoli desetioh točk, vendar so jih do konca tekme Lilijani ujeli. Žal so domači zadeli proste mete in v skupnem rezulatu povedli z 2:0. S.K. Znižali rezultat Litija - Kraški zidar 85:81 IJtija, športna dvorana, gledalcev 500, sodnika Kovačič (Kr) in Strnad (Domžale). Litija: Mcrčon, Pavliha 4, Bošnjak 15, Peterlin 11, Jocovič 2, Polanec 8, šiško 25, deležan 2o, Soršek. Kraški Zidar: Muha 4, Daughrty 17, Anderson 10, Kralj 10, Strnad 32, Mihalj 2. Pakiž2, Sila. Uranjek2, Kaučič 2. Lilijani so skupni rezultat v zmagah znižali na 2:1 za Sežance in tako imajo vsaj malo upanja pred nadaljevanjem medsebojnih srečanj .Sicer smo gledali zanimivo tekmo, predvsem veliko borbenosti je bilo videti na obeh straneh, saj je gostom morebitna zmaga že pomenila uvrstitev v prvo SKL v sezoni 94/95. No, novo slavje v Litiji je preprečil Lojze Šiško, kijev zadnjih trenutkih srečanja uspešno zadeval proste mete eden za enega (6:6). Omeniti velja izredno slaba sodnika, saj tako slabega sojenja v tej sezoni v Litiji še ni bilo. Košarkarska zveza bi se morala zamisliti, koga odreja za sojenje tako pomembnih tekem, kot sokvalifikacije za uvrstitev v prvo ligo. S.K. Visoka zmaga Zagorje - Seltron Ruše 88:48 (42:22) Zagorje, dvorana OŠ, gledalcev 50, sodnika Premrl (Kr) in Slak (Lj). Zagorje:Mum9,Bassin 20, Turbič 20, Leskovšek 2, Krofi 5, Koren 12, Čop 10, Poznič 2, Omahne 7. Ruše: Vodušek, Škobalj 18, Hlade 2, Namestnik 3, Brečko. Fabjan 14, Roner 2,Marčič 7, Popič 2, Burja. Gostje iz Ruš so se v Zagorju predstavili v zelo slabi luči, saj so bili proti Zagorjanke v prvi ligi? Zagorje - V ženskem rokometnem klubu Zagorjejepo novem letu zapihal nov, svež veter. Predsednik kluba je postal Drago Resnik, njegova namestnika pa Joža Farčnik in Darko Ahlin. V klubu so začeli intenzivno delati z najmlajšimi. Rokometne krožke so ustanovili tako v Zagorju, kot tudi v Trbovljah. Vodja tega projekta je Marjana Bolte, odziv pa je izjemno dober. Vključenih je namreč že približno 80 deklic letnika 1981 in mlajših. S starejšimi deklicami, ki že nekaj let vadijo v klubu, dela Matjaž Cukjati, trener ženske ekipe pa je Oto Pavlin. V strokovno vodstvo sta vkljčena še Magda Ahlin in Borut Dolanc. S tekmovanji so pred nekaj dnevi že pričele starejše deklice, ki so se z zmago 7:6 proti Lisci uvrstile v polfinale državnega prvenstva. Zanimivo, daje v srečanj u z vrstnicami iz Sevnice vseh sedem zadetkov dosegla Moni Vozelj. Članska ekipa bo s prvenstvenimi nastopi začela čez mesec dni. Zagorjanke tudi letos nastopajo v drugi slovenski ligi. Pravzaprav vse ključne igralke (Vesna Cukjati, Ani Kralj, Biserka Bogožalec, Kristina in Marjana Bregar, Marija Pišek, Tea Dragar) so v zadnjih nekaj letih prenehale z akti vnim igranjem, zatoje ekipa močno pomlajena in ni čudno, da se z vsega dvema točkama nahaja na predzadnjem mestu. Od bolj izkušenih igralk ima Oto Pavlin ne razpolagi le Polono Klopčič. Prav zaradi tega bo v drugem delu v ospredj u nabiranj e prepotrebnih izkušenj. "Značrtnim delom želimo čez nekaj let v Zagorju igrati vidno vlogo v slovenskem ženskem rokometnem prostoru. Z izgradnjo dvorane ter nekoliko boljšim finančnim položajem bi lahko imeli celo prvoligaša," meni predscdnikDrago Resnik. Edini ženski klub v igrah z žogo pri nas se seveda tako kot pravzaprav vsi športni kolektivi ukvarja s perečim finančnim položajem. V minulih letih j im j e sicer pomagal kisovški Tapi. Pogodba o sponzorstvu je potekla, v teku pa je dogovor o obnovitvi pogodbe. Glavni pokrovitelj pa seveda ne more pokriti vseh stroškov, ki kljub skromnosti in amaterskemu delu niso nizki. Zato si v klubu še kako želijo pomoči. Novo vodstvo je trdno odločeno izpolniti zastavljene cilje, še posebej zaradi tega. ker lahko v Zasavju ženske športne klube naštejemo na prste ene roke. Sašo Fabjan Naj rokometaš Zasavja Zasavc in Grcma d.o.o. izbirata najboljšega rokometaša in strelca Zasavja. V preteklem kolu sta se najbolj izkazala Toni Kogovšek in Bojan Voglar. Ocene: Goldstar (18. kolo): 5 Kogovšek, 3 Andrej ič, 1 Maček. Ornnikom (18. kolo): 5 Voglar, 3 Vrbnjak, 1 L Deržič. Skupno - ocene: 48 Andrejič, 42 Maček, 34 Voglar, 28 Medved, 26 Doblekar, 24 Kosec, 23 Lipovšek, 18 Senica. 17 Senčar, 15 Spende, 141. Deržič, 12 Ulčar, Kolar in S.Deržič, 7 Kos, 6 Kogovšek, 5 Krt in Verbajs, 3 Jug, Peternel, Vrbnjak in Mašič, 1 Špelič. Strelci: 107 Medved (OR), 100 Andrejič (GL), 94 Moljk (TKI), 92 Žibret (Z), 90 Maček (GL). 83 Voglar (OR), 76 A. Ule (Z), 73 Zahrastnik (RP). 65 Kosec (OR), 59 T. Kolander (RP) in D. Kolander, 53 Šeško (TKI), 52 Spende (GL), 51 Lipovšek (TKI), 49 Kirn (Z), 48 Fajdiga (TKI), 46 R. Ule (Z), 44 L Deržič (OR) in Kolar (GL), 42 Potočnik (RP) in Špajzer (TKI), 39 Senčar (OR), Dečman (Z), 37 Krajnc (TKI) itn. > d.o.o. ^ Zagorje .Fitnes C TER FTNESS, SAVNA, MASAŽA, MASAŽA raon CEtuunj, ahobka, bio bab finalu slavil Trboveljčan Marjan Čuk. ki na Asu ne pozna pora/a. Tokrat je bila njegova žrtev Peter Golob, ki je svoje moči pustil v polfinalu v tekmi proti petnajstletnemu Kranjčanu Simonu Jesenku. Od domačih igralcev je najdlje priigral Marko Boltin. ki gaje ustavil šele končni zmagovalec. Končana je tudi zimska teniška liga v organizaciji tenis kluba AS. Kot smo že zapisali, je prvo mesto osvojila ekipa trboveljskega Rudarja in to brez poraza, drugo mesto so zasedli igralci Medijskih Toplic z enim porazom. Za tretje mesto so bili kandidati trije z istim številom točk (Hrastnik. Zas Ten in Lilija). Zaradi boljše set in gcm razlike so tretje mesto osvojili igralci Zas - tena pred je ob svoji prvi obletnici. Litijo in Hrastnikom, odkar so odprli teniško šesti so bili igralci dvorano, priredil zimsko vrhniške Medeje in prvenstvo Litije v tenisu zadnja, sedma, druga ekipa za posameznike. Tekmo- Litije, ki ni osvojila vanja se je udeležilo 24 nobene točke, igralcev, ponovno pa je v S.K. Naj košarkar Zasavja Zasavc v sodelovanju s tenis parkom As Litija izbira naj košarkarja Zasavja. V preteklem kolu sta se pri Litijanih (igrali so dve tekmi) najbolj izkazala Šiško in Peterlin, pri Zagorjanih pa Bassin. Ocene Litija (26. kolo): S Šiško, 3 Jocovič, 1 Dcležan; (27. kolo): 5 Peterlin, 3 Bošnjak. 1 Šiško; Zagorje (24. kolo): 5 Bassin, 3 Koren, 1 Čop. Skupno: 87 Šiško. 67 Bassin. 44 Koren, 42 Bošnjak, 31 Peterlin, 30 Kofol, 27 Deležan, 23 Košnik, 20 Jocovič, 18 Čop. 16 Omahne, 15 Turbič, 10 Merčon, 9 Polanec, 6 Murn, 5 Soršak. 4 Krofi. 2 Pavliha, 1 Mirtič. Kovač in Kranjc. Strelci: 509 Bassin, 474 Bošnjak, 302 neležan. 285 Peterlin, 278 Polanec, 280Turbič. 268 Koren. 254 Šiško, 244 Jocovič, 175 Čop, 164 Omahne, 134 Kofol, 101 Košnik, 95 Merčon. itn. popolni postavi domačih, v kateri je manjkal le Kofol, povsem nemočni. Zagorjani pa so se po bledi predstavi vprejšnjemkolu zelo dobro odrezali. Rezultat izredno motivirane igre je bilo ogromno pre-streženih žog, ki so po atraktivnih akcijah Bassina in Čopa pravilu končale v nasprotnikovem košu. Ko se je bil rezultat že 20 točk v korist domačih, so gostje izgubili voljo, trener domačih Podlipnik pa je v boj poslal tudi Pozniča, Leskovška in Murna, ki so opravičili njegovo zaupanje. D.G. Tenis Nepremagljivi Čuk Litiia - Tenis center AS TENIS V DVORANI v Litiji Telefon: 061/883-817 .- J Naslova Konstruktorju in Emu Trbovlje - Preteklo soboto se je iztekla letošnja kegljaška ligaška sezona. Naslov državnega prvaka sta uspela ubraniti mariborski Konstruktor pri moških in celjski Emo pri ženskah. Ti dve ekipi bosta tako Slovenijo zastopali v svetovnem pokalu, v evropskem pa .nas bosta jeseni zastopala podprvaka - ljubljanski ekipi Gradis oziroma Norik. Odločitev o naslovu prvaka je tokrat padla v zadnjem kolu. ko so tako Mariborčani kot Celjanke z največjima tekmecema zmagali s 6:2. V moštvu Konstruktorje tudi letos nastopal Zagorjan Bogdan Hribar, ki pa je zaradi slabše forme po novem delu izgubil mesto v reprezentanci za na- stop na majskem svetovnem prvenstvu v nemškem Ludwigshafnu. Dresu z državnim grbom se je z odličnimi nastopi v prvi ligi in s petim mestom na državnem mestu povsem približal Trboveljčan Uroš Stokias. ki sodi med najmlajše in zato tudi najbolj nadarjene slovenske kegljače in ni čudno, daje že na očeh nekaterih naših vodilnih klubov. Za vse bolj številne zasavske ljubitelje kegljanja je bila minula sezona zelo uspešna. Ženska ekipa Rudarja je bila v prvi ligi sicer predzadnja, deveta, a sije že zdavnaj zagotovila obstanek. Moška vrsta Dadas Rudarja je bila na koncu dobra, sedma, toda prvoligaški status si je dokončno priborila šele v zadnjem kolu z zmago v gosteh z neposrednim tekmecem Donitom, ki bo tako moral zapustiti elitno ligo, pri ženskah pa je zadnje mesto osvojil Fužinar. K še bolj pozitivni oceniminule sezone pa je prispeval tudi hrastniški EHO, ki je osvojil naslov prvaka tretje lige in postal novi drugoligaš. Seveda ne smemo pozabiti tudi vidne vloge rezervne ekipe Dadas Rudarja, ki je bila druga in nastope še ene hrastniške ekipe -Rudnika. Nasplohjekegljanje v Zasavju v silovitem razmahu, z nekaterimi možnimi okrepitvami (Hribar, morda tudi Hrvat Galjanič) pa bi Dadas Rudar s svojim sodobnim kegljiščem lahko meril zelo visoko, morda celo na Evropo. Sašo Fabjan Plavanje Trbovlje - V bazenu Cementarne je pretekli vikend potekal še drugi del državnega prvenstva za najmlajšo starostno kategorijo plavalcev. Tekmovanja v tej starostni kategoriji potekajo le za ekipni naslov, posamični zmagovalci pa ne dobijo naziva prvak Slovenije. Seveda to nadebudnih plavalčkov ne moti, da se ne bi borili za najboljša mesta in rezultate. Kot je v Trbovljah pri tej starostni kategoriji že v navadi, so sernladi plavalci Dadas Rudarja zelo dobro uvrstili. Po prvem delu so bili šele na šestem mestu, potem pa so pokazali vse kar znajo in se z odličnim finišem prebili na drugo mesto. Če se v skupni seštevek ne bi šteli po dve štafeti, bi Trboveljčani pod vodstvom Darka Kaušla osvojili celo prvo mesto. Tako pa so plavalci Dadas Rudarja že vnaprej prikrajšani, saj v klubu ni niti toliko deklet, da bi lahko prijavili dve štafeti. Šc najbolje seje odrezala desetletna Jelena Lušič. ki je zmagala v obeh delfinovih nastopih. Tamara Ročko je bila enkrat najboljša, pri fantih pasejenabolj izkazal.Iurc Bola. Ekipa Ljublajnc. ki je osvojila prvo mesto, je za nagrado dobila pokal Plavalne zveze Slovenije in štiri kilograme žvečilnih gumijev Imperiala iz Krškega, Dadasovi plavalci pa jih bodo morali prežvečiti le tri kilograme. B.K. Kealianie Kegljači prvi Litija - Kegljaški klub Litija je uspešno končal prvi del svojega plana za uvrstitev v 2. slovensko kegljaško ligo. V območni ligi Posavje so premočno Zveza telesno kulturnih organizacij Hrastnik bo tudi v letu 1994 v sodelovanju s klubi organizirala turnirje, igre in tekmovanja za plaketo hrastniški kaveljc -korenina. Prijavite se lahko v naslednjih športnih disciplinah: mali nogomet, rokomet, košarka, odbojka, tenis, plavanje, kegljanje, streljanje, pikado in namizni tenis. Rok prijave je ponedeljek, 21.3.1994 na Zvezi telesno kulturnih organizacij Hrastnik, Log 3. Vse dodatne informacije natel.:41-675ali41-134pri Petru Kavzarju. ROKOMET Trbovlje: 19.3. ob 19.00 Omnikom Rudar - Velika Nedelja (l.liga) - dvorana OŠ Litija: 19.3. ob 19.00 Presad - Ribnica (l.liga) - športna dvorana Radeče: 19.3. ob 19.00 Radečepapir -Dol TKI Hrastnik (2. liga) - športna dvorana NOGOMET Zagorje: 20.3. ob 15.00 Zagorje - Gaj (2.liga) - stadion Zagorja J osvojili prvo mesto z dvanajstimi zmagami in brez poraza. Dokazali so, da so prava ekipa in da njihove ambicije niso previsoke. V zadnji tekmi doma so prepričljivo premagali Čatež, kljub temu, da niso nastopili s prvo postavo. Seveda je največje breme nosilo moštvo z kapetanom Jeričem na čelu, izkušenim Ludvikom Novakom, pa veteranom Šijakovičem, tu so še brata Kralj. Poglajen. Mahkovicin in drugi, ki so po svojih močeh prispevali k prvemu mestu. Sedaj nestrpno pričakujejo kvalifikacije in nasprotnika. Pravijo, da je njihova velika želja uvrstitev v 2. ligo, zato se ne bojijo nobenega. S.K. Pon-do-kwan Uspel turnir Zagorje - V nedeljo je klub borilnih veščin Pon -Do - Kwan Zagorje organiziral I. turnir za državno prvenstvo 94 v semi contactu za člane(ce). mladince(ke), dečke in deklice. Tekmovanja seje udeležilo 133 tekmovalcev iz desetih klubov. Na žalost si gaje ogledalo le malo gledalcev, ki pa so videli kvalitetne borbe. Tekmovalci Zagorja so dosegli nekaj lepih rezultatov, posebej pa velja omeniti prvo mesto Mitje Železnika v kategoriji do ^4 kg (člani) in drugo mesto Igorja Kalška v isti kategoriji. Prvo mesto je osvojil tudi Miloš Rozman med dečki do40 kg. Ostali rezultati zagorskih tekmovalcev: dečki do 40 kg L Miloš Rozman, 3. Klemen Buzina, S. Klemen Juvan; dečki do 56 kg: 2. Jernej Grčar, mladinci do 48. kg: 3. Andrej Brtoneelj, 5. Andrej Kotar; mladinci 56 kg: 8. Darko Vukovič: člani do 69 kg: 15. Marcel Hančič; člani do 74 kg: 1. Mitja Železnik, 2. Igor Kalšek. člani do 79 kg: 7. Aleš Mars; člani do 89^g: 3. Boštjan Potočnik, 6. Sašo Miklavčič. S. B. Alpinistične novičke Dušan Košir iz AO PD Trbovljc in Danica Pernuš iz AO PD Kranj sta plezala Grapo med Babo in Ledinskim vrhom, zoceno IMII. dolžine 700 m. Grapa je bila precej zasnežena, sicer pa razmere dobre za plezanje. Oba plezalca sta plezala še ledeni slap Vikijeva sveča, z oceno V+ in naklonom 90/50-75 stopinj in dolžine 150 m. Sebastjan Jančič in Primož Juvan, oba člana AO PD Trbovlje, sta skupaj z Bojanom Turšičem iz Ljubljane in Matjažem Čukom iz Kranja, plezala v vzhodni steni Velikega kota, 1931 m. Preplezali so smer Rampa z oceno III+ in z naklonom 30-70 stopinj, dolžine 500 m. T. L. KOŠARKA Člani: Hrastnik -Pragersko 88:54 (37:27), Ipoz Rudar -Kungota 71:54 (34:30). Trenutni vrstni red: l.ŽKK Leljak Maribor, 6. Ipoz Rudar. 7. Hrastnik. Pionirski festival -ml.dečki: Trbovlje -Zagorje 42:31, Hrastnik - Litija 29:40 Mini košarka - III: turnir Zasavja: Litija -Zagorje 32:34, Trbovlje- Laško51:43. Za 3. mesto: Laško -Zagorje 32:31, za 1. mesto: Trbovlje -Zagorje 21:16. ROKOMET Državno prvenstvo za st. dečke, polfinale - Trbovlje: Omnikom Rudar - Ormož 21:10 (11:6), Ormož -Pivovarna Laško 8:20 (4:11). Pivovarna Laško - Omnikom Rudar 14:10 (7:6). , PLAVANJE Državno prvenstvo za ml. dečke in deklice - Trbovlje: Ml. dečki: 200 prosto: 1. Burkeljca (LL). 5. Bola, 6. Beširevič, 10. Krofi (vsi D RT); 50 hrbtno: 1. Ulčnik (EBM), 2. Bola, 12. Požun. 19. Kroll (vsi D RT); 100 delfin: 1. Burkeljca (LL), 5. Bola. 6. Beširevič, 10. Požun (vsi DRT); 100 prosto: 1. Burkeljca (LL), 6. Beširevič. 7. Bola. 19. Požun (vsi DRT); 50 delfin: 1. Burkeljca (LL). 4. Bola, 10. Beširevič, 16. Krofi (vsi DRT); 4x50 prsno: 1. Dadas Rudar: 4x50 mešano: 1. Ljubljana, 2. Dadas Rudar. ML deklice: 200 prosto: l.Pandža(VV), 2. Bočko (DRT), 4. Lušfč (obe DRT); 50 hrbtno: 1. Pandža (VV). 4. Bočko. 5. Lušič (obe DRT); 100 delfin: 1.Lušič, 7. Bočko (obe DRT); 100 prosto: 1.Pandža (VV). 2.Lušič. 4. Bočko, 27. Dornik (vse DRT) ; 50 delfin: L Lušič, 7. Bočko (obe DRT); 4x50 prsno: l.Environ Branik, 5.Dadas Rudar; 4x50 mešano: 1. Neptun. 4.Dadas Rudar. Skupni vrstni red: 1.Ljubljana, 2. Dadas Rudar. 3. Triglav. SMUČANJE Tekmovanje vzhodne regije - cicibani in cicibenke -SG Areh: Cicibanke: L Špela Volaj (Kum), 9. Jasmina Zakonjšek (Kum), 1 l.Maja Renko. 26. Ines Drnovšek (obe Zag). Cicibani:!. Samo Bučar (BRM), 3. Nejc Potrpin (Kum). 5. Marko Šumer (Zag), 25. Primož Bebar (Kum). 27. Andrej Šumer (Zag), 38. Gašper Gumzej (Trb), 43. Goran Obrč, 44. Matic Kotar, 58. Nejc Cilenšek (Zag). Državni pokal Gorenjke za cicibanke in cicibane - veleslalomu Soriška planina: Cicibanke: L Tina Maže (ČRN). 3. Špela Volaj (Kum), 39. Maja Renko (Zag). Cicibani: 1. Samo Bučar (BRM), 4. Nejc Potrpin (Kum), 8. Marko Šumer (Zag), 19. Primož Bebar (Kum). 53. Andrej Šumer (Zag). TENIS Turnir dvojic -Zas ten: kategorija nad 60 let: 1. Mirko Božjak - Peter Golob; kategorija nad 80 let:.lani in Dominik Kužnik. ZASAVC MALI NOGOMET Turnir "Pokalni prvak Zagorja 94" - I. kolo: Šentlampert -Bistro Tina 3:1, Buldožer- Bistro Tina 4:3, Šentlampert - Buldožer 3 : 1, Škoti - Bchar 0:6, Jazbeci-Behar 1:1, Škoti - Jazbeci 7:2, ŠD MLinšc I. - ŠD Mlinše II. 5:1, Merli - ŠD Mlinše II. 1:1, ŠD MLinše L - Merli 1:1. Bisto Cerar - Gami Hotel 3:1, ŠD Prapreče -Carni Hotel 4:0, Bistro Cerar- ŠD Praprcče0:2. Izlake I. - Gostišče Maček 6:0. Antimon -Gostišče Maček 4:3, IzlakeI. - Antimon 3:1. ŠAH Zasavsko šahovsko prvenstvo: Uroš Zalokar - Rado Bajda 1:0. Miran Skobe - Oto Kranjc st. 1:0, Martin Tomažič - Damjan Zdovc 1:0, Jože Kotar-Oto Krajnc ml. 0:1. Cvetko Ivšek - Andrej Novak 1:0, Bojan Kuzmič - Hajrudin Borčilo 1:0, Aljaž Dušak - Robert Goršek 1:0, Mustafa Osmanovič - Domen Anžur remi, Bajro Bajraktarevič - Franc Kotnik 0:1. Aleš Zaletel - Renata Anžur 0:1. Stanje po 4. kolu: 1. Zalokar 4,2. Skobe 3.5, 3. Bajda 3, 4. Kranjc ml. 3t. Velika nagrada Optiinizina-Postojna: 1. Aljoša Grosar (Nova Gorica) 8, 29. Uroš Zalokar (Trbovlje) 6, 45. Franc Kotnik (Trbovlje)5. 72. Bojan Kuzmič (Sevnica) 4.5, 86. Andrej Novak 4,89. Rado Bajda 4,120 Aljaž Dušak 3t (vsi Trbovlje). “Kar naenkrat je nekaj priletelo vame. Nesreča se je zgodila v četrtek, na dan mučenikov. Po moje je bil kos železa, pa ga potem ni bilo ne v meni, ne tam okoli. Moj sodelavec Edi, on je tudi streljal, mi je po nesreči najbolj pomagal. Polival me je z vodo, tako sem se ves čas zavedal. Vse je bilo krvavo okoli mene," nam je pripovedoval Boris Zdovc, devetindvajsetletni rudar, ko smo ga obiskali v bolnišnici v Trbovljah. V jami hrastniškega rudnika je 11. marca ob 8.45 uri na poli . št. 105 odjeknila močna eksplozija, ki je hudo ranila Borisa Zdovca iz okolice Laškega. Hudo ranjenega so odpeljali v trboveljsko bolnišnico. Do nesreče je prišlo, ko sta 26-letni nadzornik J.S. iz Laškega in 50-lelni miner E P. iz Hrastnika z eksplozivom odstranjevala oziroma podirala rudniško podporje. Po ugotovitvah preiskovalcev se pri tem nista držala predpisanih varnostnih ukrepov, ki veljajo za tovrstna miniranja, saj sta uporabila 600 gramov 'eksploziva metankamnitit, ki je za tovrstna dela strogo prepovedan. V eksploziji metankamnitita je raztrgalo rudniško podporje, katerega drobci so se razleteli daleč po rdvu in tako je eden izmed njih zadel kopača Zdovca, ki je delal več kot trideset metrov stran od eksplozije. Drobec mu je kot izstrelek priletel naravnost v desno stran prsnega koša. Boris leži v šok sobi kirurškega oddelka, kjer se mu stanje iz dneva v dan izboljšuje. Ni rad govoril o nesreči, saj bi nanjo verjetno rad pozabil. Rana na prsih gaje ovirala pri govorjenju. Takole je povedal: "Na čelu 7. obzorja hrastniške jame smo kopali premog. Ko zmanjka premoga, področje kdaj razstrelijo. Umaknili smo se 50 metrov stran, pravokotno na mesto, šest nas je stalo skupaj. To je bila moja druga nesreča v rudniku, pred šestini leti mi je zdrobilo nogo. Z jamo sva sedaj zaključila. Ne bi več Sel vanjo. O krivdi ne morem govoriti, ne morem reči, ali so krivi delavci ali strokovni kader. Vozički pa nemo vozijo ... realnost pa je vendar tu. Zadelo je mene. Ko sem ležal natleh.se mi je zazdelo, da se od lega sveta poslavljam. Čudne občutke sem imel. Takrat sem pomislil na svojega štiriletnega sina Nejca. Morda je to do žene krivično, toda nenehno sem mislil na Nejca in videl sem ga pred seboj. Zdi se mi, da mi je on pomagal, da sem zdržal, da sem ostal." Po teh besedah ni mogel več govoriti. Obrnil je glavo in gledal skozi okno. Zaželimo mu srečno. Gregor Naglav in Ivana Laharnar d.o.o. NAROČILA NA p.p. 45, 61101 Ljubljana ali na tel.: ® 061/213 475 GIGGIRICI GIGGIRICI - LOSION, KI POSTOPNO VRNE LASEM NJIHOVO PRVOTNO, 1. teden 2. teden MLADOSTNO NARAVNO BARVO!!! Revolucionaren dosežek kemične industrije v borbi za ohranitev mladosti! Ali poznate vzrok za sivenje las v starosti? Naj vamj ih na kratko razložimo: Lasjeso pretežno sestavljeni iz proteinov, kateri vsebujejo tudi snov MELAMN, količi na melanina pa določa barvo naših las. S starostjo se količina melanina v laseh zmanjšuje, zato lasje postopoma sivijo in sčasoma postanejo popolnoma beli. Losion GIGGIRICI je blaga, brezbarvna tekočina, ki vsebuje pigment, po sestavi podoben melaninu. Z vsakodnevnim nanašanjem na lase bo ta pigment postopoma nadomestil melanin. Rezultata ne boste takoj opazili, kajti GIGGIRICI deluje počasi in postopoma. Okolica ne bo opazila nenadne spremembe! Losion ne vsebuje snovi, ki bi vašim lasem škodile in jih raz‘irale, kot sé dogaja pri barvanju las. Primeren je za vse barve las, za vse dolžine. NEVERJETNO, VENDAR RESNIČNO. PREPRIČAJTE SE SAMI. 3. teden 4. teden Cena: 2.399,00 SIT+PH stroški NAROČILNICA IME IN PRIIMEK ULICA IN ŠT. KRAJ IN POŠTNA ŠT: KOM. «GGaua NAROČILNICA pafti]lta H ntltt DŽML0 «.•.a., P.P. 40,81101UUBUANA ZA NAlO PR0RAJ0 IZDELKOV IŠČEMO AGENTE. ZAINTERESIRANI NAJ SE JAVUO NA TEL: 061/213 475 wtìmtì ® fi* fi 88fi w m Vlak povozil avto, šofer ostal živ Iz Hrastnika proti Šavni počijo 15. marca ob 12.18 uri 61-letni Anton K. vozil osebni avto. Na železniškem prehodu v Šavni peči je kljub spuščenim zapornicam prečkal progo v trenutku, ko je iz ljubljanske smeri pripeljal zeleni vlak. Vlak je avto je zadel v prvi del, dvignilo gaje v zrak, drugič pa gaje zadel še v zadnji del in ga do.prvega droga za signalizacijo potiskal ob sebi. Avto je povsem uničen, voznika pa so odpeljali na zdravljenje v trboveljsko bolnišnico. Izvedeli smo, daje bil nesrečno - srečni šofer Anton huje ranjen, da ima pretres možganov in poškodbe prsnega koša ter je v oskrbi na oddelku trboveljske bolnišnice. Po besedah strokovnjakov je voznika morda rešilo to, daje bil privezan z varnostnim pasom. D.A. in I.L. Promet Litija - 8. marca je T.L, iz Velike Kostrevnice hodil po levi strani vozišča in se opotekel na sredino v trenutku, ko je za njim pripeljal voznik R.J. in ga kljub zaviranju zbil. S hudimi poškodbami glave so ga odpeljali v UKC Ljubljana. Litija -10. marca je voznik A.R. iz Ljubljane vozil osebni avto od Gabrovke proti Litiji in zaradi vožnje po levi strani vozišča trčil v vozilo F.M. izKopra.kd seje umikal skrajno desno. Vozilo je nato odbilo po nasipu, kjer seje prevračalo še 12 metrov in pristalo na kolesih. Na srečo ni bil nihče od udeležencev telesno poškodovan, materialna škoda pa je velika. Izlake - 10. marca ob 6.15 uri je P.B. iz Zagorja vozil proti Trojanam. V ovinku pri trgovini Ajda mu je nasproti po sredi ceste pripeljal voznik Ž.A. iz Zagorja. P.B. se je umikal levo in pri tem zadel v robnik, nakargajeodbilo vparkkjerje podrl drevo in poškodoval balkonsko ograjo stanovanjske hiše. Telesnih poškodb ni bilo. materialna škoda pa je precejšnja. Trbovlje - 10. marca ob 15.35 uri je D.Z. vozil od Trga revolucije proti Trgu svobode in v bližini prehoda za pešce zbil otroka L.R., ki je prečkal cesto. Otrok se je pri tem hudo telesno poškodoval. Kradejo kot srake Trbovlje - K.A. je7. marca A.I. iz Ključevice ukradel motorno žago, tri moške ure, šop ključev in 6000 tolarjev. Policisti so mu predmete zasegli in jih vrnili lastniku. Trbovlje - V zadnjem času se Pojavlja čedalje več tatvin koles. Tako sta v preteklem tednu dobili 'noge" dve kolesi. Zato vse kolesarje opozarjamo, da svoja kolesa ne Puščajo na samem in nezaklenjena, kajti zna se zgoditi, da ostanete brez njih. Vsem nepridipravom pa Predlagamo, naj kolesa "nabavljajo" v trgovinah, seveda s pomočjo denarja. Hrastnik - Policijsko postajo so T marca obvestili, da je neznani storilec vlomil v vikend na Kalu in odnesel nekaj buteljk in fri oddeje. Litija - Neznanec je 10. marca K.M. iz Spodnjega hotiča ukradel osebno vozilo Fiat Tipo, parkiran v Ulici solidarnosti v Litiji. Naslednji dan so vozilo našli v Podgori pri Dolskem, o nepridipravu pa ne duha ne sluha. Izlake - Neznanec je 10. marca vlomil v stanovanjsko hišo last B.J. iz Hrastnika pri Trojanah in odnesel nekaj denarja, zlatnine in več kosov lovskega orožja. Za divjim lovcem še poizvedujejo. Sopota - Policijsko postajo so 13. marca ob 22.30 uri obvestili, da v vikendu last 1.A. gori luč in daje bila notri opažena neznana oseba. Policisti so na kraju s pomočjo krajanov prijeli vlomilca K.J.. doma izokoliceSopote. Med zasliševanjem na PP so ugotovili, da je storilec v zadnjih mesecih vlomil še v tri vikende na območju Podkuma in en vikend v Litiji. Naslednjega dne so pri hišni preiskavi našli vse odnešene predmete iz prej omenjenih vikendov. Poškodoval avtomobila Hrastnik - Neznanecje 1 1. marca na osebnem vozilu jugo na C. 3. julija prerezal tri gume in lastniku O.L. povzročil za 5.000 SIT materialne škode. Isti dan je tudi na Trgu F. Kozarja poškodoval s tršim predmetom pokrov motorja na osebnem avtomobilu Renault 5, last V.N. Materialne škode je za 10.000 SIT. Otrok zanetil požar Dolnji Vrh - Otroška igra z vžigalicami je 10. marca botrovala požaru, ki je zanetil gospodarsko poslopje, last G.R. Požar so hitro pogasili, tako da škoda ni velika. Na srečo je zgorelo le nekaj sena. Sicer pa bi radi opozorili vse, ki se boste v teh dneh odločili za čiščenje svojih travnikov on vrtov, da odpadnih stvari ne zažigate saj je nevarnost požarov zelo velika. Počakajte vsaj do prvega dežja, ki bo malo namočil razsušeno podrastje. Našel mino Šmartno - P.M. je 11. marca v potoku Reka pod mostom pri gostilni Gabrijel našel trenutno tromblonsko mino s pogonskim nabojem. Mino so prevzeli pirotehniki iz ministrstva za obrambo. Zažgal poštni nabiralnik Litija - Neznanecje 9. marca na Trgu na Stavbah zažgal poštni nabiralnik. Škoda sicer ni velika, vendar nesramnežu svetujemo, naj drugič premisli, kaj vrže v nabiralnik in naj nezaželjeno pismo prestreže pri izpraznjevanju nabiralnika okrog 19. ure vsak dan. * Aufbiks | Zaradi bolezni v ansamblu predstava danes odpade. V To ni Amerika, to so Izlake Minuli teden je na Izlakah odjeknila prometna nasreča. V ranih jutranjih urah je prehitri avto s preveč razgretimi mladci vrglo iz ovinka pri Ajdi in avto je dobesedno poletel proti bloku in se ustavil ob balkonskem, zidu. Poškodovan ni bil nihče. Nesreča se je zgodila v bolj nočnih kot jutranjih urah, ko tam ni bilo mimoidočih in otrok, ki se sicer tam zadržujejo. Na Izlakah so vajeni nesreč zaradi prehitre vožnje. Na žalost še vedno razmišljajo bolj o avtomobilih, kot o ljudeh. Kako bi si sicer znali razložiti urejanje trase za "poravnanje " ovinka pri trgovini Ajda. 7m vse nesreče je vedno kriv le ta ovinek, ki je res oster, vendar ga ob ustrezni hitrosti brez težav zvozimo. Vsa dejanja do sedaj kažejo le na skrb, kako bi čim manj avtomobilov "zletelo" s ceste, ne pa. kako bi tem avtomobilom zmanjšali hitrost. O kakšnih cestnih najezdnikih do sedaj še niso razmišljali. Pomembni so le avtomobili in parkirišča KZ Izlake. In kje je tu človek? Krajani, ki stanujejo v blokih se sprašujejo s kakšno hitrostjo bodo vozili avtomobili pod njihovimi okni, kje se bodo lahko igrali njihovi otroci, ko bo park uničen. Odgovor je zavit v meglo. So življenja otrok tudi? Mojca Kunšek J L. wm. Arhiv P.P. Hn M Vesna Škodnik iz Velenja sodi med tiste modne kreatorke, ki so vedno korak pred drugimi. Že dolgo oblači slovensko popularno glasbeno sceno. Kreira oblačila za pomembne nastope Helene Blagne, za Pop Design, Šerbi, Avtomobile, Milana Rudana in za vrsto drugih. Njena posebnost so modne revije Toksyn show programa, ki poleg kreacij zajemajo tudi celostno podobo revije. S svojim delom vedno poskrbi za kakšen šok. Tako je bilo tudi v Casinoju Perla v Novi Gorici prejšnji torek. I1' h /* - • ; M-1 f ! i ÉL * m Ko sesrečata Vesna Škodnik in Trboveljčan Tomaž Božič, sicer samostojni kulturni delavec, se kar krešejo ideje. Skupaj ustvarita osupljive projekte, mnogokrat "odštekahe" in zato toliko bolj nenavadne. Tomaž pripravi koreografijo za modno revijo, Vesna pa jo napolni z ženskostjo in individualnostjo. Unikatna oblačila izražajo celoten karakter posameznika, skladajo se s hojo in gibi človeka. Tudi revija ni samo sprehod manekenk po pisti, ampak je zgodba pomešana s plesom. Tokrat je dekleta vodila na oder plesalka Kazine Eva Bravar iz Celja, ki je v skupini državnih prvakov v show danceu za preteklo leto. i.lU'll". ih Skladnost telesa in natančnost gibov odlikuje ples Tomaža Kralja iz Trbovelj, ki je bil lansko leto državni prvak v electric boogiju, pred tremi leti je bil četrti na evropskem prvenstvu, za pokal Urška 1992 si je med člani priplesal prvo mesto... Za gledalce je najbolj žgečkljivo, kaj se dogaja v z,aku!isju. V Toksyin showih vedno prikažejo, kako nastaja model. To ima na skrbi maskerka in frizerka skupine Mihaela iz Domžal. Kot sta dejala povezovalca večera Mojca Blažej Cirej in Mišo Zaletel: "Dekleta, žene, ne dovolite, da vam nekaj kil pokvari veselje do življenja ! Kile vas ne smejo ovirati pri drznosti, včasih so lahko celo prednost." Zato - le nasmeh in pogum! \ Oblačila so iz naravnih materialov, imajo usnjene našitke in so narejena tako, da lahko v isto oblačilo zleze ženska, ki nosi konfekdjo številko 36 ali42. Mama Štruc, najbolj močna manekenka, ki gre veselo proti šestdesetim in je mati petih otrok ter osmih vnukov, je bila glavna zvezda večera. Kulturni animator Casinoja Perla Borut Bašin po zaključkumodne revije: "V Perii so slovenski nastopajoči redki gostje. Prebijejo se le tisti, ki so resnično dobri. Nisrno dvomili v Vesnino modno revijo, kljub temu pa je nastop uspel nad pričakovanji." Tekst in foto: Denisa Huber Bliža se 2. množični pohod po 15 km dolgi in označeni Valvasorjevi poti od Izlak do Čemšenika, ki bo 26. marca. Start bo pri Valvasorjevi kapeli na Izlakah od 7. do 9. ure. Osebne avtomobile lahko pohodniki pustijo pri Medijskih Toplicah in se do startnega mesta napotijo po sprehajalni poti, s katere je lep razgled na čemšeniško pokrajino. Na startu bodo za 100 tolarjev dobili pohodniški dnevnik zažige s poti (Medijski grad, Gamberk, Sv. Primož in Cemšenik) in pisni opis poti s ponudbo. Lanski pohodniki lahko uporabijo lanske dnevnike. Za pijačo in jedačo bo ob poti poskrbljeno. Valvasorjeva pot teče mimo tovarne ETI in nato po glavni cesti do izlaške šole, ko zavije na stezo proti Zgornjim Izlakam in naprej do Gambcrka, ki je kot kulturni in zgodovinski spomenik naravna znamenitost. Dalje vodi pot po cesti skozi vas Ržiše do Razborapod Sv. Primožem, ki je z okolico predviden za zaščiten krajinski park. Od žične postaje krene mimo vasi Jesenovo do ceste proti Znojilam, kjer se odcepi in se po gozdni poti povzpne do Gunetove domačije (900 m). Od tu je lep razgled na kopasto Krvavico in Savinjsko dolino. Sledi še 2 in pol kilometra ravne gozdne poti po pobočju Čemšeniške planine do Sv. Primoža (841 m), ki nudi čudovit razgled. Po dveh naslednjih kilometrih gozdne poti se Valvasorjeva pot od Izlak do Čemšenika konča pri Mejč nad Čemšenikom (663 m). Na cilju bodo pohodniki dobili zadnji žig in se odpočili in okrepčali z domačimi dobrotami. Do izhodišča poti na Izlakah vodi pot dalje čez Prhovec ali skozi Čemšenik (5 km). Pohodniki pase lahko odločijo za organiziran javni prevoz do Medijskih Toplic. Turistično društvo Čemšenik pričakuje veliko pohodnikov v lepo naravno okolje, od koder izvira Valvasorjeva raziskovalna vnema in zanimanje za naravo, ljudi in gradove. Tadeja Suša Trgovine in restavracije Takoj po prihodu na Kitajsko, ko smo si ogledovali mesto, smo občutili živahen poslovni utrip. Imajo precej lepih in modernih trgovin, ki so odprte tudi ob nedeljah. V neposredni bližini našega hotela se je dvigala šestnajstnad-stropna blagovnica, katere notranjost je bila urejena povsem zahodnoevropsko. Tudi prodajni artikli so bili zahodnoevropski ali pa japonski. Cene nekoliko prekašajo evropske. Presenetilo me je število prodajalcev. Za pulti so na vsaka dva metra stali popolnoma mimo in se prijazno smehljali kupcem. Kupci italijanskih čevljev, francoskih srajc in kravat, ameriških originalnih oblek izjeansa ali pa japonskih tehničnih izdelkov, so bili Kitajci. Navdušila meje velika izbira kitajske svile in svilenih izdelkov ter čudoviti izdelki iz žada, porcelana in lesa. Cene teh izdelkov so bile za naše razmere nizke. Meter široke svile je vreden okoli tisoč tolarjev, svilena srajca od tisoč do dvatisoč, svileni šali, kravate in rute pa se gibljejo od petsto tolarjev dalje. Ker so trgovine odprte vsak dan od devete do enaindvajsete ure, sem vodnico pobaral, kdaj imajo Kitajci vikend. "Nikoli", je dejala. En dan v tednu so prosti, kadar pač pridejo na vrsto. Obiskali smo tudi večjo restavracijo, znano po "pekinški raci". Prihod v velik objekt sredi Pekinga mora obiskovalec najaviti nekaj dni prej, da sploh dobi prostor. Bili smo v četrtem nad- MMawwJ-yt - Ul M1É r Kače v kletki na kitajski tržnici. Sicer slovi kitajska specialiteta. stropju, kjer je velika dvorana z lastno kuhinjo in orkestrom. Tako je v vsakem nadstropju. Bilo nas je deset in sedli smo okrog velike mize, sredi katere se je vrtela velika okrogla plošča. Nanjo so kmalu pričeli nositi dobrote. Pred nami so se dobrote - od race, pečene v različnih oblikah, do mnogih prilog in solat - nenehno vrtele. Težave so nam delale le jedilne palčke v rokah, s katerimi smo prelagali koščke na krožnike in nato v usta. Opazil sem, da so bili nekateri med nami kar spretni pri tem opravilu, žal nisem bil med njimi. Kljub temu, da mi je uspelo pojesti nekaj slastnih kosov pečene race, sem iz restavracije odšel lačen. Marjan Skok Ali nas je strah preteklosti ali kaj vemo o njej Razen rib, ki so zelo lepo ohranjene v krovninskih laporjih, je v istih plasteh enako odlično ohranjena fosilna flora (v latinskem flos, floris - cvet; boginja cvetja in pomladi v starorimski mitologiji je Flora; pravzaprav flora pomeni cesarstvo rastlin nekega kraja in določenega vremenskega časa ali pa določenega vremenskega odseka v geološki zgodovini Zemlje), ki je predmet obravnave že več kot stoletje. V literaturi je znana flora po tim. "soteških plasteh" in se je to ime ohranilo do današnjih dni (prvič je floro iz Socke ali Sotovskega ob potoku Hudini pri Mozirju podrobno opisal že Unger, 1850), čeprav so premogovni skladi in krovninske plasti starejši v Zasavju. Rastline iz Zagorja so opisane že 1870. leta (Zavine), potem pa sledi cela vrsta opisov ostankov rastlin (Ettingshausen, 1870. 1872. 1877. 1885). Točno stoletje je bilo potrebno, da seje spet naredila kolekcija fosilnih rastlin, opisala in publicirala. Leta 1977. meje obvestil geolog V. Gregorač o listih in vejicah, ki se lahko najdejo v okolici Dola. Prava zbirkaje nastala 1985. leta. kije tudi opisana (Mihajlovič in Jungwirth, 1988) in izvira z kraja Novi Dol pri Hrastniku. Če pogledamo zbirko vidimo, da so listi večinoma velikih površin, ki kažejo na toplo in vlažno podnebje. Močvirja so bila nastanjena z močvirnatimi cipresami (Taxodium) in drugimi iglavci (Doliostrobus), nižji obalni deli na kopnem z vlažno podlago so bili obraščcni z lovori ("Laurus"), fikusi ("Ficus"), oleandri (Apocynophyllum), drevesi avokada ("Persea"), mirikami (Myrica), mirtami (Callistemophyllum) itn. Malo dlje od obale je bilo bolj suho in tam so rasila visoka drevesa evkaliptusa (Eucoliptus). Že po Ettingshausnu opisana fosilna flora (strokovno = paleoflora) iz Trbovelj in Zagorja in zbirka iz leta 1976. do 1978. (diplomsko delo Jungwirth) ima značaj subtropskega pasu (rastline, ki se po svojih karakteristikah bližajo rastlinam iz tropskih ali žarkih krajev). To sklepamo po listih, ki imajo precej veliko površino, ki jim omogoči, da absorbirajo čim več sončne energije (latinsko absorbere = srkati, vpijati), pripadajo pa tipu listov lovorja (Lauraccae tip - Daphogene, "Laurus", "Persea”, "Ficus",...). Veliko je tudi kseromorfnih (grško xeros - suh + morfe - oblik = to so rastline, ki imajo tako zgradbo, da jim omogoči, da vzamejo vodo iz zemljišča, kije z njo siromašno, da vzeta voda najhitreje pride do nadzemnega organa in mora imeti tako zgradbo, da v okolje čim manj odpušča vlago) listov (mirike, mirte), pojavili so se hrasti, ki so vedno zeleni, nekaj manj so prisotni kserofitni in subkserofitni listi (grški xseros - suh + fyton - rastlina=rastlina zorgani, ki prenesejo dolgotrajno sušo). Vsi ti tipi listov dajejo osnovne karakteristike tako imenovanegapaleotropskegaalipoltavskega podnebja (po Maiu, 1967 in Krištofoviču, 1936) v paleogenu med 64 in 23 milijonov let. Pomembno je tudi poudariti, da se že pojavljajo arktoterciarni ali turgajski (po Maiu. 1967 in Krištofoviču. 1937) elementi. Torej ostanki flore, ki je blizu današnje sestave listavcev v Evropi. To so listi betuloidnega tipa (Betula = breza. Carpinus = gaber. Alnus = jelša, Salix = vrba, Castanea = kostanj, Ulmus = brest, Populus = topol in Zelkova) karakteristični za zmerno - toplo in zmerno - vlažno podnebje. V naslednjem delu bomo skušali taksonomsko (grški taxis - red, razporeditev + nomos - zakon = znanstvena veda o osnovah reda ali sistematizacije v botaniki) razdeliti fosilni material, najden v krovninskih lapoijih med Novim Dolom in Zagorjem. Enio Jungwirth P. S. Vsi fosili so iz nahajališča na Novem Dolu. ti/Jk* O001'le 056 te 333 ,M:060^Z2S CENIK EKONOMSKO - PROPAGANDNIH STORITEV OBČANI 1. ČESTITKA lekst z eno sklacfco ob delavnikih tekst z eno sklatfco ob nedeljah tekst z dvema sklacbama ob delavnikih tekst z dvema skladbama ob nedeljah ^ PRESNEMAVANJE čestitke s tekstom in glasbo na kaseto CENA ČESTITKE PO POSEBNI ŽELJI. 50% ViSJA' > 2. KOMERCIALNI OGLASI tekst da: 20 besed vsaka nadaljna beseda ; : 3. OBJAVE tekst do 20 besed vsaka nadaljna beseda 4. ZAHVALE tekst do 40 besed : vsaka nadaljna beseda 5. OSMRTNICE 1.800.00 2.500.00 3.200.00 4.500.00 2.000,00 1.400,00 70.00 600,00 30,00 8.000,00 200,00 2.200,00 CENIK VELJA OD 1.3.1994 DALJE; PROMETNI DAVEK JE VRAČUNAN V CENO I . Ilf:s| i-jll - ::' p 1 rj I * Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate le priloženo naročilnico in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta 20.julija 2c, 61410 Zagorje ob Savi. Objavili bomo le male oglase (največ 20 vrst), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. Brezplačno objavljamo le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno skupino pišemo takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601. 1 I I I STANOVANJA IN PARCELE letnik 1965, nov motor, ima 15.000 km, odlično ohranjen. Tel.. 26-368. PRODAM vetrobranska stekla za Vugo, Z 101, Lada in kombi Z 850. tel.: 63-101. PRODAM Audi 80, letnik 71, neregistriran, vozen, lahko tudi po delih. Moj naslov.: Ivo HribovSek, PRODAM Volkswagen 1200, Nasipi 9. Trbovlje. PRODAM stanovanje ( 2.5 sobno - 57 m2) po ceni 750 DEM/m2. Tel.: 64-672. AVTOMOBILI IN DELI Tekst: brezplačni mali oglas naslov: PRODAM Z 101. Skala 55, let. 1988. bela, 77000kn. reg. do 3/95, za 3300 DEM. Tel.: 21-603 od 18. do 20. ure. PRODAM Z 101 - 1300 ccm. letnik 79, karamboli rano, registri ra no, vozno, celo ali po delih. Tel.: 73-615. PRODAM motor APlTó, motorni friziran: Tomos avtomatic A3 SL. Moj naslov.: Mitja Audič.Veličkova 26, Hrastnik. PRODAM Fiat Tipo 1.45. MAQ, 5 v, novi model za 16.500 DEM. Tel.: 26-553 od9. do 12. in 17. do 19. ure. UGODNO PRODAM tovorni kombi IM V 2200 D. nosilnost 1750 kg. Tel.: 63-460. OSTALO ~ KUPIMO avtokamp prikolico, 3+2. od 4-5 M. z baldahinom. Moj naslov: Tominšek, Trg revolucije 2a, Trbovlje. PRODAM aluminijasta platišča 15 col ter gume SEMPERIT. Tel.: 73-615. PRODAM maturantsko obleko št. 38, črno-rdeče barve. Cena 10.000 SIT. Tel.: 42-366. KUPIM okrog 200 kg težkega bika. Tel.: 73-883. PODARIM manjšega, črnega. prijaznega psička. Tel.: 43-003. ZBIRAM evrovizijske popevke na video kasetah. Tel.: 22-596. PRODAM novo otroško kolo BMX - opremljeno. Možno na tri čeke. Tel.: 21-272. PRODAM termoakumulacijsko peč 3.5 KW za 100 DEM. Tel 42-081. ZAMENJAM ALI PRODAM za mini stolp, radiokasetofon s TV-jem, 220/12 V. Tel.: 27-167. PRODAM 100 W ojačevalec in klavirsko harmoniko 60 basno 3 reg, melodija staro 1 leto. Tel.: 42-011. PRODAM skoraj nov računalnik Comodore 64, cena 230 DEM. Tel.: 71-174. PRODAM otroški voziček -Marela za 100 DEM. rabljen le 6 mesecev. Tel.: 64-431. PRODAM po ugodni ceni starejšo fizersko opremo. Tel.: 061/881-206. PRODAM karto za premog 3600 kg. tel.: 24-965. PRODAM karto za premog velenjsko 5400 kg. Tel.: 24-965 PRODAM cca. 300 kom. rabljene strešne opeke. Cena po dogovoru. Tel.: 63-330 ali 61-007. PRODAM smrekovo stensko oblogo, ceno 560 SIT/m2. Tel.: 063/ 725-066. MALOAJ te so pred nami vroči dnevi Vroča cena! CUO FAZA I 1.383.880 SIT RENAULT NOVO! - TWÌNGO S PLATNENO STREHO J! 1.421.545,00 + PLAT. STREHA 80.188,00 SIT R-5 FIVE 1400 cmm3 60KS, od 1487.732,00 SIT v saJonu na oglod tudi LAGUNA NAKUPNI POGOJI KREDITf za nova zozila ■ LEASING za nova voz,ta RABUfiNA VOZILA: (i garancijo) * M CAMPUS SV 1/93 44.000 krri 988.680 SIT * CUO RN1.4/3V 5/91 66.000 km 1.133.000 SIT • AXT1 TGE4/90 50.450 km 798.000 SIT -R-5 CAMPUS 5V 12.89 52.000 km 685.650 SIT - 5-5 CAMPUS 5V10/92 36.400 km 898.800 SIT - R-19 RT 1.8/4V 8/92 66.000 km 1.594.950 SIT -R-5 CAMPUS 5V 7/90 74.500 km 730.275 SIT -R-19 RT 1.8 4V 3/93 12.000 km 2.067.000 SIT -JUGO SKALA 55 11/89 60.000 km 258.405 SIT CUO RT 1.2 2/91 31.000 km 1.144.500 SIT LEGENDA: * DODATNA OPREMA Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje Cesta 20. julija 2c, 61410 Zagorje TeletonAax: 0601 61 611 PROGRAMSKI PAKETI: Osebni dohodki, Glavna knjiga, Saldakonti, Materialno poslovanje, Osnovna sredstva, Obresti, Izpis virmanov, Fakturiranje, Skladiščno poslovanje, Obrtno poslovanje, Gostinsko poslovanje,... RAČUNALNIŠKA OPREMA: Računalniki, tiskalniki, miške, scanerji, modemi, diskete, pokrivala, zašč. filtri,... RAČUNALNIŠKI TEČAJI: DOS, WORDSTAR, QUATRO PRO, WINDOWS, DBASE, PARADOX,... SOFTWARE OPREMA: MICROSOFT, BORLAND, NOVELL in LANTASTIC mre2e, AUTOCAD! Prodaja slovenskih knjig za nekatere produkte! lil DNEVI ODPRTIH VRAT 17.-20.marec : ip; &:x I li IIP «11 ! Ulil ili ili V vseh salonih mreže RENAULT po Sloveniji smo pripravili Vikend z Laguno. Vabimo vas. da nas v času od četrtka do nedelje (da, tudi v nedeljo!) obiščete in se sami prepričate, zakaj je Laguna avto vašega življenja.. Ob obisku vas čaka darilce in sodelovanje v žrebanju 50 nepozabnih vikendov z Laguno - tokrat na samem! L_a_gJULa RENAULT ■zivtlNJA'- if «Il A AUDIO & VIDKO TRGOVINA ■> _ .. .. .. •> t 'r ir ■ Al#. v * M MLW Wj RF ■ 1» A F R ■ 1 . Prešernov a 3 7, ZAGORJE 0 6 0 _________________________________ ► xT^ «V O -v A 4.. *er K? Pod hribom 2 61431 Dol pri Hrastniku Tel.: 0601/43-540 Fax.: 0601/43-160 ŽELEZNINA KOZOLE po«’ ,00®* - BARVE -VODOVODNI MATERIAL - ELEKTRO MATERIAL - ROČNO ORODJE - ORODJE ZA VRTIČKARJE AKCIJSKA PRODAJA do 25.3.1994 - Barvni televizorji Gorenje - Pralni stroj Dandy - Hladilnik Dandy - Bojlerji 501 - Dvojni kasetofon že od 7.200 SIT - Tuš kabine - Izdelki iz plastike - Kolesa ROG in BIRIA TKANINA IZ LANU SLOVENSKA TV MODE- BIKOV RATORKA GLAS (VIDA) NAPREDEK ČLOVEK, KIJE SPOSOBEN VIDETI OPAZOVANO ZOPET PRED S SEBOJ TKALSKI IZDELEK IME PREBIVALCA PO KRAJU HRV. SKLA-DATEU (MARIO) DRSALKA DU BRAVÒ č MESTO V UKRAJINI MESTO V AFRIŠKI DRŽAVI MALI ZGODBA, IZMIŠLJENA POVEST PREBIVALEC ISTRE MESTO NA POLOTOKU KOLA V SND OP.f TEI PEVKA BALDI JED IZ OLUŠČENEGA PROSA OPERA SERGEJA RAHMA- TRAČNICA NINOVA RUSKI NOGOME- TAŠ DUSAJEV VELIKO FINSKO JEZERO KOŠARKAR KNEGO BONTON, PRELAZ V FR.ALPAH LEPO VEDENJE STARA RUSKA VAŠKA SRENJA, TIŠINA IVAN GROHAR POSEST, IMETJE ANGLEŠKI FILOZOF RUSSELL SLOVENSKI IGRALEC (IVO) VRSTA FRANC. PREPROG PAUL ANKA KIKS, POMOTA MESTO V MAVRETA-NUI PRIJATELJSKO KOSE LO V STARI GRČIJI SEVERNO- ATLANTSKI PAKT HRVAŠKI SKLADATEL. (KRSTO) VELEUM VELIK GORSKI VRH AVSTRIJSKI SKLADATELJ KAMNITA (GOTTFRIED GMOTA VON) SLOVENSKI SLIKAR (MATUA) GORA V JULIJCIH PRELAZ NA VELEBITU AVTOR: KARLI DREMEL RAZGRAJAČ FR. FILMSKI IGRALEC DELON IVO ANDFHČ ZDRAVKO LATAL MESTO V IZRAELU JAPONSKA OBLIKA BUDIZMA ANTON DERMOTA ČASOVNA ENOTA STABO- JUDOVSKJ KRALJ POSODA ZA PEPEL ŽARA IZUMITEU TELEFONA (PHILIP) OTOK V ALEUTIH NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev nagradne križanke pošljite do 24.3.1994 na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta 20. julija 2.c, Zagorje ob Savi s pripisom "Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo). Nagrade, ki vas čakajo: 1. nagrada: Blago v vrednosti 4.000 SIT, Salon IKA, Zagorje 2. nagrada: Blago v vrednosti 2.500 SIT, Salon IKA, Zagorje 3. nagrada: Blago v vrednosti 1.500 SIT, Salon IKA, Zagorje Izžrebanci nagradne križanke 9/94: 1. nagrada: Komplet za beljenje v vrednosti 4.000 SIT, Trgovina Protes Trbovlje, Ma rtina V rtačnik, Cesta 3. julija 11, Hrastnik 2. nagrada: Filips baterija in baterijski vložki in avtoaditivi v vrednosti 2.500 SIT, Trgovina Protes Trbovlje, Mihaela Blaznek, Keršičcva 48 a, Trbovlje 3. nagrada: Varnostni trikotnik in setčopičev v vrednosti 1.500 SIT, Trgovina Protes Trbovlje, Erika Kavčič, Opekarna 13, Trbovlje Vsem izžrebancem čestitamo! Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija 2c, Zagorje do 25.3. 1994. Če se po nagrado ne morete oglasiti osebno, nam sporočite po telefonu in vam bomo nagrado poslali po pošti. Rešitev nagradne križanke 10/ Mi FALK, KOST, ORJAK, LAJKA, GUTSMAN, IU, PART, OBRENOVAC, ANTON, LAN, SAVIN, TEMPELJ, IS, SARA, OR. SLOGA, JOK. KR, BIRKIN, NRAVI, NAT, LOVEC, HČI, ASTA, ATA, EKRAN, ROM, ČA, SANKALIŠČE, PRESKAKOVANJE, BRENTA, OKARINA, RIKO, VRAN, KIR. KLAN, ODRA. KL. Kidričeva 19, ZAGORJE SoČm Velika razprodaja od obutve in tekstila do razprodaje zalog. MOŽNOST PLAČILA S ČEKI ALI NA ODLOG PLAČILA POIimTE, KOLIČINE SO OMEJENE. $ fi'-m '____________________________| HI 4- -- L - Z' INFORMATIVNA ODDAJA NA TV SLOVENLIA VISOKA ŠOLA V STAREM VEKU MOŠKI POTOMEC STARO- RIMSKO BOJIŠČE AVTOMO- BILSKA LUČ ALBERT ČEBULJ 5 l II POKRIT PREHOD SLOV. PISATELJ (IVAN) ► ZUNAJI OVOJ CEDRANE ŠPORTNI VADITELJ uoč PAUL ABRAHAM ANTIČM BEOTUEC VOHALNI ORGAN MAURTHS DEKKER ANTON AŠKERC SREDtSče MORAVSKE DOLINE CITROENOV AVTO OTOK V ALEUTIH KMEČKO POSESTVO ELEMENT RATI O SESTAVIL DAMJAN KOVAČ BARU ALUMINU VINORODNA RASTUNA NICOLAS PLASTI RAS SLANO JEZERO V TURÒUI OGLJIKO- VODIK CM STAREJŠA IZKUŠENA ŠPORTTJCA SLOVENSKA IGRALKA RINA PRINC IZ MAHAB-HARATE PREVLADUJOČA BARVA PRI KARTAH DRAGO ULAGA ISTRSKO MESTO KAOS ► RISBA JK ŠPORTNI ČOLN MLADINSKI PISATELJ (IVAN) Uganka 1 9 Trdo je in v zemlji, Črno je, a rdeče, če vržeš v plamen. Pod : podzem.joriie, pa m krt. Na vsakem koraku Ptics sc m m v zraku vladam-včasih železen sem tovor prekladam. Uganka 4 X-X-i ?» kanar qp nnlaQi d Kauai oU uy do , tisoč ljudi na delo hiti. ■■■■■■■■■■ rpm: SOBOTA 19.3.1994 14.00 KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI, 15.00 OTROŠ KIPROGRA M, 17.00 SATELITSKI PROGRAM PONEDELJEK 21.3.1994 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI, 19.30 DNEVNIK TV, 20.15 ŠPORT, 21.15 SATELITSKI PROGRAM TOREK 22.3.1994 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI, 19.30 DNEVNIK. 20.15 KONTAKTNA ODDAJA, 21.15 SATELITSKI PROGRAM SREDA 23.3.1994 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI, 19.30 DNEVNIK, 20.15 ŽEBLJIČKI. 21.30 FILM, 23.00 SATELITSKI PROGRAM ČFTRTFV OO. T 1QOd Gfc I H t CK Z4. J. I 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI, 19.30 DNEVNIK, 20.15 DANNY VAM PREROKUJE, 21.15 SATELITSKI PROGRAM PETEK 25.3.1994 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI, 19.30 DNEVNIK, 20.15 NADALJEVANKA, 21.15 SATELITSKI PROGRAM vX'X'X'X'X'X'X'X'X'X’X'X'X’X'Xv'X'X'X'X'X'Xv'X'X'X'X'X’X'Xv’X SOBOTA 19.3.1994 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ IN IZBOR POPEVKE TEDNA, 14.30 ČESTITKE, SERVIS, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMACIJE IN POVABILA, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 SOBOTNO POPOLDNE, 19.00 SLOVO NEDELJA 20.3.1994 8.00 - 9.00 DOBRO JUTRO. 9.00 IZBOR VIŽE TEDNA, 10.00 Z VAMI SO..., 11.00 TEDEN JE ZA NAMI. 12.00 SERVISNE INFORMACIJE, OBVESTILA, 13.00 ČESTJTKEPOSLUŠALCEV. NEDELJSKO POPOLDNE, 19.00 SLOVO 6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE. 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA EPP, 17.00 SNOOPY. 18.00 ODDAJA O KULTURI , 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO TOR FR' OO 'l 1 QQ4 : > * Un C IN I 6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ , 14.30 POROČILA, 14.45 OB VESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA. EPP. 17.00 ŠPORT. 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO 6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MA. 14.30 POROČILA, 14.4SOB VESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM. 16.45 OBVESTILA IN EPP. 17.00 KONTAKT, 18.00 UPOKOJENCI r. -.. O Naša bodočnost Rojstva v trboveljski porodnišnici od 7. do 13. marca 1994: 13. Milka Jerman, Zagorje, sin Primož; Ivuša Jurišič, Hrastnik, sin Mario; Nataša Žnidar, Zagotje, hči Nina; 8J. Vika Avsec, Radeče, hči Živa; Irena Lebar, Trbovlje, hči Lea; 93. Kristina Gostej, Trbovlje, hči Valentina; Dragica Guštin, Zagorje, sin Aleš; Dragica Bla/.inšek. Vojnik, hči Elizabeta; 10J. Jožica Zupanc. Zagorje, hči Janja; 11.3. Martina Mohorko, Zagorje, hči Anja; 12.3. Jelka Škoberne. Zagotje. hči Monika; Simona Blažič. I Irastnik. hči Tjaša; 13-3. Maja Kreže, Trbovlje, sin Jernej. Iskreno čestitamo! č- J MED NAMI, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO ČETRTEK 24 3 199^ 6.00- 8.00 JUIRANJI PROGRAM, 8.00- 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE. 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM. 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 LITIJSKO OKENCE. 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO PETEK 25.5.1994 6.00- 8.00JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ. 14.30 POROČILA. 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 17.00 MLADINSKI VAL, 18.45 POROČILA. 19.00 SLOVO TV SIGNAL LITIJA NEDELJA 20.3.1994 9.30 RISANA SERIJA., 10.00 INFORMATIVNA ODDAJA; CELOVEČERNI FILM. x:x:x:x:xixžix:x:x:x:::x:^ Zdravstveno varstvo: 24 - urno dežurstvo v zdravstvenih domovih Hrastnik (tel.: 44-006). Trbovlje (tel.: 26-322), Zagorje (tel.: 64-644), Litija (tel.: 061-881-855). Zobozdravstvo: Dežurna zobna ambulanta je v vseh treh zasavskih zdravstvenih domovih od 7. - 19. ure. Ob sobotah v Hrastniku in Trbovljah od 7. - 13. ure, v Litiji od 7. - 19. ure. Informacije dobite na zgoraj navedenih telefonskih številkah. Lekarne: 24 ur je dežurna lekarna v Trbovljah (tel.: 21-110) Veterinarska služba Zagorje, Trbovlje, Hrastnik: od 19.marca do 24. marca je dežurni veterinar Matjaž Pokorn dr. vet. med., 25. marca je dežurni veterinar Liza Pokorn dr. vet. med.. Godovi 21. marce; Niko, Beno; Nikolaj, l'ilciiKi»; d;m boja proli rasizmu: 22. num i-, Katra; Len, > IlICU VV-'1 • ».«»VI, aTVU.*«, Viktorijan. luribij. 24. marce; Brane, Din,.; ...........K,^ OVEN Vaša krivulja bioritma je padla. Nezadovoljni boste s sabo. Iskali boste dlako v jajcu in oteževali življenje tudi drugim. Boljše volje boste proti koncu tedna. Št.: 8. BIK Na delovnem mestu se ne zanašajte na nikogar. Če ne boste sami opravili svojega dela, boste imeli težave. Družinski spor se bo zgladil. Št.: 19. DVOJČKA Pokažite partnerju, da ga potrebujete tako močno, kot on potrebuje vas, kajti posvečate mu premalo pozornosti. Vikend preživite v dvoje. Št.: 15. RAK Ne prepirajte se zaradi denarja, ohranite trezno glavo, sicer lahko precej izgubite. Ohranite kakšno stvar zase, okoli sebe imate precej nevoščljivcev. Št.: 24. LEV Privoščite si počitnice, zaradi preobilice naloženega dela ste psihično utrujeni. Sprejmite povabilo najboljšega prijatelja. Št.: 7. DEVICA Občutek imate, da vas ljudje okoli vas utesnjujejo in ne dovolijo dihati z vašim ritmom. Srečo pa imate, ker ste si svoj notranji svet trdno zagradili. Št.: 11. TEHTNICA Končalo se bo krizno obdobje, bolj boste nabiti z energijo, kar bo tudi okolica zaznala. Predlagam, da višek energije porabite na športnem igrišču. Št.: 3. ŠKORPIJON Položaj planetov vam je zelo naklonjen na poslovnem področju. Izkoristite vse možnosti -vse, česar se boste lotili, vam bo uspelo. Št.: 13. STRELEC Otročje se obnašate, ko kuhate mulo za stvar, ki se ne obrne po vaših pričakovanjih. Navaditi se boste morali na padce in neprijetne situacije, kijih morate rešiti. Št.: 20. KOZOROG Čaka vas neobičajen teden. Sami se boste morali odločati. Ne ustrašite se, tudi sami lahko uredite tok dogodkov sebi v prid. Št.: 17. VODNAR Na ljubezenskem področju se vam bo zgodilo nekaj, v kar niti ne veijamete - zaljubili se boste na prvi pogled. Če boste "slalom" dobro zvozili, bo lahko zveza za vse življenje. Št.: 4. RIBI Plavate v blatni vodi, še lastnega nosu ne vidite. Izplavajte v čistejšo, čeprav boste tam sami. Zamenjajte okolje, v katerem živite. Št.: 16. Saška Sposojeno iz BBS II, / Neki moški je bil ves nesrečen. Ker je bil preveč pameten, ga ni nihče razumel.Zatojeodšel k zdravniku, da bi mu zmanjšal inteligenčni kvocient. Po prvi seansi je prišel nazaj in rekel, da ima IQ še vedno 130, in da ga ljudje še vedno ne razumejo. To seje še nekajkrat zgodilo. Med peto seanso pa si je zdravnik začel kuhati kavo in pozabil na pacienta, kije bil zaprt v stroju za zmanjšanje IQ-ja. Ko seje le spomnil, je stekel do stroja, ga ugasnil in rekel pacientu: "Joj, oprostite ..." Ta pa mu je odvrnil: "Nič oprostite, vozniško in prometno prosim ..." Mujo Mujo seje hotel poročiti s Slovenko, v katero je bil noro zaljubljen. A punca ga ni marala in se gaje hotela otresti: "Pripelji mi en dober avto, pa bom razmislila!" Mujo odvrne: "Mujo voli. Mujo mora da plati!" Že naslednji dan stoji pred njeno hišo velik črn mercedes. Dekletu je kar sapo vzelo, a Mujota še vedno ni marala. "Mujo, jaz hočem vilo. Z osmimi kopalnicami, bazenom, štirimi spalnicami,...” mu pravi dekle. "Mujo voli. Mujo mora da plati!" spet pravi Mujo. Naslednji dan Mujo odpelje dekle (z mercedesom) do vile iz sanj.... Punca je začela resno razmišljati, češ dečko ima denar. "Mujo, vzamem te, če imaš pol metra dolzga,” mu spet pravi. "Mujo voli, Mujo mora da škrati," ji odvrne Mujo. Izgubljena nedolžnost Sin pride zelo pozno domov in oče ga jezen pričaka: "Kje si pa bil? Šola se ti konča ob dveh, ti prideš pa ob desetih zvečer domov." Sin mu odvrne: "Oči, jaz sem izgubil nedolžnost!" Očetu se v hipu razvedri obraz: "Ohoho, na to se pa pije. Se bova malo pogovorila! Usedi sc!" Sin pa mu reče: "Oči ne morem, me rit peče!" Po smrti Po svoji smrti seje nek ameriški predsednik znašel pred Bogom. Ta mu dovoli, da ga vpraša tri vprašanja. P: "Ali bo kdaj 3. svetovna vojna?" B: "Ja. Zelo žalostno bo. Skoraj vsa mesta bodo porušena in veliko ljudi bo umrlo." P: "Joj. Pa bodo v Ameriki imeli coca-colo po tej vojni?" B: "Ja. To pa bodo imeli." P: "In koliko bo stala coca-cola?" B: "Tri kopejke." (Zasavski tednikšt. 13,31.3.1954,Alojz Hofbauer)f Razpotje je bilo pred več kot sto leti lepo posestvo na apneti Ostriške vasi, to je na sedlu med trboveljsko in 1 hrtistniškd dolino... Razpoška gostilna je bila vedno dobro Obiskana. V njo so j hodili ž.e zaradi dobrega vina in - lepihdeklet. Vsaktujec, ki je prišel v Zavodnjo ali v Trbovlje, se je oglasil tudi na Razpotju (takrat je bilo v hrast niško-trboveljski dolini le pet: gostiln: tri v Trbovljah, ena v Hrastniku in ena na Razpotju), da vi^li in sliši stoletnega starčka Valenta, in da ga povpraj^f ^Jtokoje živel, daje učakal tako visoko starost. Valent je popil 3F kozarec vina. potem pa je rad pripovedoval iz svojega I dolgega življenja. Bilje v mladih letih strasten lovec in zato poln lovskih zgodb in laži. Da je bila že tedaj med lovci udomačena "lovska latinščina", priča sledeča Valentova "štorija", ki jo je večkrat pripovedoval: "Prišel sem nekega popoldneva precej truden z lova odj Ojstrška semkaj skozi Ojstro, pa slišim govorjenje pril Mamovniku. Pomislim: Malo si odpočijem in pokramljarj<7 Mamovnikom. Krenem k njemu v hišo in posedim pri na klopi. Ko se je začelo mračiti, vržem prazno puško na i)»o. želim prijatelju lahko noč in odidem proti domu. omaj sem pa prišel blizu prelaza, priteče mimo zajec. 'Glej ga. vraga!' si mislim, vedoč, da je puška prazna in se počoham po r... - v roki mi pa ostane kepa smole, ki seje od predolgega sedenja na Mamovnikovi klopi 'prilimala'mojih hlač. Zaženem torej kepo smole v zajca, ki je ravno hotel skočiti čez prelaz, terga srečno zadenem sredi čela. V istem trenutku pa priteče tudi od druge strani zajec in skoči čez plot. Ravno na vrhu plota trčita s čelom eden ob drugega, 'zlimata' se s smolo ter obvisita na prelazu vsak na eni strani. Jaz pa, ne bodi len, stopim k njima, snamem ju s prelaza, /i ohesjm ju živa preko druge rame in odkorakam moško mz J azpotje... i Irena I.Lebar J iz sjtarih Zasavcev j M—m«---- i g n >puAoqnc| :£ snq,i}| tsiicuopcN :z snq,i}| SCU0[0>|O)3(i tp snq.iN euojis •.$ KtJUtiSfJ aeCioz :£ BquttSfi Jttpt'H '-Z uquBilfj Soutojj ,*j BquB3fi 'TVD1 TlNVN ‘Vin ‘CIHXHN ‘NIZVcI MnCIV ‘VNNVŽ1313A ‘V1>U ‘TV ‘VB ‘T3 ‘VflDVIMOa ‘WV ‘3DAVŽ10IM 'NOV‘Vtr>l3N3>ll‘0V>HlO‘VZVSVcI spuliti bz bIjub/uji Kaj zijaš?! :oa)!SO>j T jeTRniCei®' j | Kje SO naše ladje? Zasavski svetnik Sandi Češko -Čvekič se nikakor ne more ločiti od Amerike, prvi zasavski gostinec Drago Butja - Bue seje vrnil s Tajske, predsednika vlade Janeza Drnovška-Gablea in njegovegakabinetnegaMarjana Kramarja - Agija pa je nesmiselno spremljati, ker Zasavc izhaja le enkrat tedensko. MOČ navade. Navada je železna srajca. Ko je Jože Čuk - Ginekolog razlagal novinarkam, kako bodo zbirali denar za mamograf, jih je sprejemal eno po eno. "Imam občutek, da bomo na Izlakah občino res dobili z božjo pomočjo." Udeleženec zbora krajanov ! j Volja ljudstva. Lilijani bodo prišli v Guinessovo knjigo rekordnih dosežkov. Po zborih krajanov sodeč bodo imeli v bližnji prihodnosti več občin kot pa telefonskih priključkov. čestita 6*t fuvpOuzvtfa Direktorju zagorske Svee iskreno čestitamo, saj tudi sam plava z močnim izobraževalnim tokom v tej tovarni. Nedavno se je okinčal z magistrsko lovoriko. Pričakujemo serijo novih kuhinj, ki bi z imeni Megi, Estera in podobnimi mimogrede zaznamovale tudi ta dosežek. p.................- Vodnik po praznovanju Dneva žena | Pa smo preživeli še en osmi marec, ki ni bil nikoli čisto ta | zaresen praznik, prav tako pa nikoli čisto navaden dan. Zdaj je | za povrh dobil še konkurenco v materinskem dnevu, ki pa je | koledarski pohod začel neslavno v prvem slovenskem | parlamentu; ko je g. poslanec Schwartzbartl razpredal o bolj in | manj zaslužnih ženskah (prve so matere), za kar ga je g. | poslanec Zlobec glasno označil za fašista. | Pa pustimo zgodovino in poglejmo, kako so se osmega | marca spomnili po naših tovarnah. | Začnimo s šiviljami in tekstilkami, ki veljajo za šolski primer | delavk z euro-normami in afro-plačami. V litijski Predilnici | osmega marca ni bilo, enako velja za šmarsko Usnjarno. Že | bolje je bilo v Zagorju. V Lisci praznika ni bilo, so pa nekaj dni | prej zaposlene dobile lepo denarno nagrado. Iz Deloze pa so | zaposlene odšle težje za kilogramski zavoj kave. V trboveljskem | Peku in Ipozu je bilo komorno, v dolski Jutranjki pa je šefica | naročila radijsko čestitko, stroji pa so nehali brneti prej kot | navadno: da so popile kavico in poldrugo uro prej odšle; to | zadnje menda na svoje "stroške". | Pridne ženske roke je osmega marca čakalo le vsakdanje | delo v hrastniškem Sijaju, izlaškem Elektroelementu, | trboveljski Iskri in Mehaniki. Nič bolje ni bilo v lesnih fabrikah: | v litijski Lesni in zagorski Svei in med strojniki: v trboveljski | Strojegradnji in zagorskem SIZu. | Kaj so lepega dočakale medicinske sestre? Darilce vizlaškem | Domu starejših, podarjen prost dan v trboveljskem | Zdravstvenem domu, v bolnici pa so jim plačo iz osmega | marca prestavili na devetega, tako da so nekatere verjetno | proslavljale na kredo. Učiteljice so se kot navadno lahko | zanesle na pozorne učence, občinarke pa so čutile proračunsko | sušo. No. zagorske so menda bogatejše za par prostih dni. | Vrnimo se še enkrat v industrijo. V hrastniški kemični, kjer | primerna darila izdelujejo same, daril ni bilo. So pa tovrstna | darila rudarji skupaj s čestitko poklonili rudarkam. V Steklarni | so si zaposlene z osmomarčevskim bonom lahko privoščile | slabšo malico v menzi, znatno bogatejši je bil sindikalni bon v | Tiki, pa še tulipan mu je bil priložen, zelo bogat pa v Rudisu. S | sindikalno kavo se je praznovanje izteklo v zagorski Varnosti, | z nageljčki ozaljšane pa so zapustile delo zaposlene v | Cementarni (plus kava) in litijski Kovini (plus zakuska). S | povabilom nakosilo so bile nagrajene bankirke in gradbinke v | Trbovljah. | Najbolj delavsko zavedno pašo se praznika lotile vzagorskem | IGMu: same so si kupile nekaj priboljškov in proslavile. | In še o kovačevi kobili. Na Zasavcu so dame tako črno | gledale, da jim je urednik izročil prazen ček. Mala četica je | uspela zapraviti le nekako pet tisočakov. In če je nakupovalna | sposobnost žensk tako zelo na psu, je res vprašanje, če ima pri | osmem marcu še kakršenkoli pomen vztrajati. | Redakcija jetrnic L..................J gsfistc kmetijsko zadrugo izloke, z.o.o. poslovalnico tel.: 0601/73 Ó96 NA ZALOGI IMAMO NOVE MODELE IZ KOLEKCIJE POMLAD 94 PROIZVAJALCEV: PLANIKA, ALPINA, BOR, CICIBAN ... NUDIMO VAM ŠPORTNE COPATE ADIDAS: UNIVERSAU INDOR SUPER, WIMBLEDON, STEFAN EDBERG ... VELIKA IZBIRA IN UGODNE CENE FANTOVSKE IN DEKLIŠKE OBUTVE PRIMERNE ZA OBHAJILA, BIRME IN MATURANTSKE PLESE. ODPIRALNI ČAS: od 8.00 do 19.00 ure ob sobotah od 8.00 do 12.00 ure! VABUENI! kmetijsko zadrugo Izlake. z.o.o. Ji ferdi POSLOVALNICA TRBOVLJE li Ulica 1. junija 1, tel.: 0601/26 650 POSLOVALNICA ZAGORJE 1Ì Kidričeva 15, tel.: 0601/61 344 SE PRIPOROČAMO! «SALON POHIŠTVA IMA Obrezija 19, 61411 Izlake tel.: 0601/73 631 - KUHINJE - DNEVNE SOBE - MLADINSKE SOBE - PREDSOBE - SEDEŽNE GARNITURE - JEDILNICE - SPALNICE - PISARNIŠKO POHIŠTVO - AKCIJSKA PRODAJA KUHINJ MARLES ( 22% POPUST GOTOVINSKO PLAČILO). - AKCIJSKA PRODAJA DNEVNIH SOB ALPLES (20% POPUST ZA GOTOVINSKO PLAČILO). PfVŠEBNA PONUDBA - KLUBSKE MIZE, STOJALA ZA ROŽE, STOJALA ZA TELEFON, VSE IZ MEDENINE - PISARNIŠKI STOLI IZ UVOZA delovni čas: 9.00 • 12.00,15.30 -18.30; sobota: 9.0012.00 L PODJETJE ZA IZVAJANJE GRADBENIH DEL IN IZVEDBENI INŽENIRING, d.o.o. Zagorje v kooperaciji z IGM Zagorje in NOVOLIT Velike Bloke Se priporoča občanom, za izvedbo: * vseh vrst fasad in notranjih ometov * stanovanjskih in poslovnih objektov - kot celota * vseh vrst adaptacij in rekonstrukcij objektov * nudimo tudi ugodne plačilne pogoje, možen je tudi kredit tel.: 0601/61 759 Kosovelova 7, 61410 Zagorje ob Savi MARKET TTJJli/f MESARIJA XV U IVA Slavko Lazar Prešernova 1. Zagorje tel.: 0601/64 352 PRI NAS DOBITE VSE VRSTE DOMAČIH IZDELKOV TER SVEŽE MESO PO NIŽJIH CENAH. DELOVNI ČAS: ponedeljek 7.00 - 14.30; torek, sreda, četrtek, petek 7.00 - 19.00; sob. 7.00 - 13.00; nedelja 8.00 - 11.00 NOVO V HRASTNIKU Naselje Aleša Kaplje 12 DELOVNI ČAS: pon., sred., pet., 9.00-18.00, tor., čet., 14.00-18.00, sob., ned. 9.00-15.00 CVETLIČNI BUTIK ORHIDEJA Velika izbira rezanega cvetja, lončnic, aranžiranje, izdelava vencev, ikeban, prodaja raznih dodatkov za posebne proložnosti. Celje - skladišče D-Per 6/1994 Trbovlje COBISS © Ljubljanska banka - Banka Zasavje d.<±, Trbovlje UPOKOJENCI - to sporočilo je prav za vas Vsi, ki še vedno vsak konec meseca nestrpno čakate POŠTARJA, da vam PRINESE POKOJNINO, ODLOČITE SE IN PRENESITE POKOJNINO NA LB BANKO ZASAVJE D.D. TRBOVLJE. Dovolite nam, da vam naštejemo nekaj prednosti, ki jih imate kot upokojenci pri naši banki in o katerih mogoče niste seznanjeni. Prepričani smo, da vaša odločitev ne bo pretežka in da boste z veseljem vstopili v eno izmed osmih enot LB Banke Zasavje in pri prijaznih uslužbenkah uredili vse potrebno za prenos vaše pokojnine na banko. - plačilo VSEH položnic BREZ provizije (samo za upokojence) - obresti za vaša denarna sredstva že od prvega dne nakazila dalje - možnost pridobitve kredita in seveda s tem tudi možnost večjega nakupa - možnost vpisa in dviga vaše pokojnine na katerikoli enoti Ljubljanske banke v Sloveniji (če ste na dan izplačila pokojnine odsotni ali na dopustu) - varnost vašega denarja, kar v današnjih časih ni zanemarljivo Poleg naštetih ugodnosti pa čaka še POSEBNA NAGRADA VSE, ki bodo PRENESLI POKOJNINO NA BANKO V MARCU IN APRILU. - 3 - mesečna brezplačna naročnina na časopis Zasavc. Ljubljanska banka Zasavje d.d., Trbovlje - banka, ki dela z ljudmi - za ljudi - d(jm NAROČILNICA ZASAVC, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi tel.: 0601/64 250, 64 166; fax: 0601/64 494 | Naročam časopis ZASAVC Ime in priimek . . ,.......:....... | kraj ......................... poštna št. ulica,.............. telefon P datum , . . . . , . . . . . .. podpis .... NAROČNINO BOM PLAČEVAL: ^ sproti, trimesečno, polletno (ustrezno obkroži) ^