Znanstvena razprava 
GDK : 151.3:156.41 (Cervus elaphus L.) 
Morfološki kazalci rasti in razvoja navadnega jelena (Cervus elaphus 
L.) v dveh različnih območjih v Sloveniji 
Morphological indicators ofgro ~<vth and de1 • elopment of red deer (Cervus elaplzus 
L.) in two different areas in Slm'enia 
Miran HAFNER 
Izvleček: 
Hafner, M.: Morfološki kazalci rasti in razvoja navadnega jelena (Cervus elaphus 1.) v dveh različnih območjih v Sloveniji. 
Gozdarski vestnik, 62/2004, št 5-6. V slovenščini, z izvlečkom v angleščini, cil. lit. 17. Prevod v angleščino: Miran 
Hafner. Lektura angleškega besedila: Jana Oštir. 
Analiza obravnava telesno maso in maso rogovja 2547 uplenjenih živali v dveh območjih z različno gostoto poseljenosti z jelenjadjo 
v SZ delu Slovenije. Jelenjad z večjo gostoto smo proučevali na območju vzhodnih Karavank, jelenjad z manjšo gostoto pa na 
območju Jelovice. Dinamika naraščanja telesnih mas s sta.rosgo je med obema populacijama podobna. Povprečne vrednosti telesnih 
mas so v Karavankah nižje v vseh starostnih razredih razen v razredu 5-9 letnih košut. Poleg od starosti je v tem območju značilna 
tudi odvisnost telesne mase od meseca uplenitve. Med jesenjo in zimo pri mladih živalih telesne ma.~e v Karavankah počasneje 
naraščajo, pri starejših živalih pa hitreje upadajo kot na Jelovici. Telesne mase samcev se močneje znižujejo v primerjavi z masami 
samic. Jesensko zimski trend upadanja telesnih mas srednjestarih in starejših samcev je večji od mlajših samcev. Pri samicah v 
Karavankah je največje upadanje zaznati v razredu srednjestarih živali. Masa rogovja je v obeh populacijah odvisna od starosti in 
telesne ma.~e. Ob upoštevanju starosti in meseca uplenitve ter izključitvi telesne mase se mase rogovja med območjema ne razlikujejo. 
Ob vključitvi vpliva telesne mase, ki pa je večja na Jelovici, so razlike med območjema značilne v vseh starostnih razredih samcev. 
Zimska mortaliteta se v absolutni višini, glede na odstrel, kot tudi v strukturi med območjema ne razlikuje. Ugotavljamo, da 
jelenjad z morfološkimi spremembami odraža veliko stopnjo plastičnosti v p1jlagajanju na različne bivalne razmere. 
Ključne besede: navadni jelen, telesna masa, masa rogovja, Jelovica, Karavanke 
Abstract: 
Hafner, M.: Morphological indicators of growth and development of red deer (Cervus elaphus l.) in two different areas 
in Slovenia. Gozdarski vestnik, Vol. 62/2004, No. 5-6. Jn Slovene, with abstract in English, lit. quot 17. Translated into 
English by Miran Hafner. English language editing by Jana Oštir. 
The analysis deals with carcass mass and antlers mass of 2547 individuals that were shot within two areas with different 
population density. Both areas are located in north-western part od Slovenia. Red deer population with higher population 
density hao; been studied in the area of eastern Karavanke mountains, the population with lower density has been studied in the 
area of Jelovica mountain plateau. The dinamics of carcass mass increase with age is sinunilar in both populations. The average 
values of carcass masses in population in Karavanke mountains are lower in all age classes with the only exception in the class 
of 5-9 year old females . Beside age, also dependance of ca.rcass mass from the month of shooting is significant in this area. In 
the fali to winter period carcass masses of young animals in Karavanke area increase slower and carcass masses of older animals 
decrease faster as the ones in the Jelovica area. Carcass masses of males decrease more, compared to carcass masses of females. 
The fali to winter trend of carcass mass decrease among middle age and older males is higher compared to younger males . 
Among females in Karavanke area the highest carcass mass decrease is detecled in the middle age class. Mass of antlers in both 
populations depends upon age and carcass mass. Excluding the influence of age, month of shooting and excluding carcass 
ma.~s , masses of antlers do not differ in-between both areas. If we include the influence of carcass mass, which happens to bi 
higher in Jelovica area, the differences in-between areas are significant in all age classes of males. Winter mortality does not 
differ in-between areas in respect of absolute height, shooting ratio and structure. We ascertain that red deer populalion with 
morphological changes reflecls high level of plasticity in adaptations with respect to living conditions. 
Key words: red deer, carcass mass, antlers mass, Jelovica plateau, Karavanke 
1 UVOD 
INTRODUCTION 
Tudi jeleni so izpeljali razvoj iz toplega podnebja 
v mrzlo obdobje ledenih dob. V prilagajanju na 
hladno okolje so se spremenili v številnih 
pogledih, med njimi tudi v telesni velikosti in 
GozdV 62 (2004} 5-6 
razvoju luksuznih organov. Pleistocenska klima, 
favna in flora kažejo na obdobje velikih in hitrih 
klimatskih in krajinskih sprememb. Jeleni so se 
prilagodili na vmesno področje med gozdom in 
* M. H., spec., univ. dipl. inž. gozd. Zavod za gozdove 
Slovenije, OE Kranj, Staneta Žagarja 27b, 4000 Kranj 
243 

Ha:ner, M.: Moriološki kazalci rasti in razvoja navadnega jelena (Cervus elaphus L.) v dveh razlicnih območj ih v Sloveniji 
travnate pokrajino v sezonskih klimatih. Odprta 2 NAMEN OBRAVNAVE 
pokrajina s sezonsko pogostostjo visoko kva- 2 AIM OF THE STUDY 
litetne hrane je spodbujala življenje v skupinah 
in razvoj velikega rogovja. Postali so v skupinah 
živeče tekaške živali (GEIST 1998). Navadni 
jelen je danes široko razprostranjen v palearktični 
regiji vse od Irske, proti vzhodu do Kitajske in 
skoraj od arktičnega kroga na Norveškem, do 
severne Afrike. Razvitost in telesna masa sta v 
različnih delih areala vrste različni. Naj večje 
mase dosega jelenjad v najvzhodnejših predelih 
razširjenosti. 
S starostjo se spreminjajo številni telesni 
kazalniki, med njimi tudi masa telesa. Praviloma 
narašča v teku rasti in razvoja živali, preko leta pa 
se spreminja tudi glede na fiziološko stanje živaE 
V prispevku želimo ugotoviti zakonitosti razvoja 
telesnih mas jelenjadi z morebitnimi razlikami v 
višini in dinamiki med obema območjema z 
različno gostoto poseljenosti. Zanima nas vpliv 
starosti in meseca uplenitve na višino telesnih mas. 
Želimo ugotoviti morebitne razlike med spoloma 
v dinamiki spreminjanja telesnih mas med 
jesenskim in zimskim obdobjem, kot tudi morebitne 
spremembe v dinamiki spreminjanja med pro­
učevanima območjema. Ugotovi ti želimo razlike v 
masi rogovja med obema populacijama in proučiti 
odvisnosti mase rogovja od starosti, telesne mase 
in meseca up len itve. Z raziskavo želimo preveri ti 
dosedanje domneve o različnih telesnih masah 
jelenjadi med obema območjema. 
in letne periodične spremembe v okolju. Zmanjše­
vanje telesnih mas je pogosta posledica pri­
lagoditve na slabšo kvaliteto habitatov oziroma na 
visoko populacijsko gostoto. Jelenam zraste prvo 
3 
rogovje v drugem letu življenja, z odraščanjem 
JELENJAD V OBMOČJU 
RAZISKOVANJA 
živali pa se povečuje. Postaja vedno bolj razvejano. 
3 RED DEER IN AREA OF RESEARCH 
Velikost in obl ika rogovj a se razlikujeta med 
geografskimi širinami in dolžinami ter habitati. 
Njegova letna dinamika rasti in čiščenja je v tesni 
povezavi s sezono parjenja. Z velikostjo rogovja, 
telesno močjo in vitalnostjo jelena je povezan 
njegov reprodukcijski uspeh. Samci, ki so v 
procesu parjenja najbolj uspešni, imajo največje 
rogovje tako v absolutnem kot relativnem pomenu. 
Veliko rogovje je v tesni korelaciji z rangom 
dominance, aktivno udeležbo v parjenju in 
pogostostjo kopulacij (CLUTTON 1 BROCK 
1982). V velikosti rogovja se odraža zmogljivost 
zbiranja viška hranljivih snovi. Rogovje je 
sekundarni spolni znak in tkivo z nizko rastno 
prioriteto, ki raste takrat, ko so tkiva z višjo stopnjo 
prioritete že zadovoljena. Bolj ko samec preusmeri 
hranilne snovi od telesa v rogovje, večje zraste 
rogovje. Obstoji tesna povezava med močjo 
rogovja ocenjeno s točkami in telesno velikostjo 
samca, kar kaže, da so rogovja bolj vidna z večjo 
telesno velikostjo. V tem pogledu se rogovje 
smatra kot luksuzni organ, odvisen od stanja 
okolja. Poškodba in s tem zmanjšanje stopnje 
vitalnosti živali praviloma reducira tudi maso 
rogovja. 
244 
Po skorajšnjem iztrebljenju po revolucionarnem letu 
1848 je bila jelenjad na Gorenjsko naseljena po letu 
1890. Pridobljena je bila s Koroškega, Poljske, 
Ogrske in iz Zg. Štajerske. V svoji ogradi v 
Jelendolu je Bom izpustil tudi nekaj vapiti jelenov 
(BEVK 1954/55). V Krmi so bili naseljeni tudi 
jeleni iz Bel ja. Po podrtju obor so se jeleni verjetno 
laižali tudi z maloštevilnimi avtohtonimi živalmi. 
Na Jelovica je bila jelenjad naseljena v letu 1949, 
pripeljana je bila s Kočevske (ŽBONTAR, ustno 
sporočilo 1996). Kasneje se je verjetno križala tudi 
z jelenjadjo, ki je že živela v prosti naravi v 
Karavankah, občasno pa se je pojav lj ala tudi drugod 
na Gorenjskem. 
Gorenjsko danes poseljujeta dve večji skupini 
jelenjadi. Med seboj sta ločeni z avtocesto, 
velikimi mesti in reko Savo, ki ovirajo in­
tenzivnejše prehode živali med obema ob­
močjema. Jelenjad na Jelovici se v poletnem času 
zadržuje v večjem deležu na planoti, pozimi, še 
posebno v obdobjih višje snežne odeje se 
premakne na njeno obrobje. Spremenjeni gozdovi 
na Jelovici z nizkim deležem travniških in 
pašniških površin v zimskem obdobju ne nudijo 
zadostne prehrane. Na obrobju so rastlinske 
združbe bolj naravne, vrstna in strukturna pestrost 
je večja tako da je tudi obseg potrebnega 
GozdV 62 (2004) 5-6 

Hafner, M.: Morfološki kazalci rasti in razvoja navadnega Jelena (Cervus elaphus L.) v dveh razlicnih obmocjih v Sloveniji 
zimskega krmljenja zanemarljiv. Razporeditev 
jelenjadi v zimskem obdobju glede na krmišča 
ni bila ugotovljena (HAFNER 1997). Območje 
obsega približno 50.000 ha. Povprečni letni 
odstrel v obdobju 1996-2002 je znašal 141 živali 
z gostoto 0,28 živali 1100 ha. Povprečne ugo­
tovljene izgube so znašale 8,8 živali /leto ali 0,02 
živali /100 ha. 
V Karavankah se jelenjad večinoma zadržuje 
v osrednjem delu območja tekom vsega leta. V 
poletnem času je v večjem deležu prisotna v 
višjih nadmorskih višinah, pozimi se premakne 
niže, v bližino velikih krmišč. Poletni habitati 
so boljše kakovosti kot na območju Jelovice saj 
je delež travnikov, pašnikov in planin znatno večji 
medtem ko zima predstavlja ozko grlo. S 
krmljenjem se jelenjad zadržuje v alpskih dolinah 
v bližini krmišč. Iz vaj ati se prične že v začetku 
novembra, na krmišča prihajajo velike skupine, 
zagotovljeno je dnevno krmljenje. Količina 
porabljene krme je velika. Manjši delež jelenjadi 
se premakne na obrobje. Območje je veliko 
približno 30.000 ha. Povprečni letni odstrel v 
obdobju 1996-2002 je znašal 280 živali z gostoto 
0,93 živali /100 ha. Povprečne ugotovljene 
naravne izgube so znašale 19,4 živali /leto ali 
0,06 živali /100 ha. 
Odstrel v Karavankah je bil v proučevanem 
obdobju večji z indeksom 1,99, njegova povprečna 
gostota zaradi manjšega areala pa je bila trikrat 
večja kot v območju Jelovice (indeks 3,3). 
Ugotovljene izgube so bile v absolutni vrednosti 
večje z indeksom 2,2, njihova gostota pa z indeksom 
3,0 glede na območje Jelovice. Znaten delež izgub 
so predstavljale mlade živali, pogosto so bile v 
Karavanškem delu najdene tudi v bližini krmišč. V 
obdobju 1998-2002 ugotavljamo skupno141 izgub 
zaradi različnih vzrokov. V strukturi izgub nismo 
odkrili značilnih razlik med obema območjema. 
Delež mladih živali v ugotovljenih izgubah je bil 
podoben, prav tako delež odraslih samcev v 
primerjavi s samicami 
4 METODE DELA 
4 WORKING METHODS 
Telesne mase smo ugotavljali na osnovi vzorca, 
ki gaje predstavljal odstrel2.547 živali v obdobju 
1996-2002. Upoštevali smo podatke iz redne lovne 
dobe, podatkov odstrela (telet in enoletne 
GozdV 62 (2004) 5-6 
jelenjadi) v podaljšani in predčasni dobi (odločba) 
nismo upoštevali. Ocenjujemo, daje bil dosedanji 
odstrel izven zakonsko določene lovne dobe 
posamičen in omejen le na podpovprečne živali. 
Proučevali smo razlike srednjih vrednosti telesnih 
mas in srednjih vrednosti mas rogovja med 
populacijama po posameznih spolnih in starostnih 
kategorijah jelenjadi, dinamiko telesnih mas v 
okviru leta, starostno dinamiko ter razlike med 
spoloma. Razlike v telesnih masah med 
posameznimi starostnimi razredi smo ugotavljali 
s Scheffejevim testom. Razlike v telesnih masah 
in masah rogovja smo med posameznimi Jeti, kot 
tudi med območjema ugotavljali z analizo 
kovariance. Odvisnost telesne mase od starosti in 
meseca uplenitve in odvisnost trofejne mase od 
starosti in telesne mase smo izrazili z multiplo 
regresijo. Odvisnost telesnih mas med jesenjo in 
zimo med samci in samicami smo po posameznih 
masnih razredih ugotavljali s kontingenčnimi 
tabelami. Upoštevali smo podatke o starosti 
uplenjenih živali, ki je bila na osnovi priloženih 
čeljusti ocenjena na vsakoletni komisijski 
kategorizaciji odstrela. Telesna masa je bila 
podana z maso izčiščenega osebka z glavo, nogami 
in rogovjem. 
5 REZULTATIANALIZE 
5 RESULTS OF ANALYSIS 
5.1 Telesna masa med posameznimi leti 
5.1 Carcass mass in-between 
consecutive years 
Z analizo kovariance smo primerjali telesne mase 
med posameznimi koledarskimi leti po starostnih 
razredih. Pri teletih in enoletnih živalih smo kot 
kovariato upoštevali mesec uplenitve, pri starejših 
živalih (starostnih razredih) pa mesec uplenitve in 
starost (pri starosti - starost in kvadrat starosti). V 
karavanški populaciji jelenjadi pri nobeni od 
obravnavanih spolnih in starostnih skupin razlike 
v srednjih vrednostih telesnih mas med po­
sameznimi leti niso statistično potrjene. V jelovški 
populaciji smo odkrili razlike med posameznimi 
leti le pri lanščakih na stopnji tveganja p = 0,014, 
pri teletih Ž spola (košuticah) na stopnji tveganja 
p = 0,025 in pri košutah razreda 5+ (p = 0,012). Na 
osnovi teh rezultatov zaključujemo, da se v letih 
1996-2002, telesna masa jelenjadi ni spremenila. 
2 4 5 

Hafner, M.: Moriološki kazalci rasti in razvoja navadnega jelena (Cervus e/aphus LJ v dveh r·azlicnih območjil1 v Sloveniji 
Z odstrelom in krmljenjem, to je načinom 
gospodarjenja, nismo spremenili telesne mase 
jelenjadi. 
5.2 Povezave med telesno maso in 
starostjo 
5.2 Relationship between carcass mass 
and age 
Analiza odvisnosti telesne mase glede na starost je 
vključevala 1.158 jelenov in 1.389 košut (Kara­
vanke 716 jelenov, 845 košut, Jelovica 442 jelenov, 
544 košut) . Upoštevali smo vso oplenjeno jelenjad 
v celotnem proučevanem obdobju. Spremembe 
telesnih mas glede na starost (leta) so za obe 
območji razvidne iz grafikonov 1-4. Ugotavljamo, 
da je dinamika naraščanja telesnih mas s starostjo 
med obema populacijama podobna. Pri jelenih se 
med seboj ločijo večinoma samci do štirih let 
starosti, dveletne košute se od starejših praktično 
ne razlikujejo (Scheffejev test, p<0,05). 
5.3 Telesna masa glede na čas odstrela 
5.3 Carcass mass in dependence of time 
of shooting 
Pri proučevanju odvisnosti telesne mase od meseca 
odstrela smo kot neodvisno spremenljivko uporabili 
koledarski mesec odstrela (mesec in kvadrat 
meseca). V primeru, da je bilo tveganje večje kot 
5%, da so parcialni regresijski koeficienti pri 
spremenljivki kvadrat meseca različni od nič, smo 
upoštevali le spremenljivko mesec. 
Odvisnost telesnih mas od meseca uplenitve pri 
teletih v Karavankah je šibka in ni bila pot1jena z 
veliko verjetnostjo Uelenčki R=0,12, p=0,101, 
košutice R=0,12, p=0,043) na Jelovici pa je bila 
odvisnost tesnejša Uelenčki R=0,45, p<O,OOO, 
košutice R=0,31, p<O,OOO). Telesne mase telet z 
mesecem uplenitve na Jelovici naraščajo, v 
Karavankah se od septembra do decembra bistveno 
ne spreminjajo (preglednici 1 in 2, grafikon 5). Pii 
enoletni jelenjadi odvisnost od meseca odstrela v 
obdobju september-december tako v Karavankah 
kot na Jelovici ni bila potrjena (grafikon 6). V 
primeru, da smo pri šilcujih upoštevali tudi mesec 
Grafikon 1: Telesna masa samcev glede na starost v Karavankah 
Fig ure 1: Carcass mass of ma/es in dependence of age in Karavanke area 
246 
<1> 
Cl) 
ro 
E 
<1> 
c: 
lfl 
<1> 
~ 
160 
140 
120 
100 
80 
60 
40 
Samci - Karavanke 
Males - Karavanke 
D 
0(301) 2(105) 4(17) 6(10) 8(8) 10(58) 12(3) 17(1) 
1(108) <1(81) 5(28) 7(10) 9(3) 11(1) 15(2) 
Starost (n) 
Age (n) 
I ±1 .96*Std. Err. 
O ±1.00*Std. Err. 
o Mean 
GozdV 62 (2004) 5-6 

Hafner, M .: MorfološkJ kazalci rasti in razvoja navadnega jelena (Cervus e/aphus L.) v dveh razl ičnih območjih v Sloveniji 
- -
Grafikon 1: Telesna masa samcev glede na starost na Jelovici 
Figure 2: Carcass mass of ma/es in dependence of age in Jelovica area 
co 
(/) 
co 
E 
co 
c 
(/) 
Q) 
~ 
200 
180 
160 
140 
120 
100 
80 
60 
40 
20 
r;ur 
~ 
Samci- Jelovica 
Males - Jelovica 
D 
0(158)1(81) 2(74) 3(29) 4(21) 5(53) 6(9) 7(4) 8(5) 9(4) 10(18)13(1) 14(1) 
Starost (n) 
Age (n) 
GraJikon 3: Telesna masa samic glede na starost v Karavankah 
Figure 3: Carcass mass offemales in dependence of age in Karavanke area 
Samice - Karavanke 
Females- Karavanke 
95 
85 
75 
@@@@@®@ 
@ 
ro 
o (/) 
65 
ro 
E 
<fi@ D @~ 
o 
D 
ro 
c 
55 (/) 
@ 
<1) 
~ 
45 
35 
~ 
25 
0(420~ 2(111) 4(11) 6(6) 8(11) 11(2) 13(2) 15(2) 20(2) 
(169) 3(25) 5(9) 7(3) 10(29) 12(2) 14(1) 18(2) 
Starost (n) 
Age (n) 
GozdV 62 (2004) 5-6 
I ±1 .96*Std. Err. 
O ±I.OO*Std. Err. 
o Mean 
::r:::: ±1.96*Std. Err. 
D 
±1.oo~std. Err. 
o Me an 
247 

Hafner, M.: Mortoloski kazalci rasti 1n razvoja navadnega jelena (Cervus elaphus L.) v dveh raz ličnih območjih v Sloveniji 
Grafikon 4: Telesna masa samic glede na starost na Jelovici 
Figure 4: Carcass mass r4 Jemal es in dependence of age in Jelovica area 
90 
Samice - Jelovica 
Females - Jelovica 
80 
@®@®@@®@ 
o 
70 
D@ ro 
Cl) 
ro 
E 
60 
ro 
c 
(/) 
<Il 
~ 
50 
40 
@ 
I ±1.96*Std. Err. 
O ±1.00"'Std. Err. 
0(244) 2(53) 4(14) 6(7) 8(4) 12(1) 15(2) 
1(129) 3(19) 5(10) 7(6) 10(24) 13(1) 
D Mean 
Starost (n) 
Age (n) 
avgust v Karavankah odvisnosti nismo odkrili, 
medtem ko je bila na Jelovici ugotovljena odvisnost 
na meji značilnosti (r=0,21, p=0,055) in sicer telesne 
mase z mesecem uplenitve naraščajo. 
Odvisnosti telesnih mas dveletnih jelenov od 
meseca uplenitve nismo odkrili pri nobeni od 
populacij. Pri triletnih jelenih v Karavankah je bila 
odvisnost značilna (r=0,32, p=0,004), prav tako tudi 
na Jelovici (r=0,40, p=0,031 ). Tudi pri vseh ostalih 
starostnih kategorijah smo ugotovili značilno 
odvisnost od meseca uplenitve. (Karavanke- štiriletni 
r=0,76, p<O,OOO, 5-9 letni r=0,42, p=O,OOl, 10+ letni 
r=0,43, p<O,OOO; Jelovica- štiriletni r=0,57, p=0,007, 
5-9letni r=0,40, p<O,OOO, lO+ letni r=0,68, p<O,OOO). 
Pri vseh kategorijah telesne mase z mesecem 
uplenitve upadajo. Upadanje telesnih mas jelenov v 
starosti od 3 let dalje je povezano z aktivno udeležbo 
v pa.tjenju. Domnevamo, da dveletni jeleni še izrazito 
rastejo, v procesu patjenja pa še nimajo bistvenega 
vpliva, zato se njihove telesne mase tekom leta 
bistveno ne spreminjajo. Odvisnosti telesnih mas od 
meseca uplenitve pri dveletnih košutah v Karavankah 
nismo odkrili, pri 3-4letnih košutah je bila odvisnost 
248 
značilna (r==0,47, p=0,004) in sicer telesna masa 
upada. Podobno velja tudi za 5-9 letne (r==0,40, 
p=0,027) in lO+ letne košute (r==0,52, p<O,OOO). Na 
območju Jelovice nismo odkrili odvisnosti od 
meseca uplenitve pri dveletnih, 3-4 letnih kot tudi 
ne pri košutah razreda 5-9 let, medtem ko telesne 
mase košut razreda lO+ let z mesecem uplenitve 
naraščajo (r=0,47, p=O,Oll ). 
Uplenjeno jelenjad v posameznih koledarskih 
mesecih smo združili v dve obdobji. V jesensko 
obdobje smo vključili meseca september in oktober 
(pri jelenih tudi avgust), v zimskem obdobju smo 
upoštevali meseca november in december. Za prikaz 
odvisnosti telesne mase od starosti srno v obeh 
obdobjih uporabili parabole 2. stopnje, ki se je 
izkazala kot primerna v nekaterih dosedanjih 
raziskavah. Pri košutah na območju Jelovice je bilo 
ugotovljeno, da parcialni regresijski koeficienti pri 
spremenljivki S
2 
niso značilno različni od nič 
(p>0,05), zato jih v regresijski enačbi nismo 
upoštevali. Ugotovili smo naslednje vrednosti 
parametrov: 
GozdV 62 (2004) 5-6 

Hafner, M.: Morfološki kazalci rasti in razvoja navadnega jelena (Cervus elaphus L.) v dveh različnih območjih v Sloveniji 
Karavanke 
Samci_! (ma/es 1) n = 218 Y = 49,1850 + 16,2466 S- 0,8482 S
2 
; R = 0,78, p<O,OOOO 
Samci 2 (males 2) n = 109 Y = 42,0510 + 18,1553 S- 1,1442 S
2 
; R = 0,70, p<O,OOOO 
__ S_am_ic_e_3....:(~fe_n_w_l_es_3....:.)_n _=_8_6 __ Y_=_49....:,_9_65_1_+_6...:..,8_2_72_S_-_0....:.,4_5_5_9_S_
2 
...:...; ____ R. = 0,59, p_<_0,'-0_00_0 ___ _ 
Samice 4 (jemo/es 4) n = 133 Y = 56,9866 + 1,9840 S- 0,1351S"; R = 0,20, p=0.062 
Jelovica 
Samci 1 (ma/es 1) n = 135 Y = 58,5817 + 19,4180 S- 1,0814 S
2 
; R = 0,75, p<O.OOOO 
__ S_al_n_c_i2_0_na_l_es~2)_n_=_8_4 __ Y_=_6_5_,8_6_56_+_1_3_.2_3_75_S_-_0_._71_6_6_S_
2
_; _____ R_=_0,_6_6,~p~<O,OOO_O ___ _ 
Samice 4 (jemale s 4) odvisnosti od starosti nismo odkrili ; n =53, R = O, Il, p=0,434 
Samice 5 (jemales 5) n = 90 Y = 65,5768 + 1,)584 S : r = 0,44, p<O,OOOO 
n = število analiziranih osebkov (number of ana/ysed spec imen) 
S = starost v letih (age in years) 
p = tveganje (risk) 
R: pri odvisnosti od več spremenljivk; r: odvisnost od ene spremenljivke 
Telesne mase jelenjadi se med jesenskim in 
zimskim obdobjem spreminjajo v obeh pro­
učevanih območjih. V Karavankah je najmočnejše 
upadanje ugotovljeno pri starejših jelenih, izguba 
telesne mase na Jelovici paje izrazitejša v razredu 
srednjestarih jelenov.Telesne mase košut med 
obema obdobjema v Karavankah upadajo, upa­
danje je najmočnejše med košutami srednjega 
starostnega razreda, medtem ko na Jelovici srednje 
stare in starejše košute telesno maso v zimskem 
obdobju celo pridobivajo. Ugotavljamo, da se v 
večini reprodukcijsko pomembnih starostnih 
razredov telesne mase med obdobjema v Ka­
ravankah izraziteje znižujejo kot na Jelovici. 
Grafičen prikaz sprememb telesnih mas tako za 
samce kot za samice je razviden iz krivulj na 
grafikonih 7 in 8. 
5.4 Primerjava srednjih vrednosti 
telesnih mas med Karavankami in 
Jelovico 
5.4 Comparison of mean values of carcass 
masses in-between Karavanke and 
Jelovica 
Zaradi sprememb telesnih mas med posameznimi 
meseci smo v celotnem vzorcu z analizo ko­
variance preve1jali razlike v srednjih vrednostih 
telesnih mas med obema populacijama. Pri teletih, 
enoletnih in dveletnih živalih smo kot kovariato 
upoštevali mesec uplenitve, pri starejših živalih 
(starostnih razredih) pa mesec uplenitve in starost 
GozdV 62 (2004) 5-6 
(pri starosti - starost in kvadrat starosti). Razlike 
so bile značilne pri vseh spolnih in starostnih 
razredih razen pri košutah razreda 5-9 let, kjer so 
bile razlike ugotovljene na meji značilnosli. V 
vseh primerih ima jelenjad na območju Jelovice 
višje telesne mase kot jelenjad na območju 
Karavank. Primerjava Karavanke - Jelovica je 
razvidna v preglednici l. Razlike med 
prilagojenimi aritmetičnimi sredinami med 
Jelovico in Karavankami so sledeče: 
jclenčki 4,3 kg 
košuti ce 5,6 kg 
lanščaki 12,8 kg 
junice 7,3 kg 
jeleni 2-4 15,0 kg 
jeleni 5-9 18,4 kg 
jeleni 10+ 
18,6_~.~---
košute 2-4 6,0 kg 
košute 10+ 12,0 kg 
5.5 Gibanje telesnih mas jelenjadi od 
avgusta do decembra 
5.5 Carcass mass dynamics of red deer 
from August to December 
Glede na to, da se telesne mase spreminjajo tako 
s starostjo kot mesecem uplenitve, smo od­
visnost telesnih mas od obeh znakov izrazili z 
multiplo regresije, ki ima naslednje vrednosti 
parametrov: 
249 

Hafner, M .. Mortoloski kazalci rasti in razvoja navadnega jelena (Cervus elaphus L. ) v dveh različnih območj ih v Sloveniji 
Grafikon:: Telesna masa telet glede na mesec odstrela 
Figure 5: Cm·cass mass of ca/ves with respect to month of shooting 
--Jelovica J 1 
--Jelovica K 
-- ·Karavanke K 1 
- - Kara v~~~~~ _j 
Teleta (Calves) 
-- -·-so,o -.------ - ----- - - -- - ------- - ----- -- -· ------~ -~-~--, 
Ul 
45,0 -
1/J 
ca 
E 
(/) 40,0 
(/) 
ca 
~ 
ca 
~ 35,0 
ca 
(/) 
ca 
E 
30,0 . 
ca 
t: 
(/) 
Cb 
]i 
25,0 
9 9,5 10 10,5 
mesec (month) 
11 11,5 12 
Jelovica J =Jelovica jelenčki (Jelovica male ca/ves), Jelovica K= Jelovica košutice (Jelovica female ca/ves), Karavanke 
J =Karavanke jelenčki (Karavanke male ca/ves), Karavanke K= Karavanke košutice (Karavanke Jemale ca/ves), mesec 
9 (month 9) =september, mesec 12 (month 12) =december 
Gmfikun 6: Telesna masa enoletne jelenjadi glede na mesec odstrela 
Fi f{ llre n : Cm·cass mass of one year old red deer with respect to month of shooting 
--Jelovica J t 
1 
- - Jelovica K 1 Enoletni (One year old) 
: --Karavanke ~ [ 
i_ ___ ··· ·· · ·· ··gK; .~-~ .... :n"""'_~ '- _:-~-'-----------------------------~-------... 
' 1 
eti 
(/) 
eti 
E 
ca 
80,0 J 
70,0 
~ 40,0 
Cb 
]i 
30,0+---~----------~-,--------~------~--~----~-~-~ 
9 9,5 10 10,5 
mesec (month) 
11 11,5 12 
Jelovica J; Jelovica enoletni jeleni (Jelovica one year old males), Jelovica K; Jelovica enoletne košute (Jelovica one 
year old females), Karavanke J =Karavanke enoletni jeleni (Karavanke one year oldfemafes), Karavanke K= Karavanke 
enoletne košute (Karavanke one year old Jemales), mesec 9 (month 9) = september, mesec 12 (month 12) =december 
250 GozdV 62 (2004) 5-6 

Hafner, M.: Morfološki kazalci rasti in razvoja navadnega jelena (Cervus elaphus LJ v dveh razl ičn ih območj ih v Sloveniji 
Grafikon 7: Telesne mase glede na spol in starost ter čas odstrela- Karavanke 
Figur( 1· Carcass masses in respect of sex, age and time of shooting - Karavanke 
Karavanke 
180,0 
en 
160,0 
1/j 
n:s 
140,0 
E 
t 
1/j 
120,0 .[ 
1/j 
n:s 
(.) 
r 
Ri 
100,0 
1 
~ 
J 
n:s 
1/) 
80,0 
m 
E 
m 
60,0 
c: 
1/j 
3 Q) 
! 
40,0 
20,0 
-·----~-··--
2,0 4,0 6,0 8,0 10,0 12,0 14,0 
starost (age} 
1 = samci (males) avgust-oktober, 2 = samci (ma/es) november-december, 3 = samice (females) avgust-oktober, 4 = 
samice (jemales) november-december, starost IS let (age 15 years) = 15 in več let ( 15 years and more) 
Grafikon 8: Telesne mase glede na spol in starost ter čas odstrela -Jelovica 
Fig 11re 8: C01·cass masses in respect of sex, age and time of shooting -Jelovica 
Jelovica 
180,0 . 
160,0 
en 
1/j 
140,0 - n:s 
E 
1/j 
120,0 1/j 
n:s 
(J 
~ 100,0 . 
~ 
"" 
80,0 1/j 
"" E 
60,0 
"" c: 
Ul 
40,0 
11) 
! 
20,0 ' 
2,0 4,0 6,0 8,0 10,0 
starost (age} 
4 
12,0 14,0 
1 = samci (ma/es) avgust-oktober, 2 = samci (ma/es) november-december, 3 = samice (jemales) avgust-oktober, 4 = 
samice (jemales) november-december, starost 15 let (age 15 years) = 15 in več let (15 years and more) 
GozdV 62 {2004) 5-6 251 

Hafner. M. : Morfološki l<azalci rasti 1n razvoja navadnega jelena (Cervus e/aphus L.) v dveh razlicnih območjih v Sloveniji 
Preglednica l : Primerjava srednjih vrednosti telesnih mas med V Karavankami in Jelovica v obdobju 1996-2002 
Table 1: Comparison od mean values of carcass masses in-between Karavanke and Jelovica in 1996-2002 time period 
Starostni Območje 
Il 
T T 
n 
M s Razlike med! 
razred (area) 
p 
območjema (F test) 
(age class) ( differences in-bet 
ween areas (F test)) 
TeletaM Karavanke 302 35,6 36,0 11,1 
F < t. .Jo(\
1
=41,886, 
(male ca/ves) Jelovica 167 39,9 39,4 10,4 p<O,OOO 
Teleta Z Karavanke 426 32,8 33,0 11,0 
F< l. 
6
~
21
=101 ,743, 
(female calves) Jelovica 259 38,4 38,2 10,5 p<O,OOO 
Lanščaki (one Karavanke 108 54,3 54,4 10,5 F{l. IR6)=52,127 
year old ma/es) Jelovjca 81 67,1 67,0 10,0 p<O,OOO 
Junice (one Karavanke 200 49,8 49,9 10,3 F(J. .1
39
)=67,059, 
year old females) Jelovica 142 57,1 57,1 10,1 p<O,OOO 
Jeleni 2 (ma/es Karavanke 105 73,8 73,8 10,3 F(t. 
1761
=113,818, 
2 years old) Jelovica 74 92,1 92,1 10,1 p<O,OOO 
Jeleni 3-4 Karavanke 96 95,4 93,8 10,0 3,2 F(
1
• m
1
=16,089, 
(ma/es 3-4) Jelovica 46 106,5 108,1 10,2 3,4 p<O,OOO 
Jeleni 2-4 Karavanke 201 83 ,3 83,3 10,2 2,6 F<i. ~
161
=90,049, 
(ma/es 2-4) Jelovica 120 98,3 98,3 10,2 2,5 p<O ,OOO 
Jeleni 5-9 Karavanke 37 114,0 114,9 9,8 6,7 F(l. 
791
=23,173, 
(males 5-9) Jelovica 47 132,4 131 ,6 9,9 5,9 p<O,OOO 
Jeleni 1.0+ Karavanke 40 118,8 123,3 9,5 10,6 F
11 
• . m= 13,464, 
(ma/es 10+) Jelovica 12 137,4 133,0 10,3 10,6 p<O,OOO 
Jeleni 5+ Karavanke 77 116,9 119,2 9,6 8,7 F< l. 
1311
=34,714, 
(ma/es 5+) Jelovica 59 134,2 131,9 10,0 6,9 p<O,OOO 
Košute 2 (females Karavanke 112 60,7 60,7 10,7 F
1
~, 
16
_
11
= 17,172, 
2 years old) Jelovica 55 66,4 66,4 10,5 p<O,OOO 
Košute 3-4 
1 
Karavanke 35 65 ,7 65,3 11,1 3,3 F
1
~, 
58
>=8,821 , 
{female s 3-4) Jelovica 28 71,8 72,2 10,7 3,4 p=0,004 
Košute 2-4 
1 
Karavanke 147 62,1 61,8 10 ,8 2,3 F
11
_ 
225
)=27,098, 
(females 2-4) Jelovica 83 68,1 68,4 10.6 2,5 p<O,OOO 
Košute 5-9 Karavanke 28 67,6 68,6 10,7 6,6 F(l, ~M)=3,982, 
{females 5-9) Jelovica 25 73,0 71 ,9 10,8 6,0 p=0,052 
Košute 10+ Karavanke 39 63,8 63,3 11 ,1 11,6 F(l. 
57
)=33,861, 
(females 10+) Jelovica 23 75,8 76,3 11,0 10,7 p<O,OOO 
Košute 5+ Karavanke 67 65,7 65,6 10,9 9,5 F
11
• 
110
> =23,139, 
(jemal es 5+) Jelovica 48 73,8 74,0 10,9 8,2 p<O,OOO 
S = starost -leta (age-years), M = mesec uplenitve (month of shooting), T" = neprilagojena telesna masa (unadjusted 
carcass mass), Tr ==prilagojena telesna masa (adjusted carcass mass), N = število osebkov (number of individuals) 
Karavanke: 
Samci: n = 716; Y = 141,8551 + 21,7467 S- 1,2347 S
2
- 18,8842 M- 0,7773 M
2
; R = 0,92, p<O,OOOO 
Samice: n = 845; Y = 40,4972 + 9,7565 S- 0,5320S
2
- 0,0590 M~; R = 0,73, p<O,OOOO 
Jelovica: 
Samci: n = 442; Y = 31,0346 + 29,5585 S - 1,8858 S
2
; 
Samice: n = 544; Y = 37,3005 + 12,4847 S - 0,8239 S
2
; 
n = število analiziranih osebkov (number of analysed individuafs) 
S= starost v letih (age in years) 
M =mesec uplenitve (time of shooting) 
p = tveganje (risk) 
252 
R = 0,91, p<O,OOOO 
R = 0 ,75, p<O,OOOO 
GozdV 62 (2004) 5-6 

Hafner. M.: Morfološki kazalci rasti in razvoja navadnega jelena (Cervus elaphus L.) v dveh razlicnih obmocjih v Sloveniji 
- -
V populaciji jelenjadi v Karavankah je bilo 
ugotovljeno, da so parcialni regresijski koeficienti 
pri spremenljivki Min M
1 
(samci) ter M
2 
(samice) 
značilno različni od nič (p<0,05), zato smo jih 
poleg starosti upoštevali v regresijski enačbi. Pri 
obeh spolih na Jelovici pa smo ti spremenljivki 
izpustili, saj je bilo tveganje, da so parcialni 
regresijski koeficienti različni od nič večje kot 5%. 
Na območju Jelovice je bila tako pri samcih kot 
pri samicah spremenljivka mesec uplenitve 
neznačilna, ker se telesna masa v mesecih od 
avgusta oz. septembra do decembra spreminja v 
veliko manjši meri kot v populaciji na območju 
Karavank. V obeh populacijah dosežejo samci 
kulminacijo telesne mase pri 8 letih, košute pa v 
Karavankah pri 9 letih in na Jelovici pri 8 letih 
starosti. 
5.6 Razlike v telesni masi glede na spol 
5.6 Differences in carcass mass in respect 
of sex 
Telesne mase samcev in samic se razlikujejo že med 
teleti (Karavanke F
1
1.7
25
l=43,433, p<O,OOO, Jelovica 
F
1
~, 
4 23
)=3,888, p=0,049 - analiza kovariance, 
kovariata mesec uplenitve). Razmetje telesnih mas 
se s starostjo povečuje (R
5 
= O, 96, p<O,OOO). 
Največje razlike nastopijo v razredu odraslih živali. 
Razlike v telesnih masah med samci in samicami 
po posameznih starostnih razredih smo izrazili z 
razmerjem prilagojenih telesnih mas. Po posa­
meznih starostnih razredih je za obe populaciji 
prikazano v preglednici 2. 
Glede na to, da se tekom leta telesne mase med 
samci in samicami različno spreminjajo, smo v 
okviru posameznih območij prirne1jali spremembe 
v telesnih masah med obema spoloma po 
posameznih težnostnih razredih med jesenskim in 
zimskim obdobjem. V Karavankah nastopajo razlike 
predvsem pri jelenjadi razreda 10+, zaradi 
močnejšega zmanjševanja telesnih mas jelenov (večje 
število jelenov v zimskem obdobju je uplenjeno v 
nižjih masnih razredih kot jeseni) v primerjavi s 
košutami. Na Jelovici smo ugotovili razlike med 
teleti, kjer se razlike med spoloma povečujejo (mase 
samčkov naraščajo hitreje kot mase samičk) in 
srednjestarimi ter starejšimi živalmi, kjer nastajajo 
razlike zaradi zniževanja telesnih mas samcev in 
naraščanja telesnih mas košut. V obeh populacijah 
srednje stari in starejši samci pozimi, v primerjavi z 
jesenjo v večjem obsegu izgubljajo telesne rnase v 
primerjavi s samicami. 
5. 7 Primerjava mas rogovja med 
populacijami 
5. 7 Comparison of masses of antlers in­
between populations 
Mase rogovja smo proučevali z analizo kovatiance 
za obdobje 1998-2002. Med posameznimi leti smo 
razlike po območjih primerjali za celoten starostni 
razred 2+ jelenov. Kot kovariato smo upoštevali 
starost (S, S 
2
), mesec uplenitve (M, M
2
) in telesno 
maso (T, T
2
). Razlik med posameznimi leti nismo 
odkrili pri nobenem od proučevanih območij. 
Ocenjujemo, da v proučevanern obdobju z gospo-
Preg lednica 2: Razmerje telesnih mas po starostnih razredih med samci in samicami 
Table 2: Relationship of carcass masses in-between ma/es and Jenwles 
Razmerje telesnih mas med samci in samicami 
Starostni razred (relations hip of carcass mass es i11-betveen ma les and females) 
(age classe) Karavanke Jelovica 
Jesen Zima Skupaj Jesen Zima Skupaj 
(fali) (winter) (total) (fall) (winter) (total) 
Teleta (calves) 1,08 1,10 1,09 1,02 1,08 1,04 
Lanščaki (one year old) 1,15 1,06 1,09 1,20 1,18 1,19 
Dveletni (nvo years old) 1,20 1,22 1,22 1,46 1,33 1,39 
3-4 letni ( 3-4 years old) 1,35 1,38 1,41 1,47 1,40 1,48 
2-4 letni (2-4 years old) 1,35 1,30 1,34 1,51 1,36 1,44 
5-9 letni (5-9 years old) 1,55 1,68 1,63 1.93 1,60 1,77 
10+ letni ( 10+ years ol.d.) 1,74 1,82 1,89 2,04 1,58 1,79 
5+ letni (5+ years old) 1,65 1,76 1,78 1,93 1,58 1,75 
2+ letni (2+ years old) 1,52 1,42 1,52 1,72 1,44 1,59 
GozdV 62 (2004) 5-6 2~3 

Hafner, M.: Morfološki kazalci rasti in razvoja navadnega jelena (Cervus elaphus L.) v dveh različn ih območjih v Sloveniji 
-- - ·-
darjenjem z jelenjadjo nismo vplivali na spremembe 
mas rogovja v okviru posameznih populacij . 
Sredine mas rogovja smo primerjali med obema 
območjema . P1i tem srno tako kot v prime1javi med 
posameznimi leti po starostnih razredih kot kovaria to 
upoštevali starost, mesec uplenitve in telesno maso, 
pri dveletnihjelenih pa le mesec uplenitve in telesno 
maso. Razlik med posameznimi leti nismo odkrili, 
tudi razlike med območjema niso bile značilne. P1i 
izračunu prilagojenih aritmetičnih sredin za maso 
rogovja, kjer smo izključili samo vpliv starosti, smo 
ugotovili značilne razlike med območjema. V vseh 
starostnih razredih razen v razredu 10+ jelenov 
(velikost vzorca) je masa rogovja večja na območju 
Jdovice. Na osnovi tega sklepamo, da imajo jeleni 
težje rogovje na Jelovici zato, ker je v tem območju 
tudi večja njihova telesna masa. Razlike v masi 
rogovja med obema območjema zato lahko plipi­
šemo boljšim prehranskim razmeram oziroma nižji 
gostoti populacije (preglednica 3) . 
5.8 Odvisnost mase rogovja od telesne 
mase, starosti in meseca uplenitve 
5.8 Dependence of anders mass from carcass 
mass, age and month of shooting 
Odvisnost mase rogovja od telesne mase, starosti 
osebka ter meseca uplenitve (ker le ta vpliva na 
telesno maso) smo izrazili z multiplo regresije. Ta 
ima naslednje vrednosti parametrov: 
Karavanke: 
Y == -1,2339 + 0,5143 S +0,0184 T- 0.0214 S
2 
n == 222, R = 0,85, p<O,OOOO 
Jelovica: 
Y = -1,2873 + 0,4686 S +0,0196 T- 0,0136 S
2 
n = l30, R = 0,90, p<O,OOOO 
n = število analiziranih osebkov (number of analysed 
animals) 
S= starost v letih (age in years) 
T = telesna masa v kg ( carcass mass in kg) 
p = tveganje (risk) 
Ugotavljamo, da je v obeh območjih masa 
rogovja odvisna le od starosti in telesne mase. 
Spremenljivko M (mesec)smo izpustili, saj je bilo 
tveganje, da so parcialni regresijski koeficienti 
različni od nič večje kot 5%. Kulminacija mas 
rogovja v obeh populacijah nastopi pri 11 letih 
starosti. 
Relativna masa rogovja (masa rogovja : telesna 
masa) se tekom mesecev s spreminjajoče telesno 
maso spreminja, zato jo v preglednici po starostnih 
razredih prikazujemo v razmerju do prilagojenih 
telesnih mas. Pri masi rogovja smo upoštevali le 
prilagoditev glede na starost. Ugotavljamo, da se 
Preglednica 3: Primerjava mas rogovja med območjema (upoštevan samo vpliv starosti) 
Tabfe 3: Comparison of masses o.f antlers in-between areas (the influence of age has been token into account) 
Starostni razred Območje N Rp Rn 1 s 
(age class) (area) 
Dveletni Karavanke 78 1,127 F<l. 
1351
=10,161, p=0,002 
(2 years old) Jelovica 59 1,380 
3-4 letni Karavanke 70 1,933 1,834 3,2 F<
1
. 
941
=5,217, p=0,025 
(3-4 years old) Jelovica 28 2,265 2,364 3,4 
2-4 letni Karavanke 142 1.470 1,476 2,6 Fn. 
2131
=13,103, p<O,OOO 
(2-4 years old) Jelovica 75 1,758 1,752 2,5 
5-9 letni Karavanke 29 3,126 3,191 6,7 F<
1
• 
561
=4,312, p=0,042 
(5-9 years old) Jelovica 31 3,609 3,544 6,0 
10+ letni Karavanke 31 4,008 3,974 10,5 F,~. ~~
1
=1,674, p=0.205 
( 10+ years old) Jelovica 6 4,536 4,570 11,2 
2+ letni Karavanke 202 2,057 2,106 4,4 Fn. ~
101
=25,287, p<O,OOO 
(2+ years old) Jelovica 112 2,448 2,399 3,9 
5+ letni Karavanke 60 3,399 3,596 8,7 F<
1
. 
931
=6,969, p=O,OlO 
(5+ years old) Jelovica 37 3,907 3,710 6,8 
S =starost v letih (age in years), M = mesec uplenitve (month of shooting ),T =telesna masa v kg ( carcass mass in kg), Rn 
=neprilagojena masa rogovja (kg) (unadjusted mass of ant!ers (kg), Rp =prilagojena masa rogovja (kg) (adjusted mass 
of antlers), N = število osebkov (number of animals) 
254 GozdV 62 (2004) 5-6 

Hafner, M.: Morfološki kazalci rasti in razvoja navadnega jelena (Cervus elaphus L.) v dveh raz ličnih območj ih v Sloveniji 
Preglednica 4: Relativna masa rogovja 
Table 4: Relative mass of 0111/ers 
Starostni razred Relativna masa rogovja (Relative 1nass of antlers) 
(age class) Karavanke Jelovica 
Rn T R.i\1R 
Rn 
T RMR 
2 letni (2 years old) 1,127 73,8 1,53 1,380 92,1 1,50 
3-4 ( 3-4 years old) 1,933 95,4 2,03 2,265 106,5 2,13 
2-4 (2-4 years old) 1,470 83,3 1,76 1,758 98,3 1,79 
5-9 (5-9 years old) 3,126 114,0 2,74 3,609 132,4 2.73 
lO+ (JO + years old) 4,008 118,8 3,37 4,536 137,4 3,30 
5+ (5 +years old) 3,399 116,9 2,91 3,907 134,2 2,91 
RMR =relativna masa rogovja (relative mass of antlers), Rr =prilagojena masa rogovja (adjusted mass of antlers), Tr= 
prilagojena telesna masa (adjusted carcass mass) 
relativna masa rogovja med obema območjema 
bistveno ne razlikuje. 
Relativno maso rogovja smo ugotavljali na 
sledeč način: 
6 RAZPRAVA 
6 DISCUSSION 
V obeh populacijah dosežejo samci kulminacijo 
telesne mase pri 8 letih, podobno tudi košute pri 8 
oziroma 9letih starosti. Starostna dinamika telesnih 
mas se bistveno ne razlikuje od drugih podobnih 
raziskav. ŠTRUMBELJ /KOTAR (1974) za jelenjad 
na visokem krasu (Kočevska) ugotavljata kul­
minacijo telesnih tež v 7. in 8. letu starosti. 
ADAMIČ 1 KOTAR (1983) za jelenjad v Snežniku 
ugotavljata, da je spreminjanje telesne mase v 
starosti nad 6 let neznatno. Prav tako ugotavljata v 
lovišču »Jelen« v Snežniku v obdobju 1976-1980 
podobne telesne mase telet in enoletne jelenjadi, 
kot smo jih ugotovili za območje Jelovice. 
CLUTION 1 BROCK (1982) omenjata podobne 
trende v razvoju telesnih mas, RAESFELD 1 
REULEKE (1991) pa za populacijo jelenjadi v 
Harzu in Reinhardswaldu navajata za jelene najvišje 
telesne mase med 6 in 9 letom starosti, za košute 
pa med 3 in 9 letom. BREWCZYNSKI (2002) 
navaja najvišjo telesno maso med 8 in 9 letom, po 
11 letu opaža znatno upadanje. 
Prilagojene sredine telesnih mas se značilno 
razlikujejo med obema populacijama pri vseh 
starostnih razredih z izjemo košut razreda 5-9 let. 
Jeleni dosežejo največje telesne mase v razredu 10+ 
GozdV 62 (2004) 5-6 
s povprečno maso v Karavankah 118,8 kg in na 
Jelovici 137,4 kg, košute pa v Karavankah v razredu 
5-9 letnih s povprečno višino 67,6 in na Jelovici v 
razredu 10+ letnih s povprečno višino 75,8 kg. V 
Snežniku so dosegli največje telesne mase jeleni v 
začetku proučevanega obdobja (1976) v starosti 12 
let v višini blizu 130 kg, ob koncu proučevanega 
obdobja ( 1980) pa jeleni med 8 in 10 letom starosti 
v višini blizu 150 kg. Telesne mase košut starejših 
od 3 let se v obdobju 1976-1980 niso tako močno 
spreminjale kot telesne mase jelenov. Najvišje mase 
so dosegale med 7 in 10 letom. ŠTRUMBELJ 1 
KOTAR (1974) za obdobje 1965172 navajata na 
visokem krasu (lovišče »Rog« Kočevje) povprečne 
teže dve in večletnih jelenov v višini 143,4 kg in so 
bliže telesnim masam v Jelovškem kot v Kara­
vanškem območju. BREWCZYNSKI (2002) 
navaja za odrasle jelene v starosti nad 5 let v 
Karpatih telesno maso 146,1 kg, jeleni v starosti 8-
9 let pa imajo največjo, dosegajo cca. 150 kg. 
V teku leta se telesne mase spreminjajo skladno 
z značilnostjo posameznih starostnih razredov in 
vremenskimi periodičnimi značilnostmi okolja. 
Značilno spreminjanje telesnih mas med posa­
meznimi meseci smo ugotovili pri večjem deležu 
proučevanih starostnih razredov. Pri mladih živalih 
(teleta) nastajajo spremembe predvsem zaradi rasti 
in razvoja živali, na starejše starostne razrede pa 
vplivajo stroški reprodukcije z značilnostmi 
periodike okolja. Med jesenskim in zimskim 
obdobjem telesne mase pri mladih živalih na 
Jelovici hitreje naraščajo kot v Karavankah, pri 
košutah počasneje upadajo, pri jelenih pa med 
populacijama nastopajo razhke med srednje starimi 
in starejšimi samci. V Karavankah smo ugotovili 
255 

Hafner, M.: Morfološki kazalci rastlin razvoja navadnega jelena (Cervus elaphus L.) v dveh različnih območjih v Sloveniji 
odvisnost telesne mase od starosti in meseca 
uplenitve pri obeh spolih, na Jelovici pa le od 
starosti. 
Vpliv drugih dejavnikov na telesno maso poleg 
starosti ugotavljajo tudi drugi avtorji. LOISON 1 
LANGVATN 1 SOLBERG (1999) navajajo, da 
izguba telesne mase tekom zime med spoloma ni 
bila različna, ve1jetnost preživetja telet pa je bila v 
tesni povezavi z njihovo maso. RAESFELD 1 
REULEKE ( 1991) ugotavljata trend naraščanja 
telesnih mas telet do 180 dneva starosti, kar sovpada 
z začetkom decembra. Tudi ADAMIČ 1 KOTAR 
(1983) ugotavljata v Snežniku kulminacijo telesnih 
mas telet in enoletne jelenjadi večinoma v 
novembru . POLANC (2001) ugotavlja za del 
karavanške populacije jelenjadi statistično ne­
značilno odvisnost med telesno maso telet in 
mesecem odstrela. Tudi ADAMIČ 1 KOTAR ne 
ugotavljata (1983) v nekaterih letih odvisnosti med 
telesno maso telet in enoletne jelenjadi in mesecem 
odstrela. V proučevanih populacijah smo odvisnost 
od meseca odstrela pri mladih živalih odkrili pri 
jelenčkih in košuticah na Jelovici, pri košuticah v 
Karavankah in pri šilatjih na Jelovici. Upadanje 
telesnih mas v teku zime navajajo tudi tuji avtOiji. 
BREWCZYNSKI (2002) ugotavlja, da so najtežji 
jeleo(u'plenjeni pred in med rukom (september, 
oktober), najlažji pa februarja. DELGIUDICE s 
sod. (2000) navaja, da belorepi jelen v času 
zimskega pomanjkanja izgubi do 32% telesne mase, 
DAVENPQ_RT 1939; MOEN/SEVERINGHAUS 
1981; SEVERINGHAUS 1981; DELGIUDICE et 
al.l992 - citira DELGIUDICE 2000 pa navajajo, 
da prosto živeči kopitarji tekom zime izgubijo do 
33% telesne mase. Izgubo telesne mase med 
poletjem in zimo na va jata tudi BIDOVEC 1 KOT AR 
(1998) pri gamsih v Sloveniji. BUBENIK (1966) 
navaja, da navadni jelen med rukom izgubi tudi 
30% svoje teže. V Karavankah doseže telesna masa 
najnižjo točko decembra, najbolj upade pri samcih 
razreda 5-9 let in 10+ let in sicer do 30 kg oziroma 
22% telesne mase (avgusta). V Jelovici doseže 
najnižjo točko novembra z razliko tudi do 30 kg (z 
nekaj nižjimi odstotki kot v Karavankah), vendar 
se izguba telesne mase v decembru zmanjša. Potek 
gibanja mase do začetka avgusta v naših pro­
učevanih populacijah ni znan, domnevamo pa, da 
od pomladi dalje narašča, tako kot za samce 
ugotavljajo tudi drugi avtorji. RAESFELD 1 
REULEKE (1991) navajata, da samci prirašča jo na 
258 
masi od pomladi preko poletja do letnega viška v 
avgustu in septembru, kasneje, v jesensko zimskem 
obdobju pa jo izgubljajo. Po naših ugotovitvah so 
najnižje mase dosežene v decembru, ve1jetno pa 
tudi nadalje upadajo do konca zime. 
Upadanje telesnih mas med jeleni različnih 
starostnih razredov je med jesenskim in zimskim 
obdobjem različno. Mlajšim jelenam telesne mase 
manj izrazito upadejo v p1imerjavi s srednje starimi 
in starejšimi jeleni. RAESFELD 1 REULEKE 
(1991) npr. navajata, da telesne mase v obdobju 
avgust, september -januar močneje upadejo pri 
starejših kot pri mlajših jelenih. RAESFELD 1 
REULEKE (1991) tudi navajata za obdobje avgust, 
september, januar izgubo telesne mase pri lanščakih 
za 0-5 kg, pri dve do triletnih jelenih za 5 kg, 
štiriletnih ter 5-6 letnih za lO kg in pri starejših 
jelenih za 25 kg. Pri teletih je razbrati povečanje za 
cca 40%. Povečanje pri naših proučevanih popu­
lacijah v obdobju avgust (september) - december 
je še posebno v Karavankah pri teletih manjše, 
kasnejše znižanje pa je večje v vseh razredih razen 
v razredu dve do štiriletnih jelenov. 
CLUTTON 1 BROCK (1982) navajata, da držijo 
harem in sodelujejo v bojih predvsem jeleni v 
starosti od 4-11let, delež ostalih udeleženih starosti 
pa je nizek. Mlajši jeleni v starosti od 1-3 let so 
večinoma preganjani od haremskih jelenov. Ločena 
primerjava (v razredu 2-4let) med 2 ter 3-4letnimi 
samci pokaže, da pri dve letnih jelenih razlike v 
telesni masi med meseci niso značilne, tri in 
štiriletni pa že izkazujejo značilno upadanje telesnih 
mas v obdobju avgust-december. Ugotovitvi veljata 
za obe proučevani populaciji. Domnevamo, da 
dveletni jeleni še izrazito rastejo, v procesu parjenja 
pa nimajo bistvenega vpliva. Tri in štiriletni jeleni 
so že bolj dorasli, večji delež jih tudi sodeluje v 
ruku, če že ne direktno pri razmnoževanju, pa so 
vsaj v večjem deležu udeleženi v kontaktih s 
haremskimi jeleni. 
Pri košutah v starosti od vključno dveh let dalje 
je v Karavankah zaznati značilno upadaqje telesnih 
mas v obdobju od septembra do decembra. 
Zniževanje telesnih mas ugotavljamo do 12 leta 
starosti in je najbolj izrazito med srednjestarimi 
samicami. Na območju Jelovice je med jesenskim 
in zimskim obdobjem zaznati naraščanje telesnih 
mas košut v vseh starostih od 5 leta dalje. V 
Karavankah ob znatnem znižanju telesnih mas košut 
dosegajo' največjo stabilnost telesnih mas dveletne 
GozdV 62 (2004) 5-6 

Hafner, M.: Mortoloskl kazaJci rasti · ,n razvoja navadnega jelena (Cervus e/aphus L.) v dveh razJičnih območJih v Sloveniji 
košute. Očitno na znatno zniževanje telesnih mas 
košut v Karavankah od 21eta dalje vpliva vsakoletno 
poleganje in vodenje telet. Delež telet pri starejših 
košutah je nižji, izguba telesne mase med ob­
dobjema je pri njih nižja kot pri srednjestarih 
košutah. Na Jelovici se od jeseni do zime telesna 
masa srednjestarih in starejših košut celo povečuje, 
medtem ko se telesna masa samcev zmanjšuje. 
CLUTTON 1 BROCK (1982) ugotavljata, da so 
samice v prime1javi s samci sposobnejše zagotoviti 
dostopnost do kvalitetnih virov naravne prehrane v 
primerjavi s samci. 
Navadni jelen spada med vrste z znatnim 
spolnim dimorfizmom, saj so razlike v telesnih 
značilnostih med samci in samicami velike. Razlika 
v masah teles se pokaže že pri poleženih teletih, 
saj so samčki praviloma večji od samičk. V obeh 
proučevanih populacijah so bile razlike v masi 
uplenjenih telet med spoloma značilne. Razlika med 
jelenčki in košuticami je v Karavankah znašala 2,8 
kg, v jelovški populaciji pa 1,5 kg. RAESFELD 1 
REULEKE (1991) navajata, da je v obdobju 
maksimuma, v začetku decembra razlika med 
jelenčkj in košuticami cca 4 kg. LOISON 1 
LANGVATN 1 SOLBERG (1999) ugotavljajo, da 
je smrtnost med samčki večja ob isti masi v 
prime1javi s samičkami zato morajo biti cca 1 kg 
težji od povprečja njihove mase, da se smrtnost med 
obema spoloma izenači, kar vodj k spolnem 
dimorfizmu že med teleti. Razlike naraščajo tekom 
rasti in razvoja živali in dosežejo največje vrednosti 
v razredu odraslih živali. Iz podatkov v literaturi je 
razbrati, da so razlike v telesnih masah med samci 
in samicami v dveh populacijah jelenjadi v Harzu 
in Reinhardswaldu (RAESFELD 1 REULEKE 
1991) zelo podobne našim ugotovitvam (lanščaki 
1,17 oz. 1,08, 2-4 letni 1,36 oz. 1,40, 5-9 letni 1,54 
oz. 1,51 in v razredu 10+ 1,78 oziroma 1,72). 
CLUTTON 1 BROCK (1982) navajata, daje bila v 
jesenskem času povprečna telesna masa odraslih 
jelenov cca. 1,7 krat večja od samic. Zaradi razlik 
v spremif\ianju telesnih mas med spoloma se tekom 
leta spreminja tudi razme1je telesnih mas. Razmetje 
telesnih mas med spoloma se med jesenjo in zimo 
v Karavankah zmanjšuje predvsem pri starejših 
živalih (mase samcev upadajo močneje kot mase 
košut), na Jelovici pa se pri teletih povečuje, pri 
srednjestarih in starejših živalih pa tudi zmanjšuje. 
Vzrok je v zniževanju telesnih mas jelenov in 
naraščanju telesnih mas košut. LOISON 1 LAN-
GozdV 62 {2004) 5-6 
. ~ ---
GVATN 1 SOLBERG (l999) npr. navajajo, da 
izguba telesne mase tekom zime med spoloma ni 
bila različna. V našem primeru ugotavljamo, da se 
v razmerju telesnih mas med spoloma populaciji 
med seboj najmanj razlikujeta pri živalih v starosti 
5-9 let. 
RAESFELD 1 REULEKE (1991) na osnovi 
analize odpadlega rogovja za populacijo jelenjadi 
v Harzu ugotavljata največje mase rogovja med 9 
in 14 letom starosti. BREWCZYNSKI (2002) 
ugotavlja v Karpatih največje mase rogovja 
(5,5-6 kg) v starosti med 10 in 11 leti, bistveno pa 
se ne zmanjša skoraj do 14leta. V obeh proučevanih 
populacijah ugotavljamo kulminacijo mase rogovja 
pri 1lletih starosti. Tudi ADAMIČ 1 KOTAR (1983) 
za populacijo jelenjadi na Postojnskem območju ne 
ugotavljata kulminacije mase rogovja pred 12. 
letom starosti, ŠTRUMBELJ 1 KOTAR (1974) pa 
ugotavljata kulminacijo teže rogovja pri I0-11 letih. 
Prilagojene sredine mase rogovja so bile največje 
na območju Jelovice pri jelenih razreda 10+, ki so 
dosegli tudi največjo telesno maso ( 137,4 kg) in so 
znašale v povprečju 4,57 kg. ŠTRUMBELJ 1 
KOTAR ( 1974) za območje Kočevske navajata za 
jelene 7+ s srednjo telesno maso 154 kg povprečno 
maso rogovja 5,27 kg. 
Mase rogovja so v obeh populacijah odvjsne od 
telesne mase in starosti . Med obema območjema 
se ne razlikujejo v nobenem razredu, če odstranimo 
vpliv starosti, meseca uplenitve in vpliv telesne 
mase. V primeru, da odstranimo samo vpliv starosti 
in meseca uplenitve, so razlike značilne v vseh 
razredih z izjemo jelenov 10+. Odvisnost mase 
rogovja od telesne mase in starosti navajajo tudi 
ADAMIČ 1 KOTAR (1983) in ŠTRUMBELJ 1 
KOTAR (1974). Povprečne mase rogovja v obdobju 
1976-1980 so bolj podobne masam na območju 
Jelovice, kot v Karavankah. POLANC (2001) za 
del populacije v Karavankah ugotavlja podobno 
stopnjo pojasnjenosti variabilnosti mase rogovja s 
telesno maso in starostjo pri jelenih od 3-10 
življenjskega leta in pri jelenih od 6-10 leta. 
Podobne koeficiente odvisnosti ugotavljata 
za populacijo jelenjadi v Snežniku v obdobju 
1976-1980 tudi ADAMIČ/KOTAR (1983). 
ŠTRUMBELJ 1 KOTAR (1974) za območje 
Kočevske ugotavljata, da v odvisnosti med maso 
rogovja in telesno maso ter starostjo Je 32% 
variabilnosti ni pojasnjene. V našem primeru je bilo 
v navedeni odvisnosti pri vseh jelenih starejših od 
2S7 

_ Hafner, M.: Morfološki kazalci rasti ln razvoja navadnega jelena (CervL!_S e/aphus L.) v dveh različnih območjih v Sloveniji 
1 leta v Karavankah pojasnjeno 72%, v Jelovici pa 
8 l% variabilnosti. BREWCZYNSKI (2002) navaja 
tesno odvisnost mase rogovja od starosti, telesne 
mase in oblike rogovja. Ugotavlja tudi, da je masa 
rogovja najprej v korelaciji s starostjo, nato s telesno 
maso in nazadnje z obliko rogovja. V našem 
primeru ugotavljamo največjo korelacija s starostjo 
in nato s telesno maso. Zaradi pomanjkanja 
podatkov o obliki rogovja le te v analizi nismo 
upoštevali. 
Zaradi razlik v telesnih masah in masah rogovja 
ostaja v relativni masi rogovja med obema 
populacijama velika podobnost. Relativna masa 
rogovja dosega največje vrednosti v razredu 
odraslih jelenov z vrednostjo 3,37. Iz podatkov 
analize za populacijo v Karpatih (BREWCZYNSKI 
2002) je pri vseh uplenjenih jelenih (povprečna 
starost ni znana) razbrati vrednost 3,0; pri odras]jh 
jelenih (nad 5 letni in starejši) pa vrednost 3,3. Iz 
prispevka o jelenjadi na visokem krasu 
(ŠTRUMBELJ 1 KOTAR 1974) je razbrati, da 
znaša relativna masa rogovja odraslih 7+ letnih 
jelenov 3,42, vendar je potrebno upoštevati · 
transportno telesno težo proučevanih jelenov. 
7 ZAKLJUČEK 
7 CONCLUSION 
Na višino in dinamiko telesnih mas ter moč rogovja 
v veliki meri vplivata okolje in številčnost divjadi. 
MYSTERUD s sod. (2002) ugotavlja pozitiven 
vpliv deleža travnikov na telesne mase jelenjadi. 
Prve ugotovitve o povezanosti telesnih mas in 
številčnosti jelenjadi naj bi objavil BENINDE, 
1937- citirata RAESFELD 1 REULEKE (1991), 
kasneje pa podobno ugotavljajo tudi drugi avtmji . 
Visoka številčnost (glede na nosilno zmogljivost 
okolja) se odraža z nižjimi telesnimi masami in s 
tem slabšo kondicijo ter večjo smrtnostjo predvsem 
mladih živali, ob visoki populacijski gostoti in 
omejeni migraciji pa med spoloma v večjem obsegu 
pri samcih v primetjavi s samicami (CLUTION 1 
BROCK 1982). Redukcija telesnih mas se odraža 
kot strošek p1ilagoditve na slabše habitate oziroma 
večjo gostoto divjadi. Z naraščajočo številčnostjo 
jelenjadi se ob večjem upadanju telesnih mas 
samcev v primerjavi s samicami pričakuje tudi 
zniževanje spolnega dimorfizma. 
258 
V obeh proučevanih populacijah je starostna 
dinamika telesnih mas zelo podobna. Sredine 
telesnih mas so z izjemo v razredu 5-9 letnih košut 
v vseh starostnih skupinah nižje v okolju z večjo 
populacijsko gostoto. Poleg razhk v sredinah 
telesnih mas je opazna tudi razlika v letni dinamiki 
med obema območjema . V območju z večjo gostoto 
so telesne mase poleg od starosti značilno odvisne 
tudi od meseca uplenitve. Mlade živali maso 
počasneje pridobivajo, večina razredov odraslih 
živali pa jo, še posebno pri samicah in hitreje 
izgublja kot v območju z manjšo gostoto. Upadanje 
telesnih mas samcev med jesenjo in zimo je v obeh 
območjih praviloma močnejše kot pri samicah. V 
upadanju mas med območjema se najmanj razli­
kujejo dveletne živali obeh spolov. Upadanje 
telesnih mas med jesenjo in zimo je večje pri 
starejših in srednjestarih jelenih v prime1javi z 
mlajšimi. Upadanje telesnih mas košut je večje v 
populaciji z večjo gostoto. Masa rogovjaje odvisna 
od telesne mase in starosti. Mase rogovja so večje 
v populaciji z večjo telesno maso jelenov, ob 
odstranitvi vpliva telesne mase se med popu­
lacijama ne razlikujejo. Relativna masa rogovja se 
med območjema bistveno ne razlikuje. 
Jelenjad je vrsta z izrazito sposobnostjo pri­
lagajanja na spremenjene prehranske in bivalne 
razmere. Z nižjimi telesnimi masami se prilagaja 
na slabše življenjske pogoje. Posledično se zaradi 
vpliva znižanih telesnih mas p1ilagodljivost odrazi 
tudi preko velikosti rogovja kot sekundarnega 
spolnega znaka in sicer se moč rogovja zmanjšuje. 
Osnovna starostna dinamika telesnih mas tako p1i 
samcih in samicah in mas rogovja ostaja med 
populacijama zelo podobna, večja gostota jelenjadi 
pa ob zniževanju telesnih mas v obdobju manjše 
prehranske ponudbe, povzroči večje spremembe pri 
mladih živalih, samicah in starejših sarncih kar 
spreminja tudi morfološke razllke med spoloma. 
Ob tem. da se absolutna naravna mortaliteta med 
obema območjema glede na višino odstrela 
bistveno ne razlikuje, prav tako pa ni bistvenih 
razlik v strukturi ugotovljenih izgub med obema 
populacijama ugotavljamo, da jelenjad ob prila­
gajanju na drugačne bivalne in prehranske razmere 
z morfološkimi spremembami odraža veliko stopnjo 
plastičnosti v strategiji preživetja. 
GozdV 62 (2004) 5-6 

~tner. M.: Morfološki kazalci rasti in razvoja navadnega jelena (Cervus e/aphus L.) v dveh različnih območjih v Sloveniji 
8 ZAHVALA 
8 ACKNOWLEDGEMENT 
Za nasvete pri statistični obdelavi podatkov in 
predstavitvi rezultatov se zahvaljujemo prof. dr. 
Marijanu Kotarju. 
9 VIRI 
9 REFERENCES 
ADAMIČ, M., KOTAR. M. 1983. Analiza gibanja telesne 
teže rogovja pri jelenjadi in srnjadi v Lovišču Jelen -
Snežnik v letih 1976-1980. Zbornik gozdarstva in 
lesarstva 22. Ljubljana, s 5-78 
BEVK, S., 1954/55. Jeleni na Gorenjskem, Lovec, 37, 
s. 477-478. 
BIDOVEC, A., KOTAR, M. 1998. Morfološki kazalci rasti 
in razvoja gamsov v dveh različnih biotopih v Sloveniji. 
Zbornik gozdarstva in Lesarstva 55. Ljubljana, 
s 29-62. 
BREWZINSKI. P., 2002. Body weight and antler quality 
of the red deer Cervus elaphus L. in the game breeding 
centres in the Regional Directorate of Stale Forests in 
Krasno (Carpathians). http://www.ibles.waw.pl/sylwan/ 
summary/2002_07.html 
BUBENIK, A. B ., 1966. Das Geweih. Hamburg-Berlin, 
214 s. 
CLUTTON-BROCK, T. H. 1 GUINES, F. E. 1 ALBON, 
S. D .. 1982. Red deer, behavior and ecology of two 
sexes, The university of Chicago, Edinburgh University 
Press, 333 s. 
DELGIUDICE, G. D. 1 KERR, K. D. 1 MECH, L. D. 1 
SEAL, U. S., 2000. Prolonged Winter Undernutrition 
and the Interpretation of Urinary Allantoin: Creatinine 
GozdV 62 (2004) 5-6 
Ratios in Whi te-tailed Deer. Canadian Journal of 
Zoology, 78, 2147-2155. 
GEIST, V., 1998. Deer of the World. Their Evolution. 
Behavior, and Ecology. Stackpole Books, Mecha­
nicsburg. 
HAFNER, M., 1997. Vpliv nekaterih ekoloških dejavnikov 
na razširjenost jelenjadi (Cervus elaphus L.) na Jelovici. 
Specialistična naloga, Ljubljana, Biotehniška fakulteta, 
Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 
100 s., 121 ref. 
KOTAR, M., 1977. Statistične metode: izbrana poglavja 
za študij gozdarstva (L. in 2. zvezek). Ljubljana, 
Biotehniška fakulteta. Oddelek za gozdarstvo, 378 s. 
LOISON. A., LANGVATN, R. & SOLBERG, E. J. 1999. 
Body mass and winter mortality in red deercatves: Disen­
tangling sex and cUmate effects. Ecography, 22, 20-30. 
MYSTERUD, A .. 1 LANGVATN, R. 1 YOCCOZ N.G. 1 
STENSETH, N.CHR .. 2002. Large-scale habitat 
variability, delayed density effects and red deer 
populations in Norway. Journal of Animal Ecology, 71, 
569-580. 
Podatki odstrela jelenjadi v obdobju 1996-2002. 
POLANC, J., 2001. Karavanška jelenjad in proučevanje 
njenega širjenja, diplomska naloga, Univerza v 
Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo 
in obnovljive gozdne vire, 85 s. 
RAESFELD, F., REULECKE K. 1991. Jelenjad I. Biologija 
in gojitev. - (prevod Blaž Krže). Ljubljana, Lovska 
zveza Slovenije, 245 s. 
ŠTRUMBELJ, C., KOTAR, M. l974. Prispevek k spo­
znavanju morfologije jelenjadi ( Cervus elaphus L.) na 
visokem krasu v Sloveniji. Zbornik biotehniške fakul­
tete univerze v Ljubljani, veterinarstvo, 11, s. 69-90. 
ŽBONTAR, A., 1996. Razgovor o zgodovini jelenjadi in 
lovišč na Jelovici (ustni vir). 
259