Gradivo za kandidacijske konference in globalni prikaz vsebine ustavnih amandmajev Sklep o sklicu in sestavi temeljne kandidacijske konference Predsedstvo krajevne konference SZDL (10 00 ZS) je na svoji seji_____1988 sprejelo (sprejel) SKLEP O SKLICU IN SESTAVI TEMEUNE KANDIDACIJSKE KONFERENCE 1. Temeljna kandidacijska konferenca za KS (OZD, TOZD ali delovna skupnost)_____.____.-------------.-------------------------- se skliče za____1988 ob____uri v prostorih _ Temeljno kandidacijsko konferenco v KS sestavljajo člani terenskih odborov, delegati za Zbor krajevne skupnosti občin-ske skupščine in delegati v skupščine občinskih SIS izvoljeni v letu 1986, delegati skupščine KS, predsedstvo KK SZDL in vodstva DPO ter vsi zainteresirani občani in delovni Ijudje z območja KS. Varianta (za ZS) Temeljno kandidacijsko konferenco v delovni skupnosti, enoviti delovni organizaciji sestavljajo vsi delavci (kjer je manj kot 30 delavcev). V drugih TOZD oz. OZD nad 30 delavcev: a) vsi delovni Ijudje Poslovnik za delo TEMEUNE KANOIDACIJSKE KONFERENCE KS, TOZD, DELOVNO ORGANIZACIJO 1. Temeljno kandidacijsko konferenco (v nadaljnjem besedilu TKK) prične in vodi do izvolitve delovnega predsedstva pred-stavnik sklicatelja TKK. TKK izvoli na predlog sklicatelja tri- do petčlansko delovno predsedstvo, zapisnikarja in dva overiteija zapisnika. 3. Odločitve na TKK so sprejete, če o njih glasuje večina navzočih udeležencev TKK. 4. Temeljna kandidacijska konferenca: 1. Obravnava in sprejeme poslovnik za delo TKK 2. Obravnava in oblikuje stališča, mnenja in pripombe 60 predlaganih možnih kandidatov za: - predsednika Predsedstva SR Slovenije -• člana oz. člane Predsedstva SR Slovenije 3. Obravnava in glasuje o predlogu možnih kandidatov za nosilce individualnih funkcij v skupščini občine in v skupščini mesta Ljubljane 4. Obravnava in se opredeli do predloga možnih kandidatov za nosilce individualnih funkcij v skupščini SIS v občini in v mestu Ljubljani - . b) delavski svet in vodstva družbenopolitidnih organizacij \n delegati delegacij za delegiranje v Zbor združenega dela občinske skupščine oz. skupin občinskih SIS izvoljenih v letu 1986 Tam kjer so organizirane oblike tudi po delih delovnega procesa sestavljajo TKK lahko tudi delegati zbora delavcev oz. delegati samoupravnih ali sindikalnih delovnih skupin. 3. TEMELJNA KANDIDACIJSKA KONFERENCA: 1. Obravnava in sprejme poslovnik za delo TKK 2. Obravnava in oblikuje stališča, mnenja in pripombe do predlaganih možnih kandidatov za: - predsednika Predsedstva SR Slovenije - člana oz. člane Predsedstva SR Slovenije 3. Obravnava in glasuje o predlogu možnih kandidatov za nosilce individualnih funkcij v skupščini občine in v skupščini mesta Ljubljane 4. Obravnava in se opredeli do predloga možnih kandidatov za nosilce individualnih funkcij v skupščini SIS v občini in v mestu Ljubljani 5. Obravnava in oblikuje stališča, mnenja in pripombe do predloga možnih kandidatov za nosilce individualnih funkcij v Skupščini SR Slovenije in skupščinah SIS v republiki 6. Določi delegata za občinsko kandidacijsko konferenco (ZS določi delegata za konferenco deiegacij po načelih, ki jih določa odlok o delegiranju delegatov v Zbor združenega dela občinske skupščine) Predsednik krajevne konference SZDL: (Predsednik 10 00 ZS) 5. Obravnava in oblikuje stališča, mnenja in pripombe do predloga možnih kandidatov za nosilce individualnih funkcij v Skupščini SR Slovenije in skupščinah SIS v republiki 6. Določi delegata za občinsko kandidacijsko konferenco (ZS določi delegata za konferenco delegacij po načelih, ki jih določa odlok o delegiranju delegatov v Zbor združenega dela občinske skupščine) (Na predlog sklicatelja se lahko v dnevni red vključijo tudi druge vsebinske točke dnevnega reda). 5. TKK najprej obravnava predloge možnih kandidatov za nosilce individualnih funkcij v skupščine občine, skupščine mesta Ljubljane in skupščini SRS ter oblikuje stališča in mnenja in pripombe do predlaganih možnih kandidatov za predsednika Predsedstva SR Slovenije oz. člana ali člane Predsedstva SR Slovenije. Po končani razpravi se TKK z glasovanjem opredeli do predlogov možnih kandidatovza nosilce individualnih funkcij v skupščini občine in skupščinah SIS občine, če je za posa-mezno funkcijo predlaganih več možnih kandidatov je posa-mezni predlog podprt, če za njega glasuje tretjina navzočih udeležencev TKK. 6. TKK oblikuje mnenja in pripombe do predlaganih možnih kandidatov za predsednika Predsedstva SRS, člana oz. člane Predsedstva SRS, za nosilce individualnih funkcij v Skupščini SRS ter v skupščinah v SIS v republiki. Stališča, mnenja in pripombe so sprejete, če jih podpre večina navzočih udele-žencev TKK. 7. Vsak udeleženec TKK lahko poda dodatni predlog možnega kandidata za nosilce funkcij, o katerih razpravlja in se oprede- Ijuje TKK. Po končani razpravi se o predlogu glasuje in je sprejet, če je za njega glasovala četrtma navzočih udeležen-cev TKK. 8. TKK se lahko odloči, da se ponovno sestane pred sejo občinske kandidacijske konference na predlog izvoljenega deiegata za sejo občinske kandidacijske konference, pred-sednika delovnega predsedstva ali sklicatelja TKK. 9. O TKK se piše zapisnik po obrazcu Volilne korrvsije RK SZDL. Zapisnik podpišejo predsedujoči TKK. zapisnikar in overitelja zapisnika. En izvod se pošlje občinski konferenci SZDL (ali OS ZZS). en izvod Volilni komisiii pri predsedstvu RK SZDL. Ljubljana, dne Predsednik delovnega predsedstva: Sklep Na podlagi določb Volilnega pravilnika S2DL in Zveze sindi-katov Slovenije je predsedstvo Občinske konference SZDL Ljubljana Center na seji dne 15. februarja 1988 sprejelo SKLEP o sklicu in sestavi OBČINSKE KANDIOACIJSKE KONFERENCE ¦. Občinsko kandidacijsko konferenco sestavlja 65 delegatov iz TOZD in delovnih skupnosti, 24 delegatov iz krajevnih skupnosti (2 delegata \z KS) in 25 delegatov družbenopolitič-nih organizacij (5 delegatov iz posamezne DPO). Temeljne kandidacijske konference v TOZO in delovni skupnosti se pri delegiranju skupnega delegata za Občinsko kandidacijsko konferenco ravnajo po načelih, ki veljajo za delegiranje delegatov za Zbor združenega dela občinske skupščine. 2. Občinska kandidacijska konferenca se skliče za 16. marec 1988. Občinska konferenca deluje po poslovniku o njenem delu. Predsednik: Janko Rednak Pregled evidentiranih možnih kandidatov za nosilce individualnih funkcij v DPS in SIS občine Ljubljana Center SKUPŠČINA OBČINE PREDSEDNIK PREDLA-_______________________________________GATEU IRENA BADOVINAC 1946, dipl. prav., Švabičeva SZDL. ZZB, -BJELIČ 1. Rep. sekret. za pravoso- ZSMS dje in upravo GREGOR 1941, dipl. oec, Turnograj- SZDL BERKOPEC ska 4, Zavod za družbeno planiranje FRANCIGERBEC 1931, strojni ing.. Hrvatski SZDL trg 2, Gospodarska zborni- ca Slovenije TOMO 1928, novinar, Vrtača 3, SZDL MARTELANC NUK BORUTPLAVŠAK 1935, dipl. lit. komp., Ul. SZDL, ZZB bratov Učakar 130, Sob Lj. Center PODPREDSEDNIK MILAN BIBER 1923, dipl. prav., Beethov- SZDL, ZK nova 12, upokojenec BORIS KREN 1929, dipl. ing. geo., Tesar- SZDL ska 8, Ljubljanski geodet- ski biro JAKASLOKAN 1942, dipl. prav., Hrvatski ZZB trg 2, Poštna hranilnica DENIS ŽUST 1936, dipl., prav., Grablovi- SZDL, ZZB čeva 32, Velana PREDSEDNIK ZBORA ZORUŽENEGA DELA ZORATRILAR 1945, ekonomist, Prešernova SZDL, ZS. 6, Grosuplje. žG - ŽTO ZZB NAMESTNIK PREDSEDNIKA GREGORMIKLIČ 1942, pravnik, Hošiminhova ZS.ZZB 19, Rep. svetZSS ANDREJ URBAS 1954, dipl. oec, Ulica bratov ZS, ZZB Učakar6. LB-GB ¦ PREDSEDNIK ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI MILAN BIBER 1923, dipl. prav., SZDL, ZZB Beethovnova 12, upokojenec . MATJAŽMAČEK 1937, dipl. ing. elekt, SZDL Kotnikova 15, IMP TOZD Projekttvni biro JAKA SLOKAN 1942, dipl. prav., Hrvafski trg SZDL, ZK 2. Poštna hranilnica NAMESTNIK PREOSEDNIKA MARIJA MARODIČ 1937, ekon. teh., Novi trg 1, SZDL, ZK gospodinja JAKA SLOKAN 1942, dipl. prav., Hrvatski trg SZDL 2, Potšna hranilnica i NADASVETE 1933, pred. učitel., SZDL.ZZB Slomškova 11, MS SZDL PREDSEDNIK DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA IRENA BADOVINAC-1946, dipl. prav., Švabičeva SZDL BJELIČ 1, Rep.sekr.zapravosodjein upravo MARKOPOLIČ 1946, dr. psihologije, SZDL.ZZB Valvazorjeva 7, Filozofska fakulteta NAMESTNIK PREDSEONIKA SRETEN 1927, dipl. biolog, Tabor 5, SZDL DIMITRIJEVIČ Zavodzašolstvo JAKA JURČEK 1958, ekonom. tehnik, SZDL, ZZB Vojkova 9, Medex MARKOPOLIČ 1946, dr. psihologije, SZDL Valvazorjeva 7, SZDL Filozofska fakulteta PETER POŽUN 1966, viš. med. tehnik, SZDL. ZSMS Prešernova20 SKUPŠČINE SISOBČINEUUBUANACENTER PREOLAGATEUI so pristojni organi SIS in KO x* kadrovska vpraianja pri OK SZDL Lj. Center SISZAKULTURO PREDS5DNIK SKUPŠČINE DANILO POKOREN 1924, dr. muzikoloških znanosti, Rimska 16, SAZU -*• PREDSEDNIK ZU MATJAŽ GLAVIČ 1956, elektro inž., Pod gozdom 4/ 24, Grosuplje, Elektro Ljubljana PREDSEDNIK Zl LENKA PENKO 1953, predmetna učiteljica, Šerko- va 3, Centralna tehnična knjižnica SISZAZDRAVSTVO PREDSEDNIK SKUPŠČINE IVOJURIČEV 1932, gost. tehnik, Grablovičeva 28, Hotel Union PREDSEDNIK ZU LOJZKA HRIBAR 1941, soc. delavka, Krimska 8, PTT Ljubljana PREDSEONIK Zl ANDREJ RANT 1947, dr. stomatologije, llirska 24, ZD Ljubljana Center SIS ZA TELESNO KULTURO PREDSEDNIK SKUPŠČINE STANECURK 1933, pravnik, Porentova 1, Sob Ljubljana Šiška PREDSEONIK ZU MIHAEL ŠAGER 1957, dipl. oec, Vrtača 5/a, ČGP DELO PREDSEONIK Zl FRANCI BERGANT 1941, učitelj telesne vzgoje, Po- lonce Čudnove 9, ZPM Lj. Center SIS ZA RAZISKOVANJE PREDSEDNK SKUPŠČINE MOJCA PEŠEC 1953, mag. socioloških znanosti, Škrjančeva 4, Inštitut za sociolo- 9'jo PREDSEDNIK ZU TOMAŽBANOVEC 1939, dipl. ing., Dalmatinova 11, Zavod za statistiko SRS PREDSEDNIK Zl ZOENKO ČEPIČ 1952, prof. zgodovine in sociolo- gije, Parmova 36, Inštitut za zgo-dovino delavskega gibanja SIS ZA OTROŠKO VARSTVO PREDSEDNIK SKUPŠČINE STANISLAVA 1955, gimnazijski maturant, Kaju- FERENČAK- MARIN hova 30, LB-GB PREDSEDNIK ZU META DOBNIKAR 1942, dipl. ing. arh., m Trg MDB 12, ČGP DELO PREDSEDNIK Zl MILENA PER 1949, vzgojiteljica, Tovarniška 6 WO UKC SIS ZA SOCIALNO SKRBSTVO PREDSEDNIK SKUPŠČINE STANKA BURNIK 1935, ekon. tehnik, Celovška 99/b IRIS PREDSEDNIK ZU IVICA LESJAK 1933, višji farmacevtski tehnik, Glonarjeva 18, UKC Interna klinika PREDSEDNIK Zl NINALIČER 1954, višji delavni terapevt, Do- lenjska 54, Dom upokojencev Tabor-Poljane SISZAVZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE PREOSEDNIK SKUPŠČINE MIRAN PIRC 1934, profesor telesne vzgoje, Prešernova 17, Fakulteta za teles-no kulturo PREDSEDNIK ZU IVAN JAKLIN 1946, profesor, Veselova 8, SML PREDSEDNIK Zl JAORANKA TROŠT 1942, učiteljica, Dragomer, Laze "16, OŠ Majde Vrhovnik SIS ZA ZAPOSLOVANJE PREDSEDNIK SKUPŠČINE MILAN KNEZ 1954, sr. izobr., Tabor 9, Kolesar- ska zveza Slovenije ZBOR DELEGATOV ENOTE SPIZ V OBČINI UUBUANA CENTER PREDSEDNIK ZBORA LJERKA JAGER 1928, fin. knjig., Grablovičeva 32 upokojenka ZDENKA JORDAN- 1944, dipl. soc, Vošnjakova 4 RK SIMONČIČ SZDL MARJANARIBIČIČ- 1949, dipl. prav., Valvazorjeva 7 ŠOUKAL Medicinska fakulteta SIS ZA SOCIALNO VARSTVO PREDSEDNIK SKUPŠČINE VLADIMIR BADOVINAC 1925, dipl. prav., Cankarjeva 9, upokojenec Poslovnlk za delo občinske kandidacijske konference 1. Občinsko kandidacijsko konferenco sestavljajo: 65 delega-tov iz TOZD in delovnih skupnosti (1 delegat konference delegacij), 24 delegatov iz krajevnih skupnosti (vsaka 2 dele-gata), 25 delegatov družbenopolitičnih organizacij (vsaka' 5 delegatov) Na sejo OKK, se obvezno vabijo predlagani možni kandidati za nosilce vodilnih funkcij v skupščini občine Ljubljana Cen-ter in skupščin SIS na ravni občine; ti lahko delegatom kandi-dacijske konference na njihovo zahtevo odgovarjajo na postavljena vprašanja in predstavijo kako bodo, če bodo izvoljeni uresničevali naloge, ki izhajajo \z funkcije za katero so predlagani. 2. Predsednik občinske konference SZDL Ljubljana Center začne sejo, predlaga izvolitev delovnega predsedstva in jo vodi do njegove izvolitve. 3. Občinsko kandidacijsko konferenco vodi 7-člansko delovno predsedstvo, ki ga sestavljajo po en delegat iz vsake delegacije občinskih družbenopolitičnih organizacij, delegat iz sestava delegacij iz OZD in delegat iz sestava delegacij iz krajevnih skupnosti. OKK izvoli 3-člansko verifikacijsko komisijo, 5-člansko volilno komisijo in zapisnikarja. Verifikacijska komisija opravi verifikacijo na podlagi pooblastil delegatov: volilna komisija pa pripravi glasovnice, obrazloži način glasovanja, izvede volitve in objavi izid glasovanja. 4. OKK je sklepčna, če je na seji prisotna večina delegatov. Če konferenca ni sklepčna se ponovno skliče v roku 7 dni. 5. OKK: 1. Obravnava in sprejme poslovnik za delo OK 2. Obravnava in sprejme poročilo volilne komisije in KO za kadrovska vprašanja o opravljenih volilnih aktivnostih 3. Razpravlja o morebitnih dodatnih predlogih za možne kandidate in jih uvrsti na kandidatno listo, če je predlog podprla četrtina navzočnih delegatov OKK. 4. S tajnim glasovanjem: določi kandidate za opravljanje idividualnih funkcij v skupščini občine Ljubljana Center in se opredeli do možnih kandidatov za predsednika Predsedstva SRS oz. člane Predsedstva SRS ter do možnih kandidatov za nosilce individualnih funkcij v Skupščini SRS. Z javnim glasovanjem: določi kandidate za nosilce individu-alnih funkci) v skupščinah SIS občine in se opredeli za nosilce individualnih funkcij v skupščinah SIS občine ter za nosilce individualnih funkcij v skupščini mesta ter skupščinah SIS mesta in do možnih kandidatov za nosilce individualnih funk-cij v SIS v republiki. 5. Z javnim glasovanjem OKK izvoli 8 delegatov za mestno kandidacijsko konferenco in 2 delegata za republiško kandi-dacijsko konferenco. 6. Delegat, ki dodatno predlaga posamezne kandidate za nosilce volilnih funkcij mora obvestiti OKK, da se predlagani s predlogom strinja in da je dal pisno privolitev. Volilna komisija pa mora ugotoviti, ali je bil predlagani izvoljen kot delegat na voiitvah leta 19B6. Pod pogoji iz prešnjega odstavka, se dodatni predlog uvrsti na listo možnih kandidatov, če ga je podprla ena četrtina navzočlih delegatov OKK. 7. Pri tajnem glasovanju je treba zagotoviti, da je zagotovljena tajnost izpolnjevanja glasovnic. Na kandidatni listi morajo biti kandidati navedeni po abecednem redu. Pred imenom vsa-kega kandidata mora biti zaporedna številka. Glasovnice morajo biti overjene s pečatom občinske konference SZDL. 8. Delegat glasuje tako, da obkroži tekočo številko pred ime-nom kandidata za katerega glasuje. Če glasuje proti predlaga-nemu kandidatu prečrta številko in ime ter priimek kandidata. Glasovnica iz katere se ne da ugotoviti kako je delegat glaso-val ni veljavna. 9. Na podlagi seznama o delegatih, ki so predložili pooblastila volilna komisija razdeli glasovnice. Po glasovanju volilna komisija ugotovi, koliko glasovnic je bilo izrečeno delegatom; koliko delegatov je glasovalo; kakšno število glasov je dobil posamezen kandidat ter o tem poroča OKK. 10. * Kandidat za opravljanje vodilnih funkcij v skupščini občine Ljubljana Center je določen tisti, ki je dobil večino glasov vseh delegatov OKK. Če je na kandidatni listi več kandidatov je izmed njih dolo-čen tisti, ki je dobil največ glasov vendar ne manj kot tretjino glasov navzočih delegatov OKK. Če nihče ižmed kandidatov iz prejšnjega odstavka tega člena ni dobil tretjine glasov, ali če sta dva ali več kandidatov dobila enako število glasov, se glasovanje ponovi. Glasovanje se ponovi za možna kandidata, ki sta na prvem glasovanju dobila največje število glasov oz. za tista možna kandidata, ki sta dobila enako največje število glasov Kandidacijski postopek na podlagi novega predloga mož-nih kandidatov se ponovi, če kandidat ni dobil večine glasov, ali če pri ponovnem glasovanju nobeden izmed več kandida-tov ni dobil najmanj tretjino glasov navzočih delegatov OKK, s tem, da vlogo OKK opravlja Občinska konferenca SZDL. 11. Pri glasovanju o opredelitvi do možnlh kandidatov za pred-sednika Predsedstva SRS oz. člane Predsedstva SRS je pred-log podprt, če je zanj glasovala večina. 12. O delu OKK se piše zapisnik, ki ga podpiše predsednik delovnega predsedstva in zapisnikar. Zapisnik o poteku in stališčih OK delovno predsedstvo pošlje Mestni konferenci SZDL in Republiški konferenci SZDL 13. Poslovnik je sprejet, ko ga sprejme večina navzočih delega-tov OKK in se smiselno uporablja v primeru, če je treba kandidacijske postopke ponoviti. Ljubljana, dne______1988 Predsednik delovnega predsedstva: Predlog možnih kandidatov za nosilce f ukcij v republiki PREDSEDSTVO SR SLOVENIJE predsednik predsedstva Marko BULC, roj. 1926, Ljubijana, dipl. ing. kemije, pred-sednik Gospodarske zbornice Slovenije Tonrcaž ERTL, roj. 1932, Jesenice, dipl. politolog, sekretar Republiškega sekretariata za notranje zadeve mag. Mojca DRČAR-MURKO, roj. 1943, Ljubljana, dipl. pravnik, mag. prava, novinarka Teleksa dr. Ivo FABINC, roj. 1918, Ljubljana, dr. ekonomskih znano-sti, član predsedstva SR Slovenije Andrej MARINC, roj. 1930, Ljubljana, dipl. ing. agronomije, član predsedstva SR Slovenije Ciril ZLOBEC, roj. 1925, Ljubljana, diplomant Filozofske fakultete, smer slavistika, podpredsednik RK SZDL Slovenije član predsedstva Andrej JEMEC, roj. 1934, Ljubljana, akademski slikar, redni profesor Akademije likovne umetnosti v Ljubljani dr. Matjaž KMECL, roj. 1934, Ljubljana, dipl. filozof, dr. literarnih znanosft, član predsedstva CK ZK Slovenije dr. Peter NOVAK, roj. 1937, Ljubljana, dipl. ing. strojništva, dr. znanosti, profesor na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani Milica OZBIČ, roj. 1929, Ljubljana, dipl. ekonomist. guver-nerka Narodne banke Slovenije dr. Ernest PETRIČ, roj. 1936, Ljubljana, dipl. pravnik, dr. znanosti s področja mednarodnega prava, redni profesor FSPN Emil Milan PINTAR, roj. 1944, Ljubljana, profesor filozofije in sociologije, namestnik predsednika Republiškega komiteja za raziskovalno dejavnost in tehnologijo dr. Janko PLETERSKI, roj. 1923, Ljubljana, dr. zgodovinskih znanosti dr. Dušan PLUT, roj. 1950, Ljubljana, dipl. geograf, dr. znanosti, izredni profesor na Filozofski fakulteti v Ljubljani Miran TURK, roj. 1932, Koper, dipl. pravnik, direktor Intere-urope Koper SKUPŠČINA SR SLOVENIJE predsednik skupščine: Miran POTRČ, roj. 1938, dipl. pravnik podpredsednika skupščine: Jože KNEZ, roj. 1925, Novo mesto in Aleksander RAVNIKAR, roj. 1951, Kranj, dipl. pravnik, vodja službe DSS DO Iskra Kibernetika Kranj Danica ŽELEZNIKAR, roj. 1948, Ajdovščina, dipl. ekono-mist, direktor sektorja za načrtovanje in poslovno informatiko Fructal DSS Ajdovščina predsednik zbora združenega dela: Valentin DMOJMOČ, roj. 1941, Sevnica, ekonomist predsednik zbora občin: Vlado BEZNIK, roj. 1930. Ljub-Ijana, dipl. politolog _ predsednik družbenopolitičnega zbora: Tone ANDERLIČ, roj. 1957, Novo mesto, strojni tehnik, predsednik republiške konference ZSM Slovenije Valerija ŠKERBEC, roj. 1951, Ljubljana, dipl. pravnik SKUPŠČINE SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI IZOBRAŽEVANJE predsednik skupičine (poklicno): Niko ŽIBRET. roj. 1936, Krško, predmetni učiteij KULTURA predsednik skupičine (poklicno): Sergij PELHAN. roj. 1939, Nova Gorica, dipl. sociolog predsednik zbora uporabnikov: Matej SVETEL, roj. 1934, Maribor, dipl. pravnik. pomočnik gl. direkto.ja za pravne in splošne zadeve v Zdravstvenem domu Maribcr Jože VOGRINC. roj. 1953, Celje. profesor sociologije, asistent, stažist za sociologijo kulture na Filozofski fakulteti v Ljubljani RAZISKOVANJE predsednik skupščine (nepoklicno): Savin JOGAN. roj. 1937, dipl. pravnik, dr. znanosti, direktor Jugoslovanskega centra za teorijo in prakso samoupravljanja E. Kardelja v Ljubljani predsednik zbora uporabnikov: Srečo NARAKS, roj. 1936, dipl. geodet, Razvojni center Celje, direktor TOZD informativno raču-nalniški center predsednik zbora izvajalcev: Andrej OREŠNIK, roj. 1943, Ljubljana, dipl. veterinar, dr. znano-sti, profesor na Biotehniški fakulteti, VTOŽD Živinoreja VitO TURK, roj. 1937, Ljubljana, dipl. ing. kemije, dr. znanosti, Inštitut Jožef Stefan Ljubljana Jože VIŽINTIN, roj. 1943, Ljubljana, dipl. ing. strojništva, dr. znanosti. profesor na Fakulteti za štrojništvo v Ljubljani ZDRAVSTVO predsednik skupščine (poklicno): Henrik PUŠNIK, roj. 1938, Trbovlje, dipl. farmacevt predsednik zbora uporabnikov: Jože DEBEVC, roj. 1939. Postojna, ing. organizacije dela, GG Postojna predsednik zbora izvajalcev: Borut KOCUANČIČ, roj. 1943, zdravnik, doktor, UKC - gastroenteorološka klinika v Ljubljani OTROŠKO VARSTVO predsednik skupščine (nepoklicno): Andreja ČERNAK-MEGLIČ, roj. 1955, dipl. sociolog, Zavod za družbeno planiranje Ljubljana predsednik zbora uporabnikov: Sonja PUNČUH, roj. 1955, Slo-venske Konjice, dipl. ekonomist, referent za plan in analize SO Sl. Konjice predsednlk zbora Izvajalcev: Sonja BOŽIČ-PUDGAR, roj. 1954, Ajdovščina, vzgojiteljica v VVO Ajdovščine SOCIALNO VARSTVO , predsednik skupsčine (poklicno): Alojzija PLANINŠEK, roj. 1933, Kranj, socialna delavka SOCIALNO SKRBSTVO predsednik skupščine (nepoklicno): Marija FAJT, roj. 1936, dipl. pravnik, tajnik SO Ptuj predsednik zbora uporabnikov: Marinka HASENBIHEL. roj. 1942, Slovenske Konjice, dipl. psiholog, VIZ Sl. Konjice predsednik zbora izvajalcev: Tatjana MAHNE, roj 1947, dipl. ing. org. dela, direktor splošnokadrovskega sektorja, Rižanski vodovod Koper POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE predsednik skupščine (poklicno): Miro GOŠNIK, roj. 1930, Gro-suplje, dipl. politolog TELESNA KULTURA predsednik skupščine (nepoklicno): Andrej BRVAR, roj. 1953. Ljubljana, dipl. ing. matematike, direktor tehničnega sektorja Geodetskega zavoda SRS predsednik zbora uporabnikov: Gorazd BERTOK. roj. 1935, Koper, gimnazijski maturant, sekretar 00 ZZB NOV Koper predsednik zbora izvajalcev: Jože SENICA. roj. 1935, Brežice, prof. telesne vzgoje, Srednjajšola Brežice ZAPOSLOVANJE predsednik skupščine (poklicno) Jožica PUHAR, roj. 1942, Kranj, pravnik in dipl sociolog pomočnica direktorja za splošne zadeve v UKC - TOZD Inštitut za pljučne bolezni in tuberkulozo Vladimira SEVER, roj. 1935, Ljubljana, dipl. biolog, svetovalka direktorja TOZD Razvoj-raziskave v tovarni zdravil LEK Ljubljana STANOVANJSKO GOSPODARSTVO predsednik skupščine (poklicnp): Igor BRATINA, roj. 1951, Postojna, dipl. pravnik' predsednik zbora uporabnikov: Bojan FINK, roj 1952, Novo mesto, trgovec, samostojni obrtnik predsednik zbora izvajalcev: Franc RAUTER, roj. 1947, Ljuto-mer, pravnik, vodja strokovnih služb samoupravne stanovanjske skupnosti Ljutomer Predlog možnih kandidatov za nosilce funkcij v mestu SKURŠČINA MESTA LJUBLJANA predsednica skupščine: NUŠA KERŠEVAN, roj. 1930, eko-nomistka, zaposlena v Skupščini mesta Ljubljana, stanuje: Poljanski nasip 28; dosedanja predsednica skupščine podpredsednik skupščine: VLADIMIR MUŠIČ, roj. 1930, magister arhitekture, zaposlen v Skupščini mesta Ljubljana, stanuje: Gregorčičeva 13; dosedanji podpredsednik skupš-čine predsedntca zbora združenega dela: VESELKA MLADE-NOVIČ, roj. 1947, dipl. ekonomistka, zaposlena v Avtomontaži DSSS, stanuje na Vrhniki, Ul. 6. maja 4; dosedanja predsed-nica zbora predsednik zbora občin: DUŠAN GAČNIK, roj. 1947, polilo-log, zaposlen v ČGP Delo, stanuje: Ul. narodne zaščite 16; dosedanji predsednik zbora predsednik družbenopolitičnega zbora: STANE VLAJ, roj. 1946, magister pravno pplitrčnih ved, direktor politične šole CK ZKS, stanuje; Ob žici 5; dosedanji predsednik zbora SKUPŠČINE SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI ZDRAVSTVO predsednik skupičine: Oto GREBENC, roj. 1942, srednja izobrazba, zaposlen v RK SZDL Slovenije, stanuje; Ul. narodne zaščite 8; dosedanji predsednik skupščine predsednik zbora uporabnikov: Štefan VEREN, roj. 1951, dipl. pravnik, zaposlen v Iskra Elementi, stanuje: Brilejeva 13; dosedanji predsedmk zbora predsednik zbora izvajalcev: dr. Metoda REJC-NOVAK, roj. 1933, zaposlena v ZD Ljubljana, stanuje: Šlosarjeva 4; dose-danja predsednica zbora SOCIALNO SKRBSTVO predsednik skupščine: Inka GOREČAN, roj. 1929, upoko-jenka, stanuje: Ul. bratov Rozman 12; dosedanja predsednica skupščine predsednik zbora uporabnikov: Tonka ČINKOLE, roj 1926, upokojena socialna delavka, stanuje: Slomškova 7 predsednik zbora izvajalcev: Dragica KRAPEŽ, roj. 1947, socialna delavka, zaposlena v Centru za socialno delo Beži-grad, stanuje: Celovška 108; dosedanja predsednica zbora OTROŠKO VARSTVO predsednik skupščine: Tomaž TOMAŽIN, roj. 1941, dipl. politolog, zaposlen v Ljubljanski banki, stanuje: Poljanski nasip 30; dosedanji predsednik skupščine predsednik zbora uporabnikov: Danllo JURCA roj. 1927, upokojenec, stanuje: Pokopališka 1; dosedanji predsednik zbora predsednik zbora izvajalcev: Mihaela RAHNE, roj. 1949, zaposlena v VVO Ciciban, stanuje: Jrebinjska 5; tiosedanja predsednica zbora IZOBRAŽEVANJE predsednik skupščine: Mira FATUR, roj. 1945, dipl. ing. kemije, zaposlena v Medobčinski gospodarski zbornici, stanuje: Pod hrasti 50 Vida BOGATAJ, roj. 1938, dipl. filozof, zaposlena v razvoj-nem oddelku ŽG Ljubljana, stanuje: Novo Polje, Cesta VII/2 predsednik zbora uporabnikov: OlgaGRUM, roj. 1953, dipl. pravnica, zaposlena v Službi družbenega knjigovodstva Cen-trala, stanuje: Vodnikova 32 predsednik zbora izvajalcev: Laura BRAČIČ, roj. 1936, predm. učiteljica, zaposlena v OŠ Maksa Pečarja, stanuje: Runkova 6; dosedanja predsednica zbora KULTURA predsednik skupščine: Sergej VOŠNJAK, roj. 1924. upoko-jeni kulturni delavec, stanuje: Svetčeva 6; dosedanji predsed-nik skupščine predsednik zbora uporabnikov: Peter MILITAROV, roj 1939, strojni tehnik, zaposlen v Agrostroju, stanuje v Medvo-dah, Kržišnikova 4; dosedanji predsednik zbora predsednik zbora izvajalcev: Ivan PAL, roj. 1956, dipl. muzikolog, zaposlen v Cankarjevem domu, stanuje: Cojzova 8 RAZISKOVANJE predsednik skupščine: dr. Franci STARE, roj. 1930, zapo-slen na Gospodarski zbornici Slovenije, stanuje: Celovška 163; dosedanji predsednik skupščine predsednik zbora uporabnikov. Stane JALOVEC, roj. 1949, dipl. ing. stroj., zaposlen v Papimici Vevče, stanuje: Pot na hreše 3 predsednik zbora izva|alcev: Edvard KOBAL, roj. 1957, magister kemijske tehnologije, zaposlen v VTOZD Kemija in kemijska tehnologfja, stanuje v Logatcu, Tržaška c, dosedanji predsednik zbora SOCIALNO VARSTVO predsednik skupščine: Dušan ROZMAN, roj. 1918, upoko-jenec, stanuje: Kosovelova 55 ZAPOSLOVANJE predsednik skupščine: Ljubica JUGOVIČ, roj. 1946, višja medicinska sestra, zaposlena v UKC TOZD Dializa, stanuje: Bijedičeva 7, dosedanja predsednica skupščine POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE predsednik koordinacfjskega odbora: Ivan ŠTIH, roj. 1928, upokojenec, stanuje: Majaronova 6; dosedanji predsednik KO TELESNA KULTURA predsednik skupščine: Karl DESTOVNIK, roj. 1949, višji upr. delavec, zaposlen v Zavodu za usposabljanje slušno in govorno prizadetih, stanuje: Bratovšcva pl. 38; dosedanji predsednik skupščine predsednik zbora uporabnikov: Janez ŽVOKELJ, roj. 1928, dipl. ing. metalurgije, zaposlen v Metalurškem inštitgtu, sta-nuje: Ločnikarjeva 12; dosedanji predsednik zbora predsednik zbora izvajalcev: Tjaša ANDREE-PROSENC, rpj. 1943, samostojna odvetnica, stanuje: VVolfova 1; doseda-nja predsednica zbora Javni razpravi o osnutku amandmajev k ustavi SFRJ na pot Tako kot v vsej SR Sloveniji, se tudi v naši občini pričenja javna razprava o osnutku amandmajev k ustavi SFRJ. Lansko leto je 11. februarja predsedstvo SFRJ objavilo predlog, da se začne postopek za spremembo ustave Socialistične federa-tivne republike Jugoslavije. V uvodu predloga je navedlo naslednja izhodišča: 1. Temeljna načela ustave SFRJ se ne spreminjajo. 2. Namen sprememb je omogočiti hitrejši razvoj proizvod-nih sil in socialističnih samoupravnih produkcijskih odnosov, popolnejše uresničevanje družbenega položaja združenega dela, spoštovanje zakonitosti in delovanje enotnega jugoslo-vanskega trga. omejitev normativizma v družbenoekonom-skih odnosih in v političnem sistemu. 3. Smotrnejše in učinkovitejše delovanje vseh institutov družbenoekonomskega in političnega sistema. 4. Uveljavljanje ustavnega položaja in vloge delavskega razreda in vseh delovnih Ijudi v družbi kot pogoj za materialni in kulturni napredek. 5. Nadaljnja krepitev enakopravnosti narodov in narodnosti, kohezije in neodvisnosti naše federativne skupnosti. Spremembe ustave SFRJ pa bi morate prispevati tudi k popolnejšemu in učinkovitejšemu uresničevanju ustavnosti in zakonitosti kot načela socialistične samoupravne demokra-cije, pogoja stabilnosti sistema samoupravljanja in razvoja našega socialističnega humanizma. V razpravi je dobil predlog podporo v vseh socialističnih republikah in avtonomnih pokrajinah, čeprav je bilo v javnosti stalno prisotno vprašanje ali je smotrno odpirati ustavno-pravno razpravo in spreminjati ustavo v pogojih splošne krize v kateri smo. Ali so vse teze, ki jih vsebuje predlog. res izpeljava v uvodu navedenih izhodišč. Zaradi tega so tudi v naši republiM podali vrsto pobud in stališč, ki naj bi omogo-čila prjpravo kvalitetnih predlogov amandmajev. V predloženih amandmajih so sicer delno vgrajene pri-pombe \z razprav o pobudi. predvsem kot alternative. V SR Sioveniji smo se že opredelili, da zagotovimo v javni razpravi najširšo družbeno oceno predlaganih amandmajev. Oceniti bomo morali ali predlagani amandmaji zagotavljajo pogoje za prehod v moderno demokratično, ekonomsko učinkovito ter humano v svet odprto samoupravno družbo; hkrati bomo morali ugotoviii ali predlagani amandmaji odpravljajo Iz veljavne ustave tiste nedorečenosti in pomanjkljivosti, ki so prispevale k neustreznim tolmačenjem in praksi, katera nas je dovedla do tega, da po sprejemu ustave v letu 1974 nismo dosegli željenega družbenoekonomskega razvoja in da smo zapadli v krizo, ki nas vse bolj oddaljuje od začrtane smeri družbenega razvoja. Prav zaradi tega moramo v javni razpravi zagotoviti možnosti, da se ob pritegnitvi čim širšega kroga delovnlh Ijudi in občanov oblikujejo novi predlogi in pobude za ustreznejše ustavnopravne rešitve vprašanj, ki nas ovirajo v nadaljnjem razvoju. V javni razpravi imamo pravico in dolž-nosti oceniti, kateri predlogi amandmajev niso sprejemljivi, ker ne zagotavljajo željenih ciljev in omogočajo nadaijevanje ali celo širjenje etatističnega načina družbenega upravljanja. V javni razpravi bomo morali prav tako oceniti ali dosedanje in v amandmajih predlagane spremembe ustave krepijo kohe-zivnost večnacionalne družbene skupnosti, ali pa omogočajo poglabljanje konfliktov med republikami in pokrajinami v jugoslovanski federaciji. Zavedati se moramo naše skupne odgovornosti pri snova-nju ustavnih sprememb. Napačno bi bilo, če bi se lotili javne razprave o ustavnih amandmajih na način, s katerim bi le potrjevali ali pa zavračali predložene spremembe. Javna raz-prava mora biti argumentirano soočenje različnih mnenj, v katerem morajo imeti pravico sodelovanja vsi delovni Ijudje in občani. Pri tem se morajo vse organizacije v okvi^ SZDL zavedati svoje posebne odgovornosti, da zagotovijo odprto, konstruktivno vzdušje, ki bo omogočilo vsakomur, da poda svoje poglede in vizije bodočega razvoja in ustavne ureditve Jugoslavije. Pri tej razpravi bo morala prevladovati strpnost do vseh, ki se bodo udeležili te razprave, kajti le na ta način bomo uspeli zaznati vso paleto razmišljanj in hotenj naših delovnih Ijudi in občanov in iz te široke palete izbrati tisto, kar je prevladujoče. Prav iz navedenih razlogov se Občinska konferenca SZDL Ljubljana Center obrača na vse občane in delovne Ijudi, na vse družbenopolitične organizacije, družbene organizacije in društva, da zagotovijo čim širšo in plodno javno razpravo o ustavnnih amandmajih. S ponatisom amandmajev v našem občinskem glasilu omogočamo vsakomur, da se seznani z vsebino amandmajev in bo lahko na javni razpravi v svoji krajevni skupnosti ali v delovni organizaciji plodno sodeloval. Hkrati pozivamo vse posameznike, da sodelujejo tudi s pis-nimi pripombami. Te naj oddajo na sedežu krajevnih skupno-sti ali pa pošljejo občinski konferenci. Vse pisne pripombe bomo posredovali naši republiški ustavni komisiji. Prepričani smo, da bomo s plodnim sodelovanjem prispevali h kvalifici-ranim stališčem, ki jih bodo naši delegati lahko zastopali v zvezni skupščini v času razprav in sprejemanja ustavnih amandmajev. Aktivno sodelovanje v javni razpravi je naša dolžnost in pravica. OBČINSKA KONFERENCA SZDL UUBLJANA CENTER Globalni prikaz vsebine amandmajev k ustavi SFRJ V javni razpravi, ki bo trajala do konca aprila, so amandmaji k Ustavi SFR Jugoslavije. Gre za pomembno fazo dograjeva-nja naše temeljne pravne listine. Zato se moramo vsi temeljito seznaniti s predlaganimi rešitvami in se do njih opredeliti. Že uvodoma naj poudarimo, da gre pri tem dograjevanju ustave za kontinuiteto v naši ustavni ureditvi, Ker vsi predla-gani amandmaji izhajajo iz temeljnih ustavnih načel. To pomeni, da le-teh ne spreminjamo. Z ustavnimi spremembami želimo uresmčiti naslednje ciije: boljše in bolj kakovostno gospodarjenje z družbeno lastnino, boljše in učinkovitejše samoupravljanje, doslednejše uveljavljanje ustavnega položaja in vloge delavcev v združenem delu in vseh delov-nih Ijudi, zmanjševanje neutemeljenega etatističnega ureja-nja in poseganja, odpravo pretiranega normativizma, doslednejše in bolj učinkovito uveljavljanje ustavnosti in zakonitosti, nadaljnjo krepitev enakopravnosti narodov in ne nazadnje večjo demokratizacijo na vseh področjih dela in življenja. Vse to naj prispeva k hitrejšemu izhodu iz naše ekonomske in družbene krize in s tem k boljši perspektivi nadaljnjega razvoja posameznika in družbe kot celote. Gradivo, ki je v javni razpravi, vsebuje 29 amandmajev k ustavi SFR Jugoslavije. Skupno obravnavajo 130 več ali manj vsebinsko med seboj povezanih vprašanj. V tem sestavku ni mogoče in tudi ni naš namen, konkretno prikazati vsebine posameznega amandmaja. Poskusili pa bomo podati vsaj globalni prikaz najpomembnejših sprememb. S spremembami na področju družbenoekonomskih odno-sov bi želeli prispevati k temu, da bi delavci bolj smotrno in bolj učinkovito upravljali in gospodarili s sredstvi v družbeni lastnini ter krepili materialno podlago združenega deia. Zao-strila naj bi se delovna in ekonomska odgovornost delavcev za gospodarjenje in bolj kot doslej naj bi se v gospodarskem življenju uveljavile ekonomske in tržne zakonitosti. Velik poudarek je dan v tem okviru vprašanjem družbeno-lastninskih odnosov. Predvsem gre za premik k večjemu vklju-čevanju in približevanju družbenolastninskih odnosov trž-nemu gospodarstvu. Omeniti velja uveljavljanje tržnega vred-notenja tako rezultatov dela kot tudi drugih produkcijskih tvorcev, vključno z družbenimi sredstvi kot kapitalom in pa povečanje samostojnosti organizacij združenega dela z vidika odvisnosti od uspešnosti svojega dela in poslovanja; državni organi s svojimi ukrepi ne smejo prizadevati enakopravnosti organizacij združenega dela in njihove samostojnosti na enot-nem jugdslovanskem trgn. Predlagane so tudi širše možnosti razvoja osebnega dela na vseh področjih in vlaganje tujega kapitala. Predvidena je večja pravna varnost za sredstva. ki bi jih delavci in občani, pa tudi tujci vtagali v raznih oblikah sodelovanj v krepitev materi-alne podlage združenega dela. Z rešitvami, ki zadevajo družbeno planiranje, naj bi obvla-dali slabosti, na katere je bilo opozorjeno v dosedanji praksi; zagotovili naj bi večjo odgovornost in samostojnost združe-nega dela v pogojih tržnih zakonitosti ter poenostavili celotni sistem. Plani družbenopolitičnih skupnosti naj bi imeli pred-vsem usmerjevalno vlogo. Na področju samoupravne organiziranosti združenega dela se zagotavlja večja svoboda in odgovornost delavcev za smo-trno organiziranost v skladu s potrebami in interesi v pogojih tržnega gospodarjenja in na podlagi zahtev tehnično-tehnolo-škega razvoja. Jasneje se opredeljuje TOZD kot temeljna oblika organiziranosti, obenem pa kot del delovne organiza-cije kot samostojne samoupravne organizacije, ekonomske in poslovne celote in temeljnega subjekta tržnega poslovanja. Pomembne spremembe so predvidene na področju banč-nega in kreditno monetarnega sistema, ki naj bi prispevale k večjemu vplivu združenega dela glede upravljanja in gospo-darjenja s sredstvi, ki jih je vložilo v banke. Več novosti se predvideva na področju samoupravnega interesnega organtziranja. Z njimi naj bi dosegli večjo raci-onalnost in učinkovitost kot tudi doslednejše uresničevanje svobodne menjave dela. Po zvezni ustavi na) bi bila obvezna ustanovitev SIS predvidena le za nekatera področja družbenih dejavnosti (izobraževanje, znanost. kultura in socialno var-stvo), na drugih področjih lahko tako obveznost predvidi le še ustava republike ali avtonomne pokrajine. To pomeni, da ne bo več rnogoče z zakoni nalagati tovrstnih obvezosti delav-cem in občanom, ampak se bodo lahko svobodno in samou-pravno v skladu s svojimi potrebami in interesi odločili, na katerih področjih se bodo organizirali v samoupravno inte-resno skupnost. Vloga in vpliv države na tem področju naj bi bila omenjena in jasneje opredeljena. Odpira se širši razvoj zadružništva na vseh področjih oseb-nega dela, ki je dovoljeno, v kolikor ni z zakonom izrecno prepovedano za posarnezno dejavnost. Ključne odločitve poslovanja in razvoja zadruge so v pristojnosti članov zadruge. ne pa subjektov zunaj njih. Imeli naj bi tudi večjo pravno varnost glede sredstev, ki so jih vložili v zadrugo oziroma ustvarili z njenim poslovanjem. Novost naj bi predstavljala tudi ustavna opredelitev zemlji-škega maksimuma namesto dosedanjih 10, 15 ha na posa-mezno kmečko gospodarstvo Mnogo ustavnih amandmajev zadeva področje političnega sistema S predlaganimi rešitvami želimo doseči večjo raci-onalnost in učinkovitost. Lahko jih razdelimo v tri sklope. Še posebej pomembni so tisti. ki zadevajo odločanje v organiza-cijah združenega dela. Zožen je krog vprašan), o katerih se odloča z osebnim izjavljenjem oziroma so taksativno našteta vprašanja, o katerih se odloča z referendomom. Slednjega naj bi uporabliti le za najpomembnejše odločitve kot so sprejm statuta TOZD, semoupravnega sporazuma o združitvi TOŽD v delovno organizacijo in samoupravnega sporazuma o skup-nih osnovah in merilih za razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke. To je minimum. Dopuščena pa je možnost, da delavci določijo s statutom, da bodo z referen-dumom odločali tudi o drugih vprašanjih. Na ta način se krepi vloga delavskega sveta; preprečuje se tudi večkratno določa-nje o istih vprašanjih. Boij kot doslej prihaja do izraza izho-dišče, da neposredno odločanje delavcev ne pomeni le oblike osebnega izjavljanja, temveč tudi odločanja po delegatih. Kar zadeva odločanje v delavksem svetu, bo v javni razpravi potrebno presoditi smiselnost urejanje različnih potrebnih večin. Opozorimo naj tudi, da temeljni akt tozda v prihodnje ne bi bil več samoupravni sporazum o združevanju delavcev v TOZD, ampak statut. Predlagane rešitve ne tem področju pa preprečuje tudi dosedanje ovire v sistemu odločanja na ravni delovne organizacije s strani posameznih temeljnih organi-zacij. Predloženi ustavni amandmaji izhajaio iz številnih pobud za krepitev in dosledno izvajanje bistva delegatskega ter z njim povezanega volilnega sistema. Niso mogli mimo različnih pogledov in dosedanje prakse v republikah in pokraiinah in pomenijo približevanje tem različnostim. Tako omogočajo ohranjanje zamenljivosti delegatov v zborih občinskih skupš-čin (zbor KS in zbor združenega dela) in zboru občin republi-ške skupščine, obenem pa razširjajo možnost neposrednih in tajnih volitev.. Le-te predvidevajo za zbore združenega dela republiških in pokrajinskih skupščin in delegate v zveznem zboru. Rešitve, ki zadevajo neposredne volitve ne zadevajo bistva delegatskih razmerij. Delegat mora tudi v tem primeru upošte-vati smernice svoje delegatske baze. Glede volitev družbenopolitičnih zborov občinskih skupš-čin ni sprememb. Delegate v družbenopolitični zbor republi-ške skupščine pa naj bi volila vodstva družbenopolitičnih organizacij na podlagi kandidatne liste s tajnim glasovanjem. Te rešitve naj bi omogočila tudi zamenljivost delegatov v družbenopolitičnih zborih skupščin republik in pokrajin. Tem rešitvam bo potrebno v javni razpravi nameniti veliko pozornost, da bi resnično dosegli večjo učinkovitost in deio-vanje celotnega delegatskega sistema. V tem okviru kaže nadalje omeniti. da konferenca delegadj dobiva večji pouda-rek s tem. da postaja ustavna kategorija. Racionalizacija delegatskega sistema naj bi bila omogo-čena tudi z možnostjo oblikovanja skupnih delegacij na ravni delovne organizacije z več TOZD in prevzemom funkcije dele-gacije po delavskih svetih pod z ustavo in zakonom določe-nimi pogoji Skupne delegacije in delavski svet kot delegacija naj bi bile izjema za skupščme družbenopolitičnih skupnosti, medtem, ko bi to bilo pravilo za delegatski sistem v skupšči-nah SIS. Namen predlaganih amandmajev je tudi zagotavijati večjo demokratizacijo kadrovskih postopkov. S spremembami pasivne volilne pravice naj bi dosegli boljšo kadrovsko zasedbo organov samoupravljanja, delega-cij in delegatskih skupščm. V te organe ne morejo biti izvoljeni le direktorji ter predsed-. niki in člani kolegijskih poslovodnih organov. V javni razpravi bo treba še posebej oceniti. ali predlagani ustavni amandmaji, zlasti tisti, ki neposredno zadevajo občino, omogočajo nadalj-nji učinkovitejši razvoj občine kot komune v smislu ustavnega koncepta. Družbeni sveti, ki so se v praksi že uveljavili, različno od okolja do okolja in posamezne ravni naj bi dobili svoje mesto tudi v ustavi. Predlagana na je tudi sprememba dolžine traja-nja mandta za funkcionarje skuoščine SFRJ Jugoslavije in sicer naj bi mandat trajal štiri leta. Oceniti moramo tudi rešitve, ki zadevajo sestavo obeh zbo-rov skupščine SFRJ, s katero naj bi zagotovili večji vpliv neposrednih proizvajalcev na odločitve, ki jih sprejema zvezna skupščina. V tem okviru tudi smiselnost uvajanja, nove oblike njihovega vpliva preko konference samoupravljalcev. Ali ni v tem zaslediti zametka novega zbora - zbora združe-nega dela v zvezni skupščini? S predlaganimi rešitvami glede volitev predsedstva SFRJ naj bi prispevali k večji vlogi delovnih Ijudi in občanov na sam izbor preko predhodnega izjavljanja in kandidacijskega postopka za člane predsedstva. Številni amandmaji naj bi prispevali k utrjevanju ustavnosti in zakonitosti. Jasneje naj bi bile določene naloge organov na različnih ravneh. Zaostruje se tudi odgovornost za izvrševanje zveznih zakonov. V tem okviru so opredeljeni konkretni ukrepi za delovanie oosameznih organov, ko ugotavljajo, da se ne izvršujejo zvezoi zakoni in drugi predpisi ter splošni akti. V tem kontekstu naj posebej opozorimo na tisti amandma, ki opredeljuje naloge zveznega sodišča, zveznega javnega tožilstva in ustavnega sodišča Jugoslavije in pomenijo krepi-tev njihove vloge. Nekatere rešitve so predlagane v alternati-vah in v javni razpravi bo treba oceniti, ali prispevajo h krepitvi ustavnega položaja in odgovornosti republik in avtonomih pokrajin za svoj in skupen razvoj. S tega zornega kota bo potrebno oceniti tudi tiste ustavne amandmaje, ki na novo opredelujejo naloge federacije po zveznih organih oziroma določajo katera vprašanja naj bi urejali z zveznim zakonom ali pa iih sprejemali s soglasjem republik in avtonomih pokrajin. Še posebej je treba poudariti, da ustavni amandmaji z neka-terimi predlaganimi rešitvami, po nekaterih ocenah, posegajo v dosedanje odnose federativne ureditve Jugoslavije na škodo ustavnega položaja republik in avtonomnih pokrajin in s tem krepijo vlogo zveznih organov oziroma države. Ze od vsega začetka priprav ustavnih amandmajev je bilo opozor-jeno, da nekatere rešitve niso sprejemljive in da pomenijo poseg v temeljna ustavna načela. Zato je še toliko bolj pomembno, da se v javno razpravo vključi čimširši krog delav-cev, delovnih Ijudi in občanov, da povedo svoje mnenje, svoje poglede in tako prispevajo k dograditvi ustave SFRJ v smislu doseganja ciljev, ki smo jih zapisali tudi v začetku tega pri-spevka. Razpis Na podlagi 19. člena Odloka o priznanjih občine Ljubljana Center (Ur. I. SRS, št. 48/87), Komisija za priznanja občine Ljubljana Center RAZPISUJE NAGRADE OBČINE LJUBLJANA CENTtR Skupščina občine Ljubljana Center podeljuje nagrade občine delovnim Ijudem in občanom, organizacijam združe-nega dela, samoupravnim skupnostim, družbenim organizaci-jam in društvom za posebne zasluge in dosežke na področju gospodarstva, družbenih dejavnosti, splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite ter družbenopolitične de-javnosti. V letu 1988 bo občinska skupščina podelila pet nagrad. Nagrada občine je skulptura »Puntarji«, delo akademskega kiparja Stojana BATIČA. Nagrado občine podeli skupščina ob občinskem prazniku. Nagrada na področju gospodarstva se podeljuje za dose-žene posebne uspehe trajnega pomena pri razvoju samou-pravnih družbenoekonomskih odnosov, uresničevanju razvoj-nih planov organizacij združenega dela in družbenoplitične skupnosti, za uspešno uvajanje novih proizvodnih programov in inovacijske dejavnosti, za uveljavljanje dosežkov znanosti in znanstvenorazikovalnega dela ter za učinkovito vključeva-nje v mednarodno delitev dela. Nagrada na področju družbenih dejavnosti se podeljuje za dosežene posebne uspehe na področju znanosti, vzgoje in izobraževanja, kulture, zdravstva in socialnega varstva, telesne kulture in drugih družbenih dejavnosti. Pri tem se upoštevajo ustvarjalni, izredni uspehi pri razisko-valnem, umetniškem, vzgojnem in izobraževalnem ter publici-stičnem delu, ki imajo poseben pomen za razvoj posamezne vrste dejavnosti: stvaritve na knjižnem, likovnem, glasbenem, gledališkem in filmskem področju ter prispevki pri arhitekton-skem ali urbanističnem oblikovanju; uspehi pri proučevanju in razreševanju zdravstvene in socialne problematike ter zdravstvene vzgoje občanov; prispevek k uveljavljanju druž-benoekonomskih odnosov in svobodne menjave dela in pri-spevek k uresničevanju družbenih planov na področju druž-benih dejavnosti. Nagrada na področju splošne Ijudsks obrambe in druž-bene samozasčlte se podeljuje za pomembne dosežke pri razvoju in krepitvi zasnove splošrte Ijudske obrambe jn druž-bene samozaščite. Pri tem se upošteva prispevek k podružbljanju obrambno samozaščitnih priprav. organlzlranoat in opramljenoat posa-meznih komponent splosne Ijudska obrambe in družbene samozasčite ter njihovo usposobljenost za izvajanje obramb-nih in samozaščitnih nalog. Nagrada na področju družbenopolitične dejavosti se podeljuje za posebne uspehe, dosežene pri razvijanju dele-gatskega sistema na vseh ravneh, za uspehe pri organizacij-skem in aktivističnem delu pri uveljavljanju samoupravnih socialističnih odnosov ter pri uveljavljanju krajevne skupnosti in njenih organov ter družbenih organizacij in društev. Predlog za podelitev nagrade občine lahko dajejo komisiji organi občinske skupščine, organizacije združenega dela, samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične in družbene organizacije, društva in njihove zveze, krajevne skupnosti ter delovni Ijudje in občani. Predlog mora vsebovati poleg osebnih podatkov o kandi-datu tudi podatke o njegovem dosedanjem delovanju tn podrobno utemeljitev. Rok za oddajo predlogov za podeltiev nagrade občine je 30 dni od dneva objave v glasilu SZDL Ljubljana-Center »DOGO-VORI«. Pisane predloge za nagrado občine Ljubljana Center naj predlagatelji pošljejo na naslov: kotnisija za priznanja občine Ljubljana Center, 61000 Ljubljana, Adamič Lundrovo nabrežje 2. Informacije dobite po telefonu 317-056. KOMISIJA ZA PRIZNANJA OBČINE LJUBLJANA-CEF1TER Razpis Žirija za podeljevanje priznanj Osvobodilne fronte sloven-skega naroda pri Mestni konferenci SZDL Ljubljana RAZPISUJE za leto 1988 10 srebrnih priznanj OF za območje mesta. Srebrna priznanja se podeljujejo ob obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda posameznikom in organizacijam za dolgoletno prostovoljno družbenopolitično delo, za dosežke trajne vrednosti pri uresničevanju političnih nalog in ustavne vloge socialistične zveze, predvsem pa za razvijanje samoupravnih, medčloveških in delegatskih odno-sov in uveljavljanja revolucionarnih tradicij, še posebej v mestu Ljubljana. Predlagatelji so lahko družbenopolitične organizacije, organizacije združenega dela in krajevne skupnosti, družbe-nopolitične in samoupravne skupnosti, družbene organizacije ter društva. Predloge za Sebrna priznanja OF naj pošljejo predlagatelji Žiriji za podeljevanje priznanj Osvobodilne fronte sloven-skega naroda pri Mestni konferenci SZDL Ljubljana najkas-neje do 15. februarja 1988. O predlogih odloča mestna konfe-renca SZDL oziroma predsedstvo na svoji seji. januar 1988 Žirija za podeljevanje priznanj OF pri MK SZDL Ljublja+na