20. âtev.
V Novem mestu 15. oktobra 1887.
IIL letnik.
Dolenjske Novice.
lahftjajo 1. in 15. vBaeega meseca. Cona jim je za celo Kdor želi kako oznanilo T„Dolenieke Novice" nalete 1 gid.^ za pol leta 50 kr. — Naročnino in dopise tianiti dati, plača za dvostopno petit-vrato 8 kr. za eprejoma J. KrSlec v Novem mestu.	enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr.
Gospodarske stvari.
O pridelovanji zelenjave.
Pri izbiranju vrta mora biti vsakteremn glavni pogoj njegova lega, ako hoëe pridelati dosti zelenjave. Vrt aa zelenjavo mora biti blizo stanovanja in proti mrzlim vetrovom kolikor mogoče obvarovan. Biti mora tudi dobro gnojen, in rahla ^semlja je neobhodno potrebna; zemlja se mora 50—eOsříí-globoko prekopati in v grede razdeliti, Tudi na to se mora gledati, da je voda za polivanje pri roki. Voda iz rek in ribnikov je bolja, kakor iz vodnjakov in studencev; predno se poliva, se mora voda v kakej posodi na Bolncu segreti. Gnojiti je najbolje v jeseni in pomladi in to z gnojem iz jam in hlevov. Vrt se nasadi z rastlinami v spomladi in v poletji, tam kjer imajo rasti, ali pa v nalaš6 zato pripravljene posode in gnojne grede in še le potem na prosto, ko že rastlinice nekoliko odrastejo. Seme se po celi gredi ali pa v vrste poseje, z grabljami dobro zakopa in potem skrbno, a ne preveč zaliva. Če se naredi na vrhu prsti takoimenovana skorja, mora se z matiko previdno zrahljati. Nekatere
zelenjave se morajo globoko, druge zopet plitveje okopavati, kakorŠne koreninice namreč imajo. E&z-lični zelenjavi se mora tudi različno streči.
Zeljnate rastline ljubijo težko mokro prst, posebno pa tako, ki ima mnoga kalija, ker v taki hitreje rastejo in so okusnejše. Sajenke se posade prilično narazen in sicer večkrat tako, da preje zrelé kolorabe med ohrovtom in glavatim zeljem. Seme se seje po potrebi v različnih časih in lahko se dobi od jedne in iste gred« troja in še celo četvera Žetev. Škodljivim gosenicam se stem v okom pride, da se jim jajčiča ukonČavajo. Dobro seme zeljnatih rastlin dobimo, ako shranimo posebno močtie rastline Čez zimo v toplih kletih in jih posadimo v prihodni spomladi zopet na prosto.
KoreniČna in gomoljasta zelenjava potrebuje Ifehko in dobro gnojeno zemljo. Peteršilj sejemo ali Že v jeseni ali v pomladi. Ako seme kali, mora se greda po dvakrat dobro opleti. Korenl-kam, katere amo v jeseni izkopali, se porežejo stranske koreninčice in listi in potem se denejo v toplo klet. Tako delamo tudi s korenjem, katerega Časih za domačo rabo §e le maja in jnnija meseca sejemo. Zeleno še-le iz gnojnih gred na prosto posadimo. Radič eejan zgodaj na spomlad
Fodlistek.
Neka) dni v Voioskem in v Opatiji.
(Krajevoipiana Ěrtica.)
Gospod urednik! Ko sem odhajal iz Novo-mesta namenjen proti Voioskem in Opatiji v Istrijo, kjer sem želel v gorkem podnebji tega kraja letošnjo zimo prebiti v okrevanji, obljubil sem Vam, od tod sem in tje kaj poročati. Žal pa, da Vam ne bodem mogel vstregati, ker me — komaj sem došlega — nenavadno silna draginja tega kraja že podi proč — tja v Gorico, ki ima tudi milo podnebje in kjer se baje cenó živi.
Opisati pa hočem Vam vendar le na kratko znamenito Opatijo in bhžnjo Voloako, v kohkor sem si zaniogel oba ta kraj» t teh dnevih ogledati. Znam, da Vas kakor tuđi marsikterega sorojaka zanima ta kraj, posebno pa Opatija, ki je dandanes tolikanj zaslovela, da je že svetovno znana.
Bilo je na pondeljek 3. t. m., ko sem potoval pri jako ugodnem solnČnem vremenu na jutro iz ^Postojne preko Št Petra na krasu v Vo-losko. Že sem imel na železniční progi St. Peter-Reka zaporedoma postaje Kilovče, Tmovo-Il. Bistrico , Sapijane in Jurdane za hrbtom, ko za-zivižga hlapon ter se okoln 11. ure dopoldan ustavi na mali postaji Mátulje-Opatija. Tukaj sem izstopil. Tudi neka „težka" gospoda je razun mene zapustila železniški voz ter posedla takoj drage fijakarske vozove in se odpeljala dol v Opatijo.
Iz postaje Mátulje, ki leži več kot 200 metrov visoko nad morsko gladino, odprl se mi je velečasten prizor na morski zatók Reški. (Meer-busen von Fiume.)
Pod sinjem nebom leži nizdol pred mano razprostrto širno morje, kakor v tisočerih srebrno bliščečih biserih odséva svit solnca iz temno-modre
in sicer prav redko ; dobro je, ako ga močno zalivamo. Da imamo vedno svež radič, moramo ga Bko2i kacih 10 dni vsak dan nekaj posejati. Črno zimko redkev sejemo se le junija in julija meseca in to prav na redko. Hren pa lahko po-množujemo z malimi koreničicami, sploh se sam prav hitro množi, da ga ëe ni moč uničiti. V dveh ali treh letih je že prav dehel, da ga že lahko skopljemo. Vrtna salata prav dobro v rahli in rodovitni zemlji obrodi, mora se pa tudi dobro zalivati.
O potrebi obrtnijske Šole v Ribniški dolini.
Ne davno je prinesel „Slov. Nar." z Dunaja telegram, da namerava ministerstvo za nk in bo-gočastje za povzdigo hišnih obrtij — lončarije in lesene obrti — v naâi dolini nastaviti dva potovalna učitelja, ki bodeta tukajšnje prebivalstvo poučevala.
Za gotovo še ni, je li to dognana stvar, da Be bode ta za našo dolino in okohco prevažna novica uresničila, ali je to le prazna obljuba — toda vzemimo omenjeno vest za resnico, tedaj za korak bi bli^e bili. Nastane pa potem za bodočnost in povzdigo omenjenih obrtij vprašanje: Kako, česa in koliko naj bi potovalna učitelja naše rešetarje in lončarje poučevala, kje naj bi bil sedež te obrtnijske šole in bodeta le mimogrede poučevala ali pa tukaj stalno nameščena?
Od prave osnove in izpeljave te šole bode pač vse zavisno, bode li ona za našo dolino postala blagodejna naprava ali ostala brez prave koristi. Uzrokov dovolj, da se to pereče vprašanje vsestransko in temeljito razpravlja in na podlagi pravih premislekov še le šola ustanovi.
Izdelki obeh ohertnij narejajo se v naši dolini že mnoga stoletja. Od začetka pa do dandanes na-pravljajo se vedno po jednih in istih vzorcih. Dokler ni nastala konkurencija z železnim blagom — kajti znano je, da sili železno blago za-treti lončeno robo in tudi pri rešetih rabijo se dandanes že mnogokrat železna t. j. žična dna — do tedaj je Kibuičaa lahko in primeroma drago svojo robo na tujem prodajal Odkar je pa vedno večja konkurencija tega blaga, odkar večji napredek v druzih krajih, kjer tudi lončeno in lesno robo izdelujejo, na promet tukajšnjih izdelkov pritiskuje, propada slednjih potreba in prodaja vidno. Naši ljudje so primorani pošiljati svoje blago le v manj olikane dežele in pa v vasi in sela od mest in sploh svetovnega prometa oddaljena, ako je hočejo spečati. To pa zaradi tega, ker ni v tukajšnjih obrtih tacega napredka, da bi mogli s tujimi izdelki meriti se.
Kakor nujna je torej potreba, da se povzdigne lončena in lesna obrt, tako težko je zopet pravo ukreniti, da se to zgodi, Prefini izdelki iz obeh strok zahtevajo preveč študiranja in ob-razbe od sedaj po domače delajočih delavcev ; taki izdelki morejo se v kratkem času tudi le tam doseči, kjer se osnujejo posebne strokovnja-ške šole, takorekoČ veliki zavodi, kar pa uam država ne bode storila. Prebivalstvo samo je zato premalo omikano in premožno, da bi se kaj jed-nacega osnovalo in vzdrževalo na lastne stroške. Vrhu tega izdelujejo take stvari že dnigej in naši izdelki postali bi le konkurenčno blago, vsled česar bi imeli le nizko ceno.
Najbolj umestno, praktično in za povzdigo obeh obrtij bi jediuo to bilo, da bi se prebivalstvo učilo; 1. svojim izdelkom lepše, priprav-niše oblike dajati, 2, način izdelovanja — s po-
morske gladine. Sem in tam na tej širni vodeni planoti pa jadrajo mali in večji čolni ribČev, ki BO najbrž že od ranega jntra na lovu. Na okolu morja se dviga iz njegove globine položno viseče pogorje, ob vznožji kojega zapaziš spodaj pred Babo Volosko in Opatijo, na desno Lovrane, na levo pa se svetijo v prosojnem meglenem ozračji cele vrste belih hiš velicega mesta — Reke. Onstran pa se dvigata iz morja v jasno modrem ozadji gorata istrijanska otoka Kerso in Veglija.
Ta morski zatók je sliëen zelo velikemu je-zéru, ker se vidi blizo od vseh strani omejen s pogorjem. Le proti jugu je med otokom Kerso in Istrijo odprto.
Težko se je nagledati tako krasnega prizora, osobito potovalcu, ki je suhozemlján in kteremu je le rcdkokedaj ali celo morda vprvo dana prilika, zreti morje.
Z oblaženim srcem in nekako veselo duŠo krenil sem ves zamišljen v toli čuđapolno vstvar-jeno zemljo po božji vgegamogočnosti iz Mátulj peš počasi nizdol proti Voloskem. Hoja bila mi je prijetna. In kako ne! Vsaj se mi je zazdelo, da potujem v prirodi, ki nosi še sedaj spomladansko obleko ; ko je me solnce tolikanj ogrevalo, ko sem zrl med zeleno šumo ob straneh poti in videl ferfoleti spomladne metulje, čul petje cikad ali škržatov, ki kratkočasijo tukajŠne potovalce t«r videl nad sabo v zraku krožiti poštolko, ki je vsaj nam Dolenjcem oznanovalka došle spomladi.
Dobre pol ure sem počasi zmeraj navzdol korakal, da sem dospel na Volosko. To prijazno mestice leži terasasto ob morskem obrežji na cesti, ki pelje poleg morja iz Reke proti Lovrani dolj do Pulja. Prcšnje čase je bilo Volosko mala vas, v kateri so Živeli zgol ribči in mornarji. Dandanes pa je lepo pomorsko mestice, kteremu
moějo pripravnisih orodij — olajšati, 3, SToje blago v avetOTOi promet, t mesta, spraviti, od koder bi se še le zopet na vse kraje razpošiljalo.
To pa bi se najložje, najhitreje in za tukajšnje prebivalstvo najumestueje doseglo s tem, da se osnuje šola, v katerej se na podlagi praktičnih poskušenj in izdelovanja po navodu strokovnjaka — učitelja poučuje mladina in vadi od začetka samo nekoliko boljše blago izdelovati, kakor je bilo do Bedaj doma narejeno. Pozneje pa, ko se je že v tem utrdila, pa uči na podlagi risanja finejše, drage in lepše, pa tudi trdnejše izdelke narejati in sicer samo take stvari, katere se tudi sedaj izdelujejo, katere svet rabi in ee lahko prodajo. Zato ne bi taka šola nikdar konkurence Kočevskemu zavodu delala, niti delati mogla. Polje in smoter obeh šol sta si popolnoma različna.
Iz tega sledi, da za povzdigo obrti v naši dolini je treba v obeh obrtih samo takih strokovnjakov, ki hočejo na podlagi vzorcev in na podlagi risanja poučevati izročeno mladino — kako se izdelujejo lepši proizvodi, ne pa na podlagi kemije in kemičnih preiskovanj, ali pa samega predavanja — tako da bi učenci iz Sole domov přišedši sicer veliko vedeli ali dejansko ne znali najlažje stvari. To pa je tudi ob jednem dokaz, da se naši obrti ne bosta mogli nikakor in nikdar povzdigniti, ako bosta prišla potovalna učitelja v Ribniško dolino, ter nam nekoliko tednov — recimo — samo lepe reči pravila, potem pa zopet izginila. Se žalostneje se zna pripetiti, ako ne bodeta znala našega jezika in tukajšnjih razmer niti poznala ne bosta. Jasno ko beli dan je, ako nam hoče država pomagati in to temeljito pomagati , tedaj naj si izbere domačinca dva iz vsake stroke jednega iz naše doline, katera sta izobražena dovolj, da bosta mogla potem kot učitelja
prav in pametno poučevati, katera bodeta znala disciplino v šoli rzdržavati in tudi na podlagi risalna učiti. Ta dva naj pošlje na Dunaj t tehnologični muzej, tam bodeta dobila kmalu t jednem letu toliko izobražbe in temeljitostij vsak T svoji stroki, da bota tukajšnjim razmeram popolnoma zadostovala. Pouk, ki ga bodeta potem svojim učencem dajala, razširil se bode bliskoma po vsej dolini ; trgovci bodo pa za nas kraj iz-vedeh, da se tu dobro, pošteno in rabljivo leseno in lončeno blago izdeluje, naročali bodo za po-skušnjo in skorej se bode napravil promet. Da bi se to kmalu zgodilo in uresničilo, zato priporoča se tukajšnje prebivalstvo svojim slovenstím poslancem.	Iz „Nar."
O šolskem poslovanji.
Kmalo pričeli bomo novo šolsko leto na šolah v Novomeškem okraji. Kakor je postavno, ima pa šolska oblast pred začetkom šolskega leta zapisati vse otroke, ki so dolžni v šolo hoditi. Će kdo za šolo vgodnega otroka zapisovanju odtegne, ima biti kaznovan, bodisi z globo ali z zaporom. To pravi §. 18. postave 29. aprila 1873. leta.
Se pa li tudi vestno izpolnjuje ta postava? Da in ne! — Kjer je krajni šolski svet toliko zmožen, da zamore to storiti, bo gotovo tudi svojo dolžnost izpolnil ; a drugače je tam, kjer sta n. pr. samo gg. župnik in učitelj pisave zmožna, predsednik in drugi udje krajnega šolskega svèta pa ne, tam se navadno prvi stavek 18. točke ne izpolni in učitelj mora vse to sam izgotoviti.
Primeri se pa večkrat, da stariši tega ali onega otroka niso vpisali, da! še celo po večkratnem opominu ne; mar se more takim stari-šem prizanesti? — Potem pač ne! In kaka jeza,
zagotovlja bližnja Opatija vspešen razvoj in napredek. Lepo beljene hiše pořádané so tikoma ob straneh ceste, ki je ob enem glavni trg Vo-loskega. "Večji del mesta leži pod cesto dol do obrežja. Volosko ima raalo luko za barke in Čolne ribčev, kjer se vsak čas tudi sušijo velike ribje mreže. V Voloskem je sedež c. kr. uradov, kakor okrajnega glavarstva, okrajne sodnije, davkarije, carinskega urada, pošte in telegraiične postaje. Blizo v sredi mestica stoji nad cesto lepa cerkev sv. Ane, ki ima dva z bakrom krita stolpa ; malo naprej pa je kapelica sv. Roka. Cerkveno službo opravljata dva duhovnika, župnik in kaplan. Ljudska šola Je enorazredna ter ločena za dečke in deklice. Slednjič poduČujejo usmiljene sestre, kterih samostan je poleg cerkve sv. Ane.
Ravno na dan mojega prihoda bilo je Volosko lepo okrašeno s zastavami. Kakor sem kmalo poizvedel, veljala je ta praznična obleka
nekojim udeležencem higijeničnega kongresa (zdravniškega zborovanja) na Dunaji, ki so prišli ogledovati zdravišče Opatijo. Mimogredé naj omenim, da ni bilo v celem Voloskem o tej priliki nijedne narodne slovanske zastave razobešene, dasiravno so njega prebivalci istrsko-brvaški mejaši. To pa na izrecno povelje tukajšnjega okrajnega glavarja^ kakor se mi je pravilo. Žalibože! Prebivalci Vo-loskega so gledé narodnosti silno teptani. Šolstvo je tukaj Bkrajuo revno. Celo Volosko z bližnjo okolico vred ima le eno edino enorazredno ljudsko šolo, v kateri se poučuje po večjem italijansko in se naša mladež kar šiloma potujčuje. Prej ali slej se bode Volosko popolnem potujčilo z drznimi Lahi in denarnimi Nemci. Slovana pa Čaka tukaj le tužna prihodnost zbog njegove revščine in poštenosti ! Pa dovolj o tem !
(Eooec Bledi.)
TČasi tudi sovraštvo do učitelja, ako morajo taki zardkrneži kazen plačati. Ker piše navadno učitelj zamude šolskih dni, meni maraikateri, da je on kriv i da ga je on zapisal zató, da bode kaznovan. Učitelj stori to, ker mora, ker hoče svojemu bližnjemu dobro. Vsaj so maraikateri stariši zato še celo hvaležni kasneje, ko uvidijo, da postavi ne morejo nasprotovati, in da šolski poduk nji-hovej deci v resnici koristi.
Predragi stariši! Ne odtegujte torej otrok ěolBkemu vpisovanju ; pošiljajte radi in redno svojo deco T šolo, kjer se vadi veliko lepih in preko-ristnih naukov, da se ne bodete budovali nad svojimi učitelji, kateri vam vsigdar le dobro voščijo in storiti hočejo, in da ne bodete kaznovani!
Vprašal sem poprej: Ali se točka 18. te postave vestno izpolnjuje? — vprašal bi še: ali pa tudi veže ta postava vsakega za Šolo sposobnega otroka? — Tu se sme reči: da, vsakega razun onih, kateri so telesno ali dušno poškodovani ; pa še teh naj stariši ne puste brez poduka. Ako jih ne morejo nikamor v Šolo poslati, naj jih doma poduřujejo kolikor vedo in znajo, naj povprašajo svojega uiitelja, kaj storiti o takej priložnosti, dal jim bo gotovo dober svèt.
Obiskujejo pa razun teh otrok v istini vsi drugi? — Ne! — Ne bom na dolgo in široko razpravljal, kateri otroci ne obiskujejo šole in zakaj ne; le ene hočem izmed teh izvzeti, katerim je poduk tako silno potreben in ti so ciganski otroci. Bolj potreben jim je poduk, ko otrokom, ki so črez uro oddaljeni od šole, katere zaradi prevelike oddaljenosti ne moremo siliti v Šolo, a vendar dostikrat pridejo, in če tudi ne, vsaj jih ljubeifa mati vadi v verskih resnicah, da postanejo vsaj pravi kristjani. Je li to tudi pri ciganih? Kako vzgojajo oni svojo mladež? — To ti je, dragi bralec gotovo znano. Cigan misU, da ne potrebuje znanja kraanskega nauka. On ne pozna božjih zapovedi ; ne ve kaj se pravi : posvečuj praznik, ne ubijaj, ne kradi itd. ~ PaČ prav bi bilo, da bi višje oblasti i za to skrbele, da bi i ta zarod šolske postave tako izpolnjeval, kakor jih drugi občani spolnujejo. Seveda bi bilo to delo težavno, pa bi se vsaj s časoma priveli otroci do delavnosti; tako bi se zatrl ta rod, ali bolj prav njihova grda navada.
Dobro bi bilo tedaj, da bi morali tudi cigani izpolnovati druge, kakor šolske postave. Potem bi smeli upati, da vzraste iz mlajših po dobri vzgoji zarod, kateri bode boljše spoznaval, kaj je prav in kaj ni prav. Bo podučen v kršanskem nauku in se tudi po njem ravnal; bo delaven in ne malomaren itd. ; bo toraj ljudstvu tako priljubljen, kakor je sedaj zoprn. Kako bi se to najlažje izpeljalo, v to je pač treba pravega premisleka.	— 1.
Resna beseda o sadjarskej iu vinorej-skej šoli na Grmu.
z velicimi žrtvami in po velicem trudu se je osnovala vino-in sadjerejska šola v Grmu, namenjena v provspeh kmetijstva posebno na Dolenjskem.
Da je mogoče tudi kmečkim sinovom izuriti se na tej ěoli za kmetijstvo, je veleslavni deželni zbor dovolil več tistanov. Od teh jih je veleslavni kranjski deželni odbor za prihodnje Šolsko leto razpisal 5 za kmečke sinove; a po dopisu veleslavnega deželnega odbora 7 oktobra 1887 št. 6937 so se le štiri prošnjiki oglasili, med temi samo eden iz Dolenjske.
Ne da se dvomiti, da je temu kriva ne aamo nebrižnost kmečkega ljudstva na .Dolenjskem, ampak tudi nevednost ljudstva, ki deloma ne zua brati, deloma nima pravega poduka. Kdor pozna kmetijske razmere na Dolenjskem bode pritrdil, da je omenjena šola za zboljšaoje kmetijstva na Dolenjskem silno važua, kar so očitao tudi priznavali odJični udje duhoveustva.
Ako se pa doleujsko ljudstvo za to šolo ne bode več zanimalo, se je bati, da se Jej podpora ministerstva in dežele odvzame in šola kam drugam preseli, kar bi bilo na veliko kvar celej Dolenjskej,
Podpisana kmetijska poddruinica se toraj nadja, da bodo velečastiti duhovni, ki slove po svojem domoljubji, in ki najbolj uplivajo na kmečko ljudstvo, radovoljno podpirali podpisano kme-lijsko poddružnico, da se oglasi vsako leto in posebno letos prav veliko prošnjikov za omenjene vstanove. Treba je le dokazati s krstnim listom, da je dotični prošnjik 15 do 17 let star in s šolskim spričevalom, da je ljudsko šolo dovršil in spričevalom občine, da je kmetovalca sin,
Grospodom duhovnom so znane rodbinske in druge razmere kmetovalcev ; zatorej so pač v prvi vrsti poklicani, da nagovarjajo stariše, ki imajo za sprejem v to šolo sposobnih sinov, da jih pošljejo v to šolo. Gotovo pa vsak častitili duhovnov, katerega srce gori za blagor kmetijskega ljudstva, spolnuje svojo sveto dolžnost, ako saj iz lece blagovoli naznaniti svojim faranom, da so razpisane vstanove za kmetovalcem jako potrebni poduk v kmetijstvu na vinarski in sadjerejski šoU v Grmu, in da je v ta nameu treba uložiti prošnje na velesl. dežel, odbor. Z odličnim spoštovanjem Poddružnica c. kr. kmet. družbe r Novem mestu.
Kaj je novega po avstrijskem cesarstvu?
Državni zbor se je sešel II prêt. m. Pričakovati je, da bodo v njem hudi boji zlasti za volj ministra Gauča, ki je razpustil eno slovensko in več čeških srednjih šol. Precj v prvej seji je
vlado zaradi tega ostro prijel Češki poslaaec in voditelj liieger. Ako nam Poljaki ostanejo zvesti, bode moral paâ Gauč pobrati svoja kopita ter iti, ako se nam pa izneverijo, potem res ne vemo, kako se bode razmotala štrena. Videti je, da Grauču precej prede, kajti odpustil je 4 nemške professorje na Češkem, ker^se niso naučili ieškega jezika, češ, da bode s t^m Čehe potolažil — toda mož se pač moti!
Nekteri česki poslanci mislijo osnovati v državnem zboru slovanski klab, ki bi se naj bolj resno potegoval za pravice Slovanom, kakor se je to doslej godilo. Pristopili bi naj mu vsi Slovani torej tudi Slovenci. Bode li iz te moke kmb, ali ne, tega danes še ne raoramf) povedati. Dobro bi bilo pač, ako nam potem pošteni Nemci ne obrnejo hrbta.
Minister Gailč dela zopet nove naklepe: v latinske šole hoČe vpeljati učenje risanja iz francoskega jezika; — šole pa naj bi trpele mesto 8 celih 9 let! To je: bogatin, grof, baron, jud— ti se uči, bodi gospod! kmet, ti pa ostani pri motiki, kajti tolicili stroškov za šolo kmet ne bode zmagal.
Kaj je novega po širokem svetu?
Na Srbskem je bila cela banda, ki je ponarejala ondašnji papirnati denar. Sedaj se je posrečilo, da jih je policija zasačila; bili so ljudje Srbi iz naše Avstrije.
Na Bolgarskem so imeli volitve za državni zbor. Zvoljeni so sploh možje vladi prijazni; ali to nikakor ni čudo, ako pomislimo, da je vlada napela vse žilje, da je zmagala, kjer bajonet varuje volitev — tamo pač ni prostosti! In taka je bila na Bolgarskem. Taka volitev in tako izvoljeni poslanci pač ne bodo obvarovali novega kneza !
Italijanski minister Crispi je potoval k nemškemu kaucelarju Bismarku. Pogovarjala sta se imenitne reči ; toda kaj je bilo, se ngiblje. Francoze to strašno jezi, ker se bojé, da se Lahi bližajo Nemčiji, ktero oni sovražijo iz cele duše.
Na Francoskem je general Kafarela preskrboval za denar, v zvezi z nekteritai drugimi za denar bogatašem imenitne redove. Zasačili so ga, kar je izbudilo med Francozi veliko nevoljo.
V državi Nlaroko, ki je severo-zahodnej Afriki, nasproti Španjskej, je saltan močno nevarno zbolel. Bojé se, da vsled smrti vtegnejo nastati nemiri. Spanjci in Francozi so pripravljeni, đa jih zabranijo.
Piše se nam:
iz Novega mesta. — Vsem našim čitateljem gotovo še ni znano, da si je naša novomeška čitalnica omislila jako lep gledališk oder, komur
ga na Kranjskem ni para, tndi v Ljubljani ne.
bolj ko to pa mora pak vsakega Novomešč&na veseliti, da so se našli gospodje, goapé in gospo-dičine, ki jim ni žal ne za trud, ne za čaa, celo za denar ne, samo da nam pripravijo kak vasel večer, h kteremu pa tudi deremo vsi, če nam je le količkaj mogoče. Zadnjo nedeljo 9. oktobra pak so prišli celo tudi ljudje iz okolice v čitalnico, komur pak se saveda ni Čuditi, kajti tri društva, Čitalnica, pevsko društvo in Sokol so praznovali god našega presvitlega cesarja.
Dolenjsko pevsko društvo je že preveč znano, da bi nam bilo treba še posebej zatrjevati, da je krasno pelo cesarsko pesem in „Uzor", „SokoP se nam je prvikrat pri luči pokazal, ter nas preveril, da je povsod mojster, naj se li akazuje pri belem dnevu ali bengaličnem ognju. Najdalj Časa pa nas je zabavala ta večer Čitalnica z lepo domačo igro „V Ljubljano jo dajmo!" — Nikoli še nismo Šli iz Čitalnice, da ne bi bili hvalili naših izvrstnih igralcev in igralk, toda to pot smo res v zadregi, če jih moremo tako pohvaliti kakor zaslužijo. Ali ni bU ta Gašpar Srebrin, ki ga je igral g. Rajer, res čverst, postaven ia zraven tudi bahačast kranjsk kmet, kakor so časih živeli pri nas? Zdaj že počasi izmirajo take stare korenine. In taki fantje, kakor je bil Pavle (g. trgovec Virant), — saj se je človeku srce smejalo, dokler ga je videl uganjati svoje nedolžne šale s staro deklo Nežo, ki jo je gospica Cirila Razpetova tako mojstrsko igrala, da prav lahko vpraša, kje se ji jednaka dobi, da bi se poskusila z njo. In t» Ijubeznjivi par, Mirko in Marica (g. drd. Rosina in gspc. Seidl-ova), sta posnemala tako naravno čute ljubečih mlađih src, da smo videli marsikaterega poslušalca do solz ganjenega. Nikakor p& ne smemo pozabiti Rotije, ki je bila v rokah iz-vežbane igralke gospe Schulz-ove, ki je jeden najtrdnejših in najbolj zanesljivih stebrov našega odra.
Gospodje igralci in igralke! Hvala Vam za tako prijeten večer; hvalo Vam ve čitalnica za vaše narodno navdušenje, kajti njeni dohodki se z Vašim požrtvovalnim trudom množé od predstave do predstave; sicer smo tudi. mi slišali godrnjati, zakaj se ne trudite vse dolge večere po celih štir-najst dni, samo, da bi nekateri med nami, ki si ne vedo na drug način pregnjati dolzega Časa, ne da bi plačali vstopnino, se kratkočasili na stroške našega truda ; toda bodite preverjeni, če tudi ti isostanejo, čitalnica bode še vedno napolnjena.
Iz Šent Jerneja 13. sept. — V 18. št. „Dol. Not." je bilo naznanjeno, da bo v torek
Malem Šmarnu" blagoslovljena nova cerkev sv. Nikolaja na Gorjancih. Namenil sem se nekaj sporočati o tej slovesnosti. Vsa župnija se je že več let veselila današnjega dneva, in ga težko pričakovala. In to po vsi pravici; kajti
lepo cerkev imeti je čast in ponos za vsacega dušnega pastirja, posebno pa še tudi za tarana.
Naaa velika fara, ki keje iez 5 tisoč đo§, ima že dvanajst podružnic imela jih je pa poprej petindvajset, in ta nova je sedaj trinajsta. —
Leta 1838 je bila neki zadnjič brana sv. maša od ranjcega gospoda Kajetana Huber, kaplana v St. Jerneji, ker so se bili oštirji z da-caiji ali Bnancarji stepli zaradi daca na Gorjancih, ter se je cerkev zaprla in ni bilo več sv. ina§a. Stari ljudje pripovedujejo, da je bil potem tako strašen polom in vihar, da je drevesa podiralo in voda drla strašansko iz Grorjanc itd. V teku časa, ko ni nobeden cerkve popravljal, je razpala in se podrla. — Ljudstvo je tarnalo, da so zaradi tega zopet povodnji, nalivi, nevihte, hude ure itd., ker ni cerkve na Gorjancih.
Leta 1877 meseca novembra so zopet Ljubljanski knezožkof ua prošnjo tukajšnjega gosp. župnika in župljanov dovolili, da se ca onem mestu sozida po priloženem obrisu crkev av. Nikolaja na čast.
Ker pa ni bilo denarja, jeli so mile darove v žita, vinu in denarju pobirati po fari, ter so raiîjki gosp. Karol Kuđež vse to shranjevali, in tudi vodili z dovoljenjem in modrim vodstvom g. župnika Jan. Ev. Vovka stavbo ali gradbo nove podružnice. — Počasi je slo delo naprej j komaj ifomaj se je pod streho spravilo, ter pustilo nekaj let počivati, stalo je do takrat čez trinaist sto goldinarjev. Ljudje so tarnali, in še morebiti mislili, da se bode kedo usmilil in dodelal hišo Božjo, ali ni se hotelo. — Po snirti blagega Rn-deža, se je poprijel dela posestnik Anton Miklav-čič po domače „Drnuoen" iz Loke, in je toliko dogotovil cerkev, da je bilo mogofe jo danes blagosloviti. čez dva tisoč goldinarjev je porabil brez njegovega truda, vožnje in drugih reči. — Ko ae je »aziianilo po farali v okolici in se povabili častiti gospodje sosodi, bila je velika priprava za olepšavo cerkve; in tudi doma za sv. Miklavža. — V torek zjutraj bila je v Št. Jerneji ob 5. uri zjutraj sv. masa z blagoslovom. Potem ao šli ljudje v procesiji z gosp. kaplanom Jan Negode-tom. Nesli so fantje svetinje v kamen vdelane, na katerem se bode maševalo v cerkvi sv. Nikolaja ra Gorjancih in pa podobo sv. Nikolaja, ki bo v velikem altaiju — vso ovenčano na nosilih.	(Dalje sledi.)
V Žužemberku 21. sept. — Reči Tam moram, da kar berem v cenjenem Vašem listu („DoL Nov." št. 18.) o naših gostilničarjih i gostih, mi je jako jako dopalo, ker to je gola resnica. — Želeti bi bilo, ko bi kedo tudi kaj enacega od zavarovalnih družtev napisal, namreč : da bi se ljudstvu nasvetovalo, da naj se rajše pri domačem zavodu zavarujejo kakor pri tujih
kakor — ogerskih, laških itd, pri katerih se gotovo tudi kaki judje redé. Edini domači in narodni zavod je le banka „Slavija" — torej vredna, da se vsakteremu priporoča. ^Slavija je vže dosti za naredne stvari darovala, —
Iz Rudolfovega. — Vinska letina je letos sploh dobra, da večinoma prav dobra. Okoli mesta se ljudje povsod hvalijo z dohro beratvijo. Grozdje je zadnji čas lepo dozorelo. Enako dobre vesti čujemo iz Kostanjevice, sv. Križa itd. Žali Bog, da je pa doli v mnozih goricah trtna uš uže končala vse vinstvo. Na Belokranjskem sem bil sam ter se prepričal, da so dobili ondi izvrstno kapljico in v tako obilej meri, da poprej uže dolgo ne. Da hi božji dar paČ tudi vživali pametno, varčno — ter ga spravili v denar, ne pa brez potrebe potratili! Nekteri res tega ne znajo!
DomaCè vesti
(Za drž. pravdnika) v Novem mestu je imenovan gosp. Eajmund Schwinger.
(Živinozdravnik) gospod Lesar v Črnomlju je imenovan za c. kr. živinoidravnika v Dalmaciji.
{G. Dr. Dragotin Treo) iz znane dolenjske obitelji ostavil je državno službo in vstopil kot koncipijent pri Dr. Josipu Rosina v Rudolfovým. —
(Novo mašo) je imel 9. t. m. kapucin Č. g. Vakselj v Leskovcu pri Krškem.
(Umrl) je v Trehjem sodnijski pristav g. Jos. Rozina.
(Pridiga na Gorjancih) o prihki bla-goslovljenja cerkve sv. Nikolaja dne 13. sept, je v tisku na svitlo prišla, v kar je gospod govornik iz prijaznosti dovolil. — Dobiva se pri založniku Jan. Krajcu za 5 kr.
(Jagode) prinesel je gospod nadgeometer Mendlik iz Gorjarcev; to je za sredi oktobra meseca kaj redkega. Přetečeno sredo zjutraj pa so bili Gorjauci že s snegom pobeljeni.
(Kupčija s sadjem) je bila letos jako Živahna, žal, da so jabolka tako slabo obrodila na Kranjskem, Cona kislim otřesením jabolkom za mošt je do gold. Namizno sadje je primerno dražje. DomaČ trgovec s sadjem gospod V. Rohrman iz Ljubljane Šel je osebno v Stutgart na Virtemberško, da ostane tam za čas letošnje kupčije s sadjem.
(Vino letošnje), katerega se je obilo pridelalo, je dobra kapljica, nekako tako kakor lansko. Cena moštu se še ni določila.
fLicitacija) za zgradbo šolskega poslopja za štirirazrednico v Metliki vršila se bode dne 29. oktobra t. 1. ob 10. uri zjutraj v pisarni mestnega županstva v Metliki. Vse delo cenjeno
je na 26911 gld. 23 kr. in se bode le enemu samemu poduzetniku oddalo. Kdor lioíe licitirati, vložiti mora vadij 2700 gld, in sicer v gotovim denarji ali t državnih obligacijah preračunjenih po dnevni vrednostji ali pa tudi v knjižicah kake hranilnice ali posojilnice. Sprejemali se bodo pa tudi oferti, ako bodo z vadijem vred pravočasno dospeli T roke licitacijske komisije,
Licitacijski pogoji, proračuni in stavbeni na-irti leže pri c. kr. okraj. Šol. svetu v Crnomlji, kjer si jih zamore vsakteri med uradnimi urami ogledati.
(Premiranje konj) bilo je v Ribnici 5, septembra. Prignali so 10 kobil z žrebeti,
9	kobil brez žrebet in 11 žrebef. Za kobile % žrebeti so dobili premije: Nace Mrhar iz Prigo-rice 40 glđ. ; Štefan Bamberger iz Ribnice 25 glđ. ; Jakob Lavrenčič iz Sodražice 20 gld.; Štefan Ho-nigmann iz Srednje vasi 20 gld. ; Fran Urbančič iz GlaŽute 15 gld.; Matija Pere iz Kovlerjev srebrno «svetinjo, Gustav Stuhec iz Kočevja srebrno svetinjo. Za kobile brez žrebet ; Jurij Mi-hič iz Kovlerjev 30 gld.; Jurij Lesar iz Kobai^a 20 gld,; Josip Konig iz Gornje vasi 15 gld.: Štefan Hooigmann iz Srednje vasi srebrno svetinjo, Josip Campa iz ZlebiČa srebrno svetinjo. Za žrebeta: Matija Pere iz Mosvalđa 10 gld.; Josip Hônigmann iz Kovlerjev 10 gld.; Štefan Petelin iz Velicih Poljan 10 gld.; Anton Arko iz Ribnice srebrno svetinjo, Fran Podboj iz Ribnice srebrno svetinjo. V Št Jarněji bilo je premiranje 7. septembra. Prignali so 32 kobil z žrebeti, 13 kobil brez žrebet in 26 žrebet. Premije so dobili za kobile z žrebeti : Matija Venner iz Zaboršta 40 gld. ; Fran Eršte iz Dolenje nemške vasi 25 gld. ; Anton Planinšek iz Mirne 20 glđ. ; Anton Majselj iz St. Jerneja 20 gld. ; Anton Prijatelj iz Rakovnika 15 gld.; Janez Kršin iz Go-renjega Gradišča srebrno svetinjo, Julija Rudež iz Gracarjevega turna srebrno svetinjo. Za kobile brez žrebet: Anton Majselj iz Št. Jarneja 30 gld.; Janez Dvornik iz Krške vasi 20 gld.; Janez Globenek iz Stare vasi 15 gld. ; Janez Mfycen iz Št. Janža srebrno svetinjo. Anton Barberič iz čadreža srebrno svetinjo. Za žrebeta: Anton Straus iz Kostanjevice 10 gld.; Josip GriČar iz Maíenc 10 gld.; Jarez Marinšek iz Cerkljan 10 gld.; Fran Recelj iz Prekopa
10	gld. ; Viktor Jombart iz Klevevža srebrno svetinja; Marija Tavčar srebrno svetinjo.
*	(Prijatelji cvetlic) bo v nekem nemškem meetu darovali revnim delavskim družinam cvetlice in jim malo darila obljabujejo, ako bodo posebno skrbno jih gleštali.
*(Da se odvrne krvotok goveji Živini,) to je, da se ubrani, da živina ne sči krvi, priporoča 86 Kveplena kislina (bndiievo olje). Majhna žličie» žveplene kisline se vitje v bokal vode in s tako oki-Banc vodo »e vsak dan po leti okiss krma. O hnđi vročini taka okisana voda, 8 krmo pomešana, tudi dobro deje prašičem.
*	(Da se ne zadali živina,) kadar ji v grla zastane kaka jed, priporoča neki skaèen kmetovalec nabrisigati živini v nSesi mrzle vode. Vsled tega otrega žival z glavo in največkrat tako sama odpravi napotek iz grla.
*	(Žganje je strop). V njem je olkobol ki človeka zelo draži, posebno zvečer, ko bi imel naj bolj počivati. Varajte se tega strupa 1 Krajcarje, katere v šnopearijo nosite, vzamejo Vam in Vašim otrokom brano in veselje. Obogatel bo krčmar, Vi pa obožali. Računimo, koliko Vam žganje vsaki dan ia vsako leto odvzame:
Kdor vsak dan sam ali s svojo dražino za & kr. žganja popije, izda na leto 18 gld. 25 kr. Kdor 10 kr,, 36 gld. 50 kr.; kdor 20 kr,, 73 gld.; kdor 30 kr., 109 gld. 50 kr. — Soseska, v kateri 100 mož žganje pije, izdajo toiiko: Če vsak le za 5 kr. žganja pije, znese na leto 1825 gld., za 10 kr. 2650 gld., za 20 kr. 7300 gid., za 30 kr. 10.950 gld. Koliko bi lahko soseske s temi tisoč gold, dobrega storile, ko bi 100 mož odvadilo se te grde in škodljive navade '
Smešnlci.
Pride neki vojak na odpust. Sosed ga prosi, naj mu pride pomagat seno kosit. Za kosilo prinese žena delavcem, katerih je bilo kakšnih dvanajst, ričet in zelje. Ko že nekaj časa hlastno jedó, zapazi naš soldat dobro rejenega kebra, ki se po skledi premetava, potegne ga rahlo iz oje ter položi na mizo. Drugi kosci, ko to zapazijo, vai žlice odložijo. Vojak jih pa debelo pogleda ter reče: „No, če se vam za malo zdi, da sem kebra veo vzel, ga pa zopet oaza) denem", ter ga tresfSi v riČet. Od zdaj zanaprej gospodar pač oi več na delo vzel tega nrlaobarja.
Znamenit orglar je bil po sv. maši obče pohvaljen, ker je prav lepo igral. Pride pa k ujemn tudi mož, ki mu je mehove vlekel, si menca roke ter pravi: „Kaj ne gospod, danes sva pa dobro napravila!" Orglar mu pa jezno zavrne: „Kaj boš ti napravil, to sem jaz sam oapravil!" ~ Dragokrat, ko orglar zopet zbira mile glasove na orgle, spusti oaeokrat mož meh io lepa igra je utihnila, brez da bi «čen orglar mogel si pomagati. Pride tedaj zopet k njemn mož ter ga vpraša, veselo se smejajc: „No, gospod, kdo je dobro igral, vi sami ali obadva?!"
RaKiie vesti.
* (NajveĚ papirja) porabijo ljudje na Angleškem, potem v Severni Ameriki, potlej na "Hem-skem, potem na Francoskem Avstriji, Italiji. Dosta manj se ga porabi oa Španskem, Ruskem itd. Ali ni to znamenje večje in manjše omike?
V ffiBsecu septemb. v Novomesto vra&ujoËa »s pisma:
Franca Belle, Triesî — Marija Kerchin, Kamnik — John Kastelio, Nord-America — Freid Dragins, Nord-America — Franz Šinkovo, Nord-America — Valentin Grilc, Ljnbljani — Alois Maček, Ljubljani Josei Bevc, 9t. Peter — Anton Smrekar, Nord-America — Jernej Zupančič, Leibnitz — Josef Schober, Nord-America -- Kari Zagore, Kaposvar — Neža Novak, Trat — Justine Gratzer, Looo p. r. — Marija
Aotončič, Šentjernej — Johann Koluai, Villach — Z. K. Z., 9904 Wien p- r. — Matija Tekave, Cirk-mes — Greorg v- Szemere, Bndapest — Gregor Be-ker, Ljubljana — Neža Bojane, ćmomelj — Frane Plesnik, Nova gora — Jožeia Božič, Banjaluka.
Ustnica uredništva.
Mik. Drag. St Louis Amerika: PlaSaDO imate do meseca marca 1833.
V Brunerjevi gostilni
se toři pravi sladki
Priseka r
liter po 44 fer. [iio-x]
OskrbništTO TVamtoolđove graSćine Hmclnik nazĐasja, da prodaja pravi [103-3]
Štajerski Črni gorski OTes,
ki tehta 52 kil hektoliter, po 6 gld. 100 kil.
Žitna cena v Novem mestu 10. oktobra 1887.
Domače pšenice mernik 2 gld. — kr.^ Debelač«
řomze) 1 gld. 40 ki., Soriiee 1 gld. 40 kr., Rži gld. 30 kr., Ječmena 1 gld. 20 kr., Ajde 1 gld. 40 kr., Ovsa 65 kr., Krcmpirja 70 kr.
Leterijske srečke. Gradec 1. oktobra 84 61 74 52 32 Trat 8. oktobra	82 76 59 25 29
Za hiâo katoliške družbe rokodelskih pomočnikov v Rudolfovem so darovali:
Gg. Fran Mekiaec, kaplan 2 gld,, Jakob Pi^ličar, župnik 16 Sfld,, B. Bartol, župnik v p. 50 gld , Mih. Saje, župnik 3 gld., mil. g. proSt P. Urh 100 gld., neimeiinvan gospod iz SOTCga meata 30 gld., g. A. ŠiinkoTec, kaplan 20 gld., g. J, Konig, žnpnik 5 gld.
P. n.
ZapnBtivši Belokrajno, in ker mi zatad pomanjkanja časa ni bilo mogoče ae povsod posloviti, volim ta pot, meni izkazano vsestransko prijateljstvo se zahvaliti vsem Beiokrsnjcem, posebno pa vrlim Ćmomaljcem, žagctovljaje jih, da se bodem tndi onkraj Gorjancev zmeraj prijetno spoininial lepib časov mojega petletnega službovanja v mili Dolenjskej.
Na zdar!
Arthur Folakowsky,
[I06]	(t. kr. živindidravuik.
Črn omel), 3. septembra 1887.
V prođajalnico z mešanim blagom sprejme se
taki iiceiiec,
kateri je lepega vedenja in je vsaj en razred gimnazije ali realke doveršil. — Kje? pové uredništvo j,DolenÍHkih Novic".	[10B]
nrar v EudolfOTem, priporoča
^ avojo lalogo raznovrstnih natančno reguliranih ^ žepnih ur, francoske in amerikanske buditelle, ure 2 nihalom, stenske ure itd.
(fl^ Poprave 86 izvrmjcjo po jako nizki S Ê ceni, natančno in pod poroštvom. [107J
„Koroške bukvice".
Miha: Jutri je nedelja, bo pa spet dolg Čas! V gostilnieo ne maiam iti, kjer pijanci vpijejo in razsajajo; doma pa tndi ne vem kaj početi.
J'aka: Zakaj se pa ne naroČiš ua „Koroške bnkvice" ? Tam najdeš tako lepo branje: pripovedke, pesmice, smešniee, povesti, zgodovinske črtice, gospodarske poduke itd. Če boa to bral, ti gotovo ne bo dolg cas.
M i b a : Pa je huda za denar ; to bo gotiivo draga reč?
Jaka: Kaj bo drago? Vsaki mesec pridejo ene bnkvice in veljajo 10 kr. Vsake Šeatice pa ne boš posebej pošiljal ; zato poilji 60 kr., pa imaš plačano za šest enopiËev ali za pol leta.
Mibar Kje se pa tiskajo te bukvice?
Jaka: Tisliajo ae zdaj pri g. Krajcu v Novem uiestn; denar moreš pa le v Celovec poslati na pisatelja Filipa Haderiapa, klie m treba priataviti, saj ga pismonosei tako poznajo.
Miha: Bom pa poskusil. Saj je rea bolj pametno, kaj lepega brati, kakor denar zapiti. Kar danes zapijem, jutri nimam več; bukvice pa oatanoja in jib še driigim îftbko posodim.
Jaka: Še iez 10 let jih boš rad hral; taka reč ne zastara.	[07—3]
Franc Kastelic
T Novoinestn pred mostom, priporoča obilno zalogo	[109-1]
nagrobnih križev,
kteri so ravno dosii iii so po nizki ceni.
za leto 1888,
slovenski in nemški, je izisel v tiskarni I, KraJca v Novem mestu.
Cena 25 krajeaijeT.
Odj;ov«rui urednik, izdajatelj in laloînîk J. Krajec.
KoromMto. — I^atimil J. Erftje«.