UL ann gu je i. : Pozderčcva, stara sta sedela na podoknih. Ocl časa do časa je katcri sprcgovoril kako besedo, potcm pa .«ta sppt molčala. šlo jc za važno stvar, zaradi tcga pogovor ni bil lalick. 1 Po daljšem presledku je stari nckam olajžano sprcgovoril: % »Imam ga!« Žona ga jc začudeno pogledala in vprašala: »Kaj imaš?« >Foskns bova napravila!« Ł¦ Žena ga ja šc bolj začudeno pogledala. f »Kal; poskus?« f »Dobro veš, kako Jjubi' sorodniki prežijo na. dediščino. Kcr. nimava otrok, bova morala 'sapustiti poseslvo rcs kakcmu sorodnikn. Izbrala bova sevcda najbolj vrcdncga. In sedaj .bova naredila poskus, da sc bo pokazalo, ka^teri bo najboljši.« I; »Kako pa bova to naredila?« i >V poštev pridejo sevcda lc najbližji sorodniki, in sicer bratova družina ter Slamarjevi in Grahovi. Vsi troji imajo po več otrok.« »In kaj misli.š storiti?« »Na videz bova vzela v službo najprej bratovega najslarejšega sina Jcžcta, potem Slair.arjcvcga najstarejšega in nazadnje Grahovega nnjstarejšega sina. Medtcm bova vsakega opazovala in kateri bo najboljši, tistemu bova zapustila imetje.« ; Stara je zadovoljno prikimala. Zakonca sta bila tako zalopljena v pogovor, da nista opazila fanta, ki se je že prej približal hiši in za bczgovim grmom napcto prisluškoval. Ko je slišal. za kaj gre, sc je hudomušno nasmehnil. Nekaj časa je še napenjal ušesa, a ker ni slišal nič posebnega, je previdno smuknil za hišo in hitel do stcze, ki jc od drngc strani vodila k Pozderčevim. Ko je bil za kakih sto korakov oddaljen, je spet zavil proti hiši. Spotoma je glasno žvižgal, da bi stara opozoril nase. Pozderčeva sta res zaslišala žvižganje in pogledala proti stezi. »Glej, glej, kdo prihaja!« je spregovorila stara. »Križ božji, ravno Grahov Lojz!« je začudeno odvrnil stari. ¦ Mladenič se jc medtem približal hiši. ' »Dober dan, dedck in babica!« je veselo pozdravil. »Prinesel sem vama grudo masla in nckaj .iajc. Mati vama pošiljajo in vama voščijo dcber tek. Rekli so tudi, da kar sporočita, ko bosta kaj potrebovala ... Pa zbogom! Takoj moram dalje, ker grem kupovat bika.« ' Ne da bi počakal na odgovor, jo je mahnil dalje. Žvižgal si je, kakor da bi šel v cgledc. Za ovinkom so jc ustavil, 3 palico zaprctil proti Pozderoevim in vcsclo dejal: >Jaz vama bom poskus poštcno zasolil. Stara skopuha, vidcla bosta, s kom imata opravka. Čcz lcto dni bom jaz gospodaril pri Pozderčevih.« Ko bi Pozdcrčcva vcdcla za fantove misli, nc bi bila njcgovega daru tako vesela. Vsa raznežena sta hvalila Grahove. »To je vcndar lepo od sestre, da nama je poslala mosla in jajc!« jc hvalil stari Pozdercc. »Res je!« je prikimala žena. »Kaj, če bi z Lojzom najprej poskusila?« »To ne gre!« je odkimal njož. »Najprej morava vzeti na dom bratovega najstarejšega, potem Slamarjevega Miho, ker je sin starejše scstre, in šele nazadnje pride na vrsto Lojz. Le naj gre vse lepo po vrsti, da ne bo kake zamere.« 2. Pozderec se je že naslednji dan oglasil pri bratu, ki je bil oženjen v sosedni vasi. Vsa družina ga je z začudenjem sprejela. Stari se ni zmenil za začudene poglede, ampak je kar brez uvoda začel: »Ali bi mi hoteli dati v sluabo Jožeta. Saj veste, človek se stara in je vesel, če ima koga izmed domačih poleg sebe.« Brat je pomembno pogledal ženo, nato pa dejal: »Seveda! Prav radi! Mi imamo dovolj delavcev in bomo Jožeta lahko pogrešali.« »Saj ne bo zastonj!« je rekel Pozderec in je pri tem mislil na poskus. »No, ta bi bila lepa, če bi za to zahtevali kako plačilo!« je odvrnil brat. »To bi bila sramota, če bi za to majhno uslugo zahtevali plačilo.« Nato se je obrnil k sinu in mu rekel: »Jože, le glej. da boš priden in skrben, kakor da bi bilo vse tvoje.« Brat je pri tem mislil na lepo Pozderčevo posestvo in je že videl svojega Jožeta kot novega gospodarja. Za poskus seveda ni vedel. Ko je Pozderec odšel z Jožetom, je veselo poskočil in tako zaukal, da je odmevalo po vsej hiši... Jože je bil že štiri tedne pri Pozderčevih in je pridno pomagal pri žetvi. Nekega dne je sedel z velikim hlapcem na polju. Malicala sta: jedla kruh in praznila vrč, v katerem je bila pijača. »Jože,« je začel hlaipcc, »ti si zadel terno. Kmalu bcš goapodar pri Pozderčevih. Ali si »Čcmu bi 8c vcselil?« jc odvrnil Jože, »Tako veliko poHoatvo jc za človeka veliko brcmc« »To ,jc rcs! č'c bi jaz podndoval tako po.sestvo, bi ga kar prodal in ai z dcnarjcm u.stvaril prijelno življcnje ... Jaz bi že tako naredil.« »Ali misliš, da bom jaz tak norcc, da sc bom mučil? Čc rcs postancm gospodar, bo mojcga kmclovanja prvo uro koncc. Kakih šeststo lisoč dinarjcv gotovo dobim za posnstvo in 3 tcm dcnarjcm bom lahko igrai j;ospoda ...« Jožctova usoda je bila s tcm zapcčatcna. Łe naslcdnji dan jc Bt.nri Pozdcrcc poklicul Jožeta k sebi in mu rckch »Ljubi Jože, prav lcpa hvala za tvojo pomoč! Dalje te ne bom zadrževal, ker te boclo doma gotovo potrobovali. Plačilo boš drugič d.obil. Saj razumeš?« »Saj ni vredno bescde,« je odvrnil Jože, ki ni vedel, za kaj gre, in je mislil, da je dedek meril na dcdiščino. Poskušnje seveda ni prestal. Kako bi tudi mogel misliti, da je bil hlapec dcdekov vohun. »No, Jože se bo še pošteno o.pekel,<-< jc menila Pozderka. »On si naj le zamisli posestvo, ki ga bo prodajal!« Stari Pozderec je izustil robato besedo r^a Jožetov račun, ker je bil zelo ponosen na svoje posestvo. Obenem pa je bil vesel, da se je prvi poskus tako hitro končal. 3. Slamar je nekam jezno pogledal, ko je stari Pozderec stopil v sobo. Stari rri hotel opaziti jeznega pogleda, ampak je vprašal: »Kako je z vašim Miho? Jaz bi ga za nekaj dni nujno potreboval. Bi ga hoteli pustiti z menoj ?« »Kaj boste pa z njim?« je vprašala Slaniarica. »Saj jc vendai' Jože pri vas!« »Bil je pri nas,« je odvrnil Pozderec s posebnim poudarkom. »Sem ga že odslovil. Sicer pa ste vi prav tako bližnji sorodniki kakor bratovi in sem si mislil, da bo Miha kar pravi — saj veste, kaj mislim. Plačilo mu ne bo ušlo.« Slamarjev obraz se je zjasnil. »O plačilu ni govora,« je odvrnil in zamah_nil z roko, obenem pa je pomembno pogledal ženo. Ta je že spočetka slutila, kaj misli brat in je poklicala Miho. Miha, ki je bil pravi dolgin, se je leno prideval v sobo. V eni roki je lmel dolg nož, v drugi pa velik kos kruha in sjanine, ter je ravnodušno prežvekoval. Stari Pozderec ga je začudeno gledal. Prisiljeno se je nasmehnil in rekel: kaj vesel?« »Dober tek, Miha! Le jej! Kdor ho'je bLii močan, mora dosti jcsti. Pri nas boš potrobo- Val prercj moči, kcr jc posostvo veliko in ;polja brežna.« i Miha, ki ni vedcl, za kaj gre, jc ncumno zazijal. ; »Z dedekom boš šcl!* ga je poučila mali. >j\Te zijaj tako noro, ampak pojdi in se hitro obleci! <> »For.derčev Jožč je žc odšei,» je dodal oče, ,>in zdaj bo dcdck tcbc vzel s seboj.« V >A, tako!« je zagodcl fnnt. »Zdaj vcm, koliko jc udarila ura. Seveda bom šel.* — \ Miha jc že oscm dni bil pri Pozderčevih in je delal ko živina. Poscstvo je bilo vrcdno truda. Tedaj pa se je primcrilo, da sta z velikim 'Iilapcem spravljala deteljo. Med pogovorom jo Miha vprašal: • ?Zakaj pa je Jožc tako hitro odšel?« l »Zdi sc mi, da mu hrana ni prijala,« je odvrnil hiapec s poudarkom in je poškilil proti Mihovemu žcpu, ki je bil precej vzbočen. "Jožc je bil volik bcdak!« je smehljaje odgovorii Miha. »Kdor dela, mora tudi jesti. Jaz sem žo prvi dan iztaknil ključ od jedilne shrambe in se vsak dan založim z velikim kosom slanine ali klobase tor kruha. Tudi sedaj imam poln žep. Ali hočeš kos kruha in klotoase?« Ne da bi čakal ni odgovor, je potegnil iz žepa zavitek. Hlapcu je odrezal precejšen kos ter pri tcm zabičal: ?Toda jezik za zobe! ... In še nekaj: ključ od shrambe visi v kuhinji za sklednjekom ... Si razumel?« \ Hlapec je samo prikimal.  ; Naslednje jutro je sporočil Pozderec Mihi  šledeče:  j. »Miha, mislim, da boš moral domov. Gotovo  te bodo potrebovali, ker se začenja delo v  gozdu. Prav lepa hvala za trud, ki si ga imel pri nas! Račim bova žc pozncje naredila ... -Saj me 2-azumcš. kajne?«  4' Miha je prikimal. Povczal je svoje stvari  skupaj, se poslovil in odšel v upanju, da se  bo vrnil na Pozderčev dom kot dedič. ¦ Komaj jc izginil za ovinkom, je Pozderčevka idvignila pest in zapretila: »Tako, za drvarja bi potreboval Lojza? Ne vcm, kako bo? Trgovski posli scdaj več nescjo. Lc poglcj si bika, ki ga jc bil zadnjič kiipil! Par stotakov dobička bo gotovo dobil na njcm.« »Saj ne bo zastonj!« je zagodel Pozdcrec, kateremu Grahove bescde niso bile povolji. »Mislim, da se za tako lepo poscstvo že izplača nekoliko truda!« »To sc lahko reče,« se jc sedaj oglasila Grahovka. »Toda človck mora imeti neko gotovost.« »Tako, tako — gotovost,« sd je godel Pozderec in sedel. »Veste, dodek, jaz ne toi rad bil podoben Jožetu in Slamarjevemu Mihi,« se je sedaj oglasil Lojz. »Ali ti naj dam pismeno zagotovilo?« je skoraj malodušno vprašal Pozderec. »Ne potrebujem pismenega zagotovila, vendar pa bi rad vedcl, pri čem sem ... Za navadnega dninarja ne grem. Rajši ostanem pri svoji živinski kupčiji. Tu sem sam svoj gospod in mi ne more nihče nič! In jaz imam rad svctoodo.« »Vidim,« je prikimal dcdek. »To si podedoval po materi.« Nato je še dala beseda besedo, na.posled pa je Lojz pristal na to, da gre z dedekom. — Nekaj dni nato sta Lojz in hlapec sedela v gozdu. Južinala sta in se pogovarjala. »Moj Bog, kako boš srečen, ko boš gospodaril na Pozderčevini!« je vzkliknil hlapec. »Kdo pa pravi, da bom gospodar?« je na videz začudeno vprašal Lojz. »To že vendar slepec vidi!« je odgovoril hlapec. »Stara sta čisto nora vate. Kar venomer govorita o tebi in ugotavljata, da si popolnoma drugačen kot Jože in Miha.« »Pustiva to!« je zamahnil z roko Lojz. »Dedek in babica sta še močna in ni govora o tem, da bi poscstvo kmalu izročila.« »No, pa pustiva!« je pritrdil hlapec. »Saj sern le tako mimogrede omenil to stvar. A ker sva že začcla, bi ti eno stvar še rad povedal: na posestvu je precej dolga, ki ga stari sicer prikriva, toda pri prepdsu bo prišel na dan. To sem ti povedal zato, da ne boš prescncčcn.« Lojz sc je nasmchnil in rckel: »Dolg mi ne dela preveč skrbi. Imam namreč bogato nevosto in se bom taikoj po prevzemu z njo oženil. Ona ima toliko denarja, da bova mogla poplačati vse dolgove ... No, scdaj je pa res dovolj besedičenja. Pojdiva na delo!« Nfekaj dni pozneje je stari Pozderec nekam skrivnostno vprašal Lojza: »AH je res, da imaš bogato neVesto? Čemu pa Š8 nisi nič zinil o njej?< *.n:>Le čakaj, požcruh! Ne boš se več mastil s stn.nmo in klobasami iz nafiih čebrov! Srcča, A& smo tako hitro prišli na slcd njegovi po'.žreš.nostii. drugače bi nam vse čebre izpraznil. ^Tak lopov!« 1 vs.Ne razburjaj se!« jo je mirii mož. »Sedaj .pride na vrsto Grahov Lojz. Radovedcn sem, " ili bo prcstal prcskušnjo.« ;;' 4. ' Ko je Pozderec pri Grahovih izrazil svojo >':eljo, ga jc stari Grah nekam nczaupno po gledal. Nič kaj prijazno je zamomljal: c. _ ,,_,,... »Čemu bi govoril o tej stvari, ko o poroki se ne morc biti govora?« »Ali je zelo bogata?« jc vprašal stari. »Toliko denarja gotovo ima ko vi dolgov!« se je nasmehnil fant. »Lojz, Če je stvar o .bogati ncvcsti rcsnična, potem ti raje danes ko jutri izročim posostvo.« »To bo tudi potrebno,« jc resno odvrnil Lojz, »ker praznih rok res ne morcm pied njenega očeta.« »Dobro, posestvo ti bom takoj izročil. Samo primeren užitek bom pridržal sebi in ženi. Dajal nama boš: dnevno dva litra mleka, vsuk teden 15 jajc, kilogram masla, dve kili masti, tri kile mesa in slanine ter pet kil mokc.« Dedek in vnuk sta se še nekaj časa prerekala, nazadnje pa je stari naročil hlapcu, naj napreže. Nato so se zakonca in Lojz odpeljali k notarju, ki je naredil prepis posostva ... Lojz je postal gospodar na Pozderčevini in je ponosno hodil okrog. Sorodniki so mu zavidali in ga črtili, a on se za vse to ni zmenil. Stara sta dobivala svoj užitek in nestrpno čakala dneva, ko bo nova gospodinja prišla k hiši. Minuli pa so tedni in mcseci, ne da bi Lojz zinil kako besedo o ženitvi. Ko sta se stara naveličala čaikanja, se je Pozderec nekega dne oglasdl: »Lojz, kaj pa je s tvojo bogato nevesto?« »Isto, kar z vašimi dolgovi, o katerih mi je govoril hlapec,« se je nasmehnil Lojz. »A, tako!« je zagodel Pozderec. »A, tako!« je zapiskala Pozderčevka. Lojza sta pustila v sobi in poparjeno odšla v svojo čumnato. Tam je Pozderčevka iztresla svojo jezo nad možem. »Tu imaš svojo preskušnjo, stari norec!« je zavpila nad njim. »Kdo bi mislil, da jc tak lapov! Izrooila sva mu poscstvo, ker je rekei, da ima bogato nevesto, s katcro se ne moie poročiti, dokler ni gospodar. A vse je bilo le zlagano. No, lepo sva nascdla!« »Stara, ne razburjaj se!« jo je miril ir.oi;. »Lojz naju je res potcgnil, a pri vscm tet; morava priznati, da je pridon človck in nan.t pri njem ničesar ne primanjkuje. Kar veso'i me, da je bil še bolj prebrisan ko midva. Preskušnjo je dobro prestal. Pozderčcvina pa je dobila skrbnega gospodarja.« No, pa tudi nevesta je čez čas še prišla k hiši! Bila sicer ni bogata, zato pa je bila tembolj pridna in dobra s Pozderčevima. Lojz jo dobro izbral in nazadnje tudi stari Pozderčevki ni bilo žal, da je dobil posestvo Lojz.