Revolucija na Portugalskem. Katoliški ?yet je pretečeni torek obhajal praznik velikega oznanitelja božje ljabezni, serafekega sv. Franeiška. V Lisaboni, glavnem mastu Portngalske. pa so ta dan divjale tiste sile, ki ne črpajo svoje inoei iz vere ia ljnbezni, temveč iz sovraštva in hudobije. Vera se je prelomila, gnev, jeza in sovrašivo je razpaijalo človeške strasti. Podaniki so s« dvignili zoper s?ojega vladarja, vojaki so svoje puške in topove namerili proti palsči svojega kralja, kateremn to prisegli zvestobo. Framasonstvo, ki ?oče povsod na svetu zgraditi republiko (ljudovlado), prosto B»ga in kiatja ter vodi v ta namen natanko preračunjen boj zoper oltar in krono, zoper katoliško cerkev in kraljevsko oblast, prepeva te dni na Portagalskem in po TesoMnem s?etn jmagoslavno pesom ob naglo pridobljeni zmagi. Saj pa je že tndi dosti dasa na Portagalskem pripraFijaJo to zmago. Po časnikih in tajnih diužbah je razširjalo med Jjudstroia, osobito med nsestnim razumništvom i i vojaštvom orezversko svobodoiaiseljstvo in tako je \zgojilo tiate Ijudi, ki mečejo bombe v cerkev in med fcralju vdaEe vojake, ljndi, ki dvigajo nož in pnško proti kraljti, vcjake, ki etreljajo na prebkališče svojega kralja. Revolucija je žmagala. Usianovila sa j.? začasna republikanska vlada, ki jo sestavijena iz samih prostozidarjev in svobodomiselcov. Evropske velevl&sti Se sicer niso izjavile, kakc staličče zavzemsjo n&sproti nasilneniu prevratka na Portngaiskeai. Toda nvjbrž se ne bodo vmeša?sle v notranje portngalske stv<<ri ter bodo razvojn pustile prosto pot. Tako torej katolitanom na Po tngalsktm pretijo hadi časi. Nova zatiašina vlada je začsia svoje nljadomilca delovanje b pregaujanjem sstnost inov, redornikov in redovnic in tudi sF^tnih dnhovnikov. Po vz^leda franecskih framasonov hožejo i?peljati popola;» ločjtev cerkve od države in vpeljati brcžverski podnk otrck v ukljnčno svetnih šolah Katoličani bodo zbraSi vse moči, da preprečijo nakane te brezverske, revolucijoDaroe svojati. V naslednjem priobčimo Bajgl&vnejše dogodk8 iz žalostne zgcidovine portugalske revoiacije. Eako je nastala revolucija? V nesem par Skem lisin poroča nek Portugalee, ki je pribežal v Badajek in je bil priča, ksko je nastala rerolncija, nsslednje: Žs v pondeljek z?ečcr so se po omora poslancr* Bombarda vršiii izgredi na ee3tah. Uporniki so sprejeii kralja zveste vojske s str«il n saraokresov in s klici: rŽiveIs ljadovhda!" Kmala so se razvili krvavi boji. Prvi vojaki, ki so se pridražli revolucijoaarjem, so bili topničarji 16. polka. Polkovnika ia nekaj častnikov so umorili z bajoneti. Ostali polki so izročili orožje revolncijonarjem. Kinalu je bil večji del posadke v taboru revolncijonarjev, ki jih je krepko podpirala moraarica, na katere ladjah so bile razvite ljudovladne zastave. Boji t Lisaboni Boji v Liiaboni so trajali 30 ur. Zmagali so pristaši ljndovlade. Revoluoijonarjem naaproti je stalo nad deset kraljn zvestih bataljocov. Hnd je bil boj med vojaki 18. pešpolka, ki so se razcepili v dva dela. Ubit je bil polkovnik in več častnikov, ogtali so prestopili k npomikom. Revolneijonarji so ntrdili svoje postojanke, da jih ne presenedijo kraljn zvesti vojaki. V bojih v Lisaboni je bilo, kskor je dognal lisabonski mestni svet, 114 nsmrčenih in 590 ranjenih. Kaj je s kraljem? Franco-jko ministrstvo je dobilo poročilo, da je bilo obstreljevanje kraljeve palače 5. t. m. ob 3. uri popoldne končaco. Kraljeva roibica je b la rood bombardiranjeai v palači. Ko so isistrfllki mornariSke artiljorlje dosegeli že Btreho palače, je odvedel gaverner kralje^e palača, general Gorias, kralja in kraljicu v klet. Po noči se je podal kralj Emannel skczi vrste še zvestih vojakcv s kraljicomatsrjo Da braziliJ8ko ladjo BSan Paolo". Geieral Gorias je niedtem sam juaaSko vodii brauibo palače. Ko js zapadi, da ima nied vojaki zarotnike, je uvidel, da ie kraljeva stvar xgabljena. Geceral Gorias se je pealovil pismeno od kralja in se nato nstrelil. Medtem so vdsii v palačo vstagi, ki so se odkrili, ko so zagledali mrivo genoraloro trnpio. KfhIj Mann=l, ki je šs zelo mlad (15. noFembra bo dovršil Se le 19. leto). 89 nahaja po nEJnovejčih poroeiiih v Gibraltaru. kjer bode nekaj Čaea čakal, da se razmore na Portugalskem zboljSajo. če ne bode mogel vefi iti na Portagalsk', se poda na Aogleško. Kdo je zakrivil revelacijo? G!?ivna cdgOTorno:it, da so zinngali v Lisaboni revolucijonarji, zadene zadnje Mannelovo ministrstro. Proti strasmi ?<gitociji pristeSev ljudovlade ni nič storila v varstvo prestola. Po javnih sbodih so hujskali razai govorniki ljusstvo proti kr/sljn, a vlada ni prav n'č storila pioti veleizdajalcem. Ljudovladino časopisj^ je hnjskalo proti kraljn in proti kraljici-vdovi, vlada je vs= mirno trpela in pričela preganjati državi zveste stranke in katoličane. Kralj je tako zgnbil so ljabezen Ijudstra. Ta vlada je toroj revolaeijo le pospešila in oinogočila, da je zmagala revolncija. Proglssite? Ijndovlade. Vstaši so sestivili začasno miaistrstpo. Predsednik je voditelj porlugalskih svobodoaiiseicev, 67 let stari Teofil Braga. ki je brzojavil zuaaDjim ministrom velevlasti, da je n& Pcrtugalskem proglaaena Ijndovlada. Braga je izdai tudi oklie aa armado in mornarico, v katerem poaiva časinike, ki niso biSi v ?.aroti, naj prisežejo zvestobo Ijudovladi. Začasna vlada je proglasila ljadoviado z Z8lo dolgim oklieem, polnim pnhHc, fei smo jih tako vajeni iz nst framaz-nov, da oklica ni vredno cbjavljati. Kakor f»e poročs iz Londona, je vss portngalska armada prknila Ijndovlado. Tadi na otoka Madeira ja bila ljadoviada proglašena z velik. m naydušenjeni. Lep začetek no?e vlade, Vlada je izdals od'ok, ki p!epoFedaja duhovščini nositi dahoveko obleko. Drugi odlok zsčasne vlade pa odpravlja vse radove. Menihi in nuns morajo po teru odloka tekorn 24 nr zapaatit; Portagslsko. Pari^ki listi pcročajo, da je prva stvsr, ki jo hoče prodsednik začaene vladd Braga izpeljati, iofiita? cerkve od držtve. Lnčitev cerkve od držive namer^vajo pospešiti, de obdrže v rokah oblast Nsjnovejša porožila pravijo, da se ja že pričelo z izgaDJanjem redovnikov in redovnic. Med izgnanimi je tadi kardioal fran&škan. Škof iz Pejo je že zapustil Portngalako. V petok ponoči je bilo v Liaaboni izdano povelje, da se s tremi streli iz top« naznani izgoa dnhovnikov. Mnogi menihi se |>a na to znamecje niso ozirali ter so po podzemskih hodoikih hoteti priti na prosto, ker so se bali, da jih sodrga. ako zapu-ta Bamostaa, pri vratih na eesto, napade. Poulidna sodrga, ki je bila v zvezi z vojašt^om, je pa zažgala v kanalih oguje, da bv se tako dnhovniki zsdnšili. Nato so dahovniki prišli na cesto. Sodrga je duhovnike na cesti pretepala. V soboto je sodrga z vojaštfoai naskočila jeznifski samcstan v L'8aboni in ga porušiia. Več dnhovnikov je aiKorjenih. Vlada pravi, da duhovnikop ne bo zaprl'., ampak jih izgaDJa. Izšel je poziv, napasti vse samostane jeznitov. Samostan Estrela je bil po dolgem boju zavzet, jezuitje so pobegnili po skrivnern hodnikn, ki je bil zvezan z drugimi samostsni in oadi nadalje?!*li odpor. Cerkve so v Lisaboni večinoma Se zaprte. Dne 10. t. m. je i*dala viada odlok, da morajo vsi jezuitjo takoj zapu3titi Porttigalsko, tndi vsi samostani in veraki za?odi ter naprave boda zatvorjeni, posestva in imetek zaplenjeno. Premoženje jeznitov poatane državna last Kaj se zgodispremožeBJem ostalih redor, se sčasoma določi. Vlada tndi naznanja, da morajo jezuitje tekoru 24 ur popolnoma zapustiti ge nporni samostan Quaelhaes, sieer bo samostan bombardirao. Dhjanje retolncijonarjeT. Svcja junaštva so pričeli revolucijonarji s tem, da so se spravili na dnhovnike. Enega dnhovnika so vtopili. Ko 80 si ohladili svojo kri nad duhovniki, so vdrli v javna poslopja. Kraljn večinoma zveste viSje eastnike so pobili ali jih pa prisilili, da so korakali ž njimi. Acarhisti so metali bombe na kraljn zveste vojake. V noči na 10. t. m. so vdrli vojaki v samostan Trenss, kjer je bilo 150 portngalskih usmiljenih sester. V bcju, ki se je nato razvil, je bilo ranjenih dvanajst nsmiljenk. Samostan so čete zasedle. Iz Lisabone se poroča z dne 10. t. m.: Dasi so smejo že nekaj dni sein dnhovniki in redo^oiki pokazati na ceeti le v eivilni oblekf, jih pculična drbal veEdar spozna, zasleduje, opljava in pogosto tadi pretopa. Vsako sredstvo dobro! Voditelj španssih radikalcev Lerrocx je izjavil pred 14 dnevi nekemu časr<ikariu, da usora postati Portngalska Ijudovlada, sledila ji bo Španska. Španskega ministerBkega predsednika Canalejass borno še nekaj časa jjodpirali, pctem pa pričcemo proti njemu boj. Canalejasa bomo strmoglavili, vlado bo prsvzel konser?ati?ec Manra, takrat piičnemo z revolucijo. Vsako eredstvo nam bo dcbro.